Borut Pahor: Nova epohalna etapa, začetek novega obdobja

V Trstu so v navzočnosti predsednikov Slovenije in Italije Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle podpisali dokument o prenosu Narodnega doma v roke slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih sicer trajal več let. Listino so podpisali predstavniki italijanskih oblasti na več ravneh, rektor tržaške univerze ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji.

Pahor je podpis dokumenta označil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. »Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici,« je poudaril in dodal, da gre za zasluženo zmago vseh, ki so dolgih sto let in danes verjeli v sočutje, spoštovanje in združeno Evropo. »Danes gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost. Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih,« je še poudaril Pahor.

Mattarella pa je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. »Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost.« Po njegovih besedah s slovenskim predsednikom zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje.
 

Položila sta venca in odlikovala Borisa Pahorja

Slovenski in italijanski predsednik sta pred osrednjo slovesnostjo ob vrnitvi Narodnega doma Slovencem položila venca k spominskemu obeležju pri bazoviški fojbi in k spomeniku bazoviškim junakom, žrtvam fašizma ter odlikovala tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.



Pred začetkom dogajanja so se na mejnem prehodu Fernetiči zbrali protestniki, ki so obisku slovenskega predsednika nasprotovali. Nosili so tudi transparente, med drugim z napisom Izdajalec.



Del današnjega programa je tudi izročitev najvišjih državnih odlikovanj. Slovenski predsednik je Borisu Pahorju vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.



Pisatelj Pahor je pred dnevi pojasnil, da se je kljub začetnim ugovorom, ki jih je imel do odlikovanj obeh predsednikov, odločil, da ju sprejme in posveti vsem, ki so umrli v taboriščih.

Boris Pahor, ki bo 26. avgusta dopolnil 107 let, je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma pred natanko stotimi leti, 13. julija 1920. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je kasneje popisal v delu Grmada v pristanu ter romanu Trg Oberdan.
Tržaško srečanje obeh državnikov sicer večinoma poteka daleč od oči javnosti, kar je predvsem posledica zaščitnih ukrepov zaradi pandemije covida-19. Ta je tudi razlog, da Slovenci v Italiji letošnje stote obletnice požiga ne bodo mogli zaznamovati tako, kot so načrtovali.

Borut Pahor: Današnji dan v Trstu navdih za skupen evropski dom

Gre za sijajno, prelomno in navdihujočo točko v skupni zgodovini Slovencev in Italijanov, ki ni pomembna samo za oba naroda, ampak tudi za Evropo, je še dejal slovenski predsednik. Ob tem je dodal, da poskuša »razumeti različne občutke, tudi tiste, ki prevevajo današnji dan«.

Menil je, da so Slovenci in Italijani navdih za sožitje v preteklosti črpali od zunaj, iz EU, zlasti po vstopu Slovenije v unijo. Današnji dan, z vrnitvijo Narodnega doma v last Slovencev, z vsemi drugimi današnjimi dogodki, pa je brez primere v zgodovini obeh narodov z vidika sožitja in prijateljstva, je dejal Pahor.

Dodal je, da gre za »novo epohalno etapo, začetek novega obdobja«, a hkrati priznal, da ne misli, da bo »jutri vse drugače, vse dobro in boljše«. A je bila po njegovih besedah z današnjim tako simbolnim kot stvarnim korakom v spravnem in evropskem duhu dana priložnost, da »sedanji in prihodnji rodovi, ne pozabijo, kar se je zgodilo v preteklosti, ter se lažje v skupnem evropskem domu obuja novo sožitje, ki ima zdaj dodatno vzpodbudo«.