Na ministrstvu za javno upravo (MJU) so analizo dohodkov in delovnih ur zdravnikov opravili, saj so želeli odgovoriti na očitke sindikata Fides, češ da objavljajo visoke plače zdravnikov, ne pa tudi števila ur opravljenega dela. Tokrat so zajeli oba parametra. Med pregledom podatkov od decembra do aprila so ugotovili, da izplačila zdravnikom sežejo celo nad 13.000 evrov na mesec, da je na seznamu prvih tisoč najbolje plačanih vsak mesec 468 istih zdravnikov, vseh pet mesecev zapored. Med njimi so tudi direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov. Povprečna delovna obveznost znaša 147 ur, najbolje plačanih prvih pet zdravnikov pa jo občutno presega: na mesec so opravili več kot 350 ur, rekorder celo 406, kar pomeni, da so delali najmanj 17 ur na dan.
Nadljudje ali deloholiki
Kateri so ti zdravniki, lahko zgolj ugibamo, saj so v podatkovni bazi vodeni pod šiframi. Sekretar Branko Vidič je poudaril, da glede izplačil ne morejo trditi, ali gre za kakšna odstopanja od veljavne pravne ureditve oziroma za kršitve: »Ministrstvo je dolžno zagotavljati javnost podatkov o plačah in v zvezi s tem tudi spremljamo podatke.«
Tiste, ki odstopajo od povprečja, bodo pregledale ustrezne inšpekcijske službe in zahtevale potrebna pojasnila. V katerem od primerov so lahko nastale tudi pomote ali je bilo dvojno poročanje. Za zakonitost izplačil in za delo pa je odgovoren direktor zavoda, v katerem je zdravnik zaposlen.
Pomanjkanje kadra
Prvi mož Fidesa Konrad Kuštrin predvideva, da zdravniki z največ urami delajo na intenzivnih oddelkih, transplantacijah, helikopterskem reševanju, pomagajo bolnišnicam. Če posameznik dela 16 ur na dan, je to delo še varno? »Kakšna bi bila pa varnost, če bi šel in pustil oddelek prazen? Ali pa če v helikopterju ne bi bilo zdravnika? Se tega nihče ne vpraša? Sicer pa ima delodajalec pravico reči: »Ne bom te razpisal.« Fides je vse od začetka zagovarjal pomanjkanje zdravnikov, bili smo prvi, ki smo zahtevali ustanovitev še ene medicinske fakultete, in prvi, ki zagovarjamo evropski delovni čas,« je za Radio Slovenija pojasnil Kuštrin.
Na MJU so opozorili še na nenavadna primera, ko imata zdravnika v ZD Postojna in v ptujski bolnišnici sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas, sočasno pa opravljata delo čez polni delovni čas – nadurno delo. Gordana Kalan Živčec je potrdila, da je verjetno ona eden od teh dveh primerov. Njen delovni čas je polovičen, a je skladno s pogodbo dolžna opraviti delo, če jo dodatno potrebujejo: »Moja želja in pravica je delati štiri ure. Težava je, da urgentnih zdravnikov primanjkuje. Tako delamo trije in pol, potrebovali bi jih šest.«
Na ministrstvu potrjujejo trend rasti števila nadur in dežurstev. Pri tem opažajo, da so med tistimi, ki imajo več nadur in dežurstev, eni in isti. Pri tem morda ni nepomemben podatek, da so zdravniki s stavko dosegli, da jim namesto dežurstva nadrejeni lahko odredijo bistveno bolje plačane nadure.
»Ko bomo zdravniki plačani 25.000 evrov neto na teden, bo nastopil čas, da se začnejo problematizirati naši dohodki,« je sklenila Gordana Kalan Živčec.
Zavodi, v katerih so zdravniki delali tudi po več kot 350 ur na mesec
ZD Ilirska Bistrica, ZD Koper, UKC Ljubljana, ZD Murska Sobota, Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta, SB Trbovlje, SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, ZD Litija, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, ZD Radlje ob Dravi, UKC Maribor
ZD Ilirska Bistrica, ZD Koper, UKC Ljubljana, ZD Murska Sobota, Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta, SB Trbovlje, SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, ZD Litija, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, ZD Radlje ob Dravi, UKC Maribor