Slovenske puščice v Tajanija zaradi izjav o fojbah

Odmevne besede populističnega notranjega ministra Italije Mattea Salvinija na dnevu spomina na fojbe prejšnji konec tedna v Bazovici niso presenečenje, stališča italijanskega predsednika Sergia Mattarelle in še posebej predsednika Evropskega parlamenta, Italijana Antonija Tajanija pa že krhajo slovensko-italijanske odnose, izpostavlja naša politika.

Dan spomina na žrtve fojb ter eksodusa iz Istre in Dalmacije je dobro desetletje italijanski državni praznik. Preteklo nedeljo so prizorišče pri Bazovici vidni državniki in lokalna oblast spet zasedli za obračun s preteklostjo, kjer je s tonom in tudi kritiko Osimskih sporazumov prednjačil Antonio Tajani. Enačil je nacizem in komunizem, fašizma pa ni omenil. Med drugim je dejal, da žrtve v kraških jamah niso bile le žrtve neke vojne, temveč etničnega sovraštva, svoj govor pa je zaključil z živela Italijanska Istra in Dalmacija.

Matteo Salvini je v svojem govoru povojni zločin primerjal s holokavstom izpostavil, da so otroci, ki so umrli v Auschwitzu, enaki otrokom, ki so umrli v fojbah, in dodal, da ne obstajajo mučenci prve lige in žrtve druge lige. Predsednik Sergio Mattarella, ki se je doslej izkazal z umirjeno retoriko, je ob dnevu spomina izjavil, da fojbe niso bile maščevanje zaradi fašističnih krivic: »Med italijanskimi žrtvami so bile tudi številne osebe, ki niso imele nobene zveze s fašisti in z njihovim zatiranjem«.



Slovenski predsednik vlade Marjan Šarec je s »čivkom« na družbenem omrežju menil, da si italijanska stran to poglavje zgodovine razlaga po svoje: »V soboto sem govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev. Zgodovinski revizionizem brez primere. Fašizem je bil dejstvo in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda.«

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je prepričan, da je Evropska unija nastala na preprečevanju sovraštva med narodi in državami: »Zato so besede predsednika Evropskega parlamenta nesprejemljive, saj je vsakršno potvarjanje zgodovinskih dogodkov na obmejnem prostoru Sloveniji in Italije nedopustno.« Zato predlaga, naj se aktualna politika z zgodovino ne ukvarja, temveč naj jo prepusti zgodovinarjem, ki so leta 2000 v mešano slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji pripravili skupno poročilo o medsebojnih odnosih med letoma 1880 in 1956: »To poročilo zgodovinarjev je stvar razumevanja zgodovinarjev obeh strani in temelj za razumevanje zgodovine našega območja. Poklon vsem žrtvam pa je temeljno civilizacijsko dejanje, ki je povezan o z vrednotami sprave in sožitja med narodi. Kot minister za zunanje zadeve bom predsedniku Antoniu Tajaniju poslal pismo, v katerem ga bom spomnil na skupni dokument iz leta 2000 ter ga opomnil na nedopustnost njegovih izjav.«

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec pravi, da smo pretekli konec tedna doživeli potres v slovensko-italijanskih odnosih, potem ko so ti dosegli najvišjo raven v zadnjih stotih letih: »Ne smemo zanikati fojb. Žal pa so izjave predsednika republike in – pozor – predsednika Evropskega parlamenta popolnoma izkrivile pogled na polpreteklo zgodovino in na to, kaj je razlog in posledica početja v zadnjem stoletju na tako ranljivem območju.«



Tudi on ob tem izhaja iz poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je ugotovila, so bili pobiti večinoma tisti, ki so bili povezani s fašizmom, kolaboranti z nacisti in tisti, ki so ali bi lahko nasprotovali komunističnemu režimu. Med njimi tudi Slovenci. »Lahko sklepamo, da se italijanska politika poslužuje neresnic in laži. Očitno z namenom italijanizacije Dalmacije in Istre, kar zagotovo obuja spomin, ko sta kralj Viktor Emanuel III. in Benito Mussolini dovolila pohod in genocid nad slovenskim narodom, ki je trajal več kot 20 let. Takšna dejanja so vredna najostrejše obsodbe na najvišji ravni. Pričakujemo razpravo o početju predsednika evropskega parlamenta tudi v Bruslju.«

Oglasil se je še predsednik Državnega zbora Dejan Židan, ki je italijanske oblčasti pozval, naj ne izvajajo revizije zgodovine na način, ki je v nasprotju z ugotovitvami mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije: »Skupaj delujmo v korist sobivanja med narodi in ne razdora.«

V stranki Levica si razlagajo, da gre za nevarno potvarjanje zgodovine in relativizacijo dogodkov fašističnega dvajsetletja, ki da so krvavo zaznamovali naše kraje s požigom Narodnega doma v Trstu, poitalijančevanjem, nasilnimi zaslišanji, poboji upornikov in civilnega prebivalstva, povračilnimi ukrepi s strani škvadristov v slovenski Istri in podobno: »Takšno potvarjanje ima izključno en namen – to je relativizirati vlogo italijanskega fašizma v zgodovini, jo prikazati kot obrambo pred nasiljem narodnoosvobodilnih sil in s tem posledično legitimirati njegov sovražni, izključujoč in nacionalistični diskurz, ki se ponovno vzpenja.«
 
Evropski poslanec Ivo Vajgl je dejal, da izjave Tajanija in Salvinija pomenijo nesramen izziv resnici: »Slovenija bi se morala uradno odzvati. Komentar premierja Marjana Šarca je bil pravočasen in primeren, vendar to ni dovolj. Italijo bi bilo treba opozoriti na poročilo mešane, italijansko-slovenske zgodovinske komisije in pozvati Tajanija, Salvinija in podobne, da si ga preberejo. Italijanski fašisti za svoje zločine niso dobili odpustka.«

Vajgl je Tajaniju pretekli teden ogorčen poslal pismo zaradi razstave Vzhodna meja (it. Confine Orientale) v prostorih Evropskega parlamenta, ki naj bi spomnila na italijanske žrtve med- in povojnega nasilja, ne pa tudi na žrtve fašizma.

​Po mnenju evropske poslanke Tanje Fajon je nedopustno, da si predsednik evropskega parlamenta dovoli potvarjanja zgodovine: »Žalosti me, da je v očeh predsednika Tajanija potreba po prebujanju italijanskega patriotizma večja in pomembnejša od zgodovinskih dejstev. Glede na to, da je predsednik dokazal nepoznavanje zgodovine, ga v pismu seznanjam tudi s poročilom slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2000.«