Ocean v malem, skrit v piranskem akvariju

Piranski akvarij najlepši prikaz bogate biodiverzitete severnega Jadrana - Predstavili vodnik in učbenik Ocean v malem

Objavljeno
13. december 2019 17.45
Posodobljeno
13. december 2019 17.45
Predstavitev knjige Ocean v malem. Z leve: Borut Mavrič. Lovrenc Lipej, Manja Rogelja in Robeert Turk Foto Boris Šuligoj
Piran - Če bi hoteli vedeti, kako bogato je res slovensko morje, bi si morali ogledati Akvarij Piran s pomočjo dragocenega vodnika, ki so ga danes (v petek) predstavili v njem. Gre za novo knjigo Ocean v malem treh avtorjev, doktorjev znanosti: Lovrenca Lipeja, Manje Rogelja in Boruta Mavriča. V založbi Gimnazije, elektro pomorske šole Piran, ki upravlja z Akvarijem Piran, so 55 let po ustanovitvi in 10 let po njegovi temeljiti obnovi dobili zavidljiv vodnik, monografijo in učbenik hkrati o pomenu te institucije.

image
Vodnik po Akvariju Piran, Oceanu v malem. Foto Boris Šuligoj


To je prva celovita in znanstveno podkrepljena predstavitev, ki še tako nejeverne Tomaže prepriča o zavidljivi pestrosti našega majhenga morja. Knjiga predstavlja zgodovino, predvsem pa številne vloge, ki jih ima na prvi pogled majhen akvarij, ki predstavlja živelj iz našega morja. Čeprav mnogi razmišljajo, da danes najrazličnejše razstave živih bitij niso več etično sprejemljive, pa je akvarij že zdavnaj presegel vlogo galerije podmorskega sveta. Zato ker ima pomembno izobraževalno in ozaveščevalno vlogo, raziskovalno in naravovarstveno vlogo, ker deluje kot rehabilitacijski center...

image
Akvarij Piran, z leve: Borut Mavrič, Lovrenc Lipej, Manja Rogelja in Robert Turk. Foto Boris Šuligoj


Strokovnjak za biodiverziteto dr. Lovrenc Lipej pravi, da je nadvse pomembna vloga akvarija v tem, da povezuje različne interesne skupine, ki jih na različne načine zanima življenje v morju. Akvarij je neke vrste svetišče in celo banka, ker pomaga oplajati morje s spoznavanjem, znanjem, v določenih primerih pa lahko akvariji igrajo celo vlogo zadnjega zatočišča vrst pred izginotjem. O tem priča velik pogin leščurjev v Sredozemlju, zaradi česar po besedah dr. Boruta Mavriča načrtujejo, da bi tudi v piranskem akvariju podobno kot v nekaterih drugih, omogočili manjšemu številu leščurjev, da preživijo napad uničujočih parazitskih praživali, ki so uničile 99,9-odstotka leščurjev ob španski obali in vse kaže, da bi do podobvnega uničenja lahko že v naslednjih dveh letih prišlo tudi pri nas.

Piranski akvarij si letno ogleda 45.000 ljudi. V njem prikazujejo kakih 200 vrst.


Odnos do piranskega Akvarija so spremenili celo državni uradniki, saj je prišlo do spremembe zakonodaje, ki omogoča akvarijem, da v določene namene lahko predstavljajo tudi zaščitene vrste, kot so jastogi, morski konjički, leščurji in druga bitja.
Knjiga predstavlja kakih 200 vrst, ne čisto vseh prebivalcev akvarija s fotografijami in najpomembnejšim strokovnim popisom. Dodane so tudi nekatere vrste, ki jih v akvariju ni (ker so preveliki primerki) a so pomembni in značilni za naše morje. Knjiga je natisnjena v tisoč primerih. Izdali jo bodo tudi v angleščini. Upajo, da jo bodo res kmalu razgrabili, saj jo bodo zatem lahko v dopolnjeni izdaji ponatisnili, je povedala vodja akvarija, veterinarka dr. Manja Rogelja in dodala, da so knjigo natisnili s pomočjo sredstev evropskega sklada za ribištvo.