Slovensko krajino so vrnili matični domovini

Versajska pogodba: Na včerajšnji dan pred sto leti so se velike sile odločile, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS.

Objavljeno
10. julij 2019 08.35
Posodobljeno
10. julij 2019 08.43
Udeleženci simpozija ob stoletnici versajske pogodbe v Murski Soboti:od leve: Paul Jančar, nam. VP Velike Britanije, Yoshida Masaharu, VP Japonske, Mitja Slavinec, PAZU, Florence Ferrari, VP Francije, Paolo Trichilo, VP Italije, Stanislav Raščan, MZZ, Susan K. Falatko, začasna odpravnica poslov VP ZDA, Andrej Hozjan, zgodovinar, Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota FOTO: Jože Pojbič/Delo
Murska Sobota, Ljubljana – Namesto 17. avgusta, državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, bi priključitvi Prekmurja k matici posvečen praznik kaj lahko proslavljali tudi na včerajšnji dan: 9. julija pred sto leti so namreč predstavniki petih velikih zmagovalk prve svetovne vojne v dvorcu Versailles podpisale pogodbo, s katero so določile, da Prekmurje oziroma Slovenska krajina, kot so jo imenovali takrat, pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Ta odločitev je bila za Slovence med Muro in Rabo namreč najpomembnejši dogodek, vse, kar je sledilo, je bilo le še uresničevanje versajske odločitve Francije, Velike Britanije, Italije, ZDA in Japonske. Tudi zato so se včeraj v Prekmurju in Ljubljani ob treh priložnostih slovesno spomnili te pomembne obletnice.

image
Simpozij ob stoletnici podpisa versajske pogodbe je v Murski Soboti organizirala Pomurska akademija PAZU. FOTO: Jože Pojbič/Delo


V Murski Soboti je Pomurska akademija – Pomurska akademsko-znanstvena unija (PAZU), ki jo vodi dr. Mitja Slavinec, pripravila posvet v počastitev stoletnice podpisa versajske pogodbe z zelo simbolično udeležbo: nanj so namreč poleg drugih gostov in obiskovalcev prišli veleposlanik Japonske v Sloveniji Yoshida Masaharu, italijanski veleposlanik Paolo Trichilo, veleposlanica Francije Florence Ferrari, začasna odpravnica poslov veleposlanika ZDA Susan K. Falatko in namestnik veleposlanika Velike Britanije Paul Jančar. Po sto letih so se torej v Prekmurju srečali predstavniki petih zmagovalk, ki so leta 1919 v Versaillesu tej pokrajini priznali njeno slovenskost in jo priključili matičnemu narodu.

Skoraj sočasno je bila v Ljubljani v državnem zboru tej obletnici posvečena slavnostna seja državnega zbora in državnega sveta, na Ljubljanskem gradu pa so predstavili osnutke spomenika priključitve Prekmurja, ki ga bo ljubljanska mestna občina postavila na novem trgu v Ljubljani v križišču Poljanske ceste, Poljanskega nasipa in Rozmanove ulice in ki bo nosil ime Prekmurski trg. Trg naj bi dokončali in odprli do praznika v avgustu, spomenik, delo avtorja Zorana Srdiča Janežiča in soavtorja Cveta Kuneševiča, pa bo pripravljen do konca letošnjega leta.
 

Usoda Prekmurja je bila negotova do zadnjega


Na simpoziju v počastitev stoletnice podpisa versajske pogodbe o priključitvi Prekmurja včeraj v Murski Soboti je pomurski akademik , zgodovinar dr. Andrej Hozjan zbranim dejal,  da je bila usoda Prekmurja takrat negotova vse do zadnjih dni. 


"Na včerajšnji dan leta 1919 je padla odločitev o Prekmurju v zelo ozkem krogu pomembnih ljudi v okviru pariške mirovne konference in v okviru mnogih, mnogih srečanj in odločitev, ki so se dogajale in sprejemale v tistih mesecih dogajali v Versaillesu. 28. junija je bila najprej podpisana mirovna pogodba, nato je sledilo na desetine podrobnejših odločitev, med katerimi je bila 9. julija tudi odločitev vrhovnega sveta petih velikih o priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. To še ni pomenilo dokončne odločitve o državni meji. Te so končno določili in njihov potek potrdili s pogodbo v Trianonu leta 1920, je pa ta odločitev vrhovnega sveta 9. julija vplivala na dokončno odločitev sveta celotne mirovne konference. Sam najožji priključitveni proces odločanj o Prekmurju je mogoče spraviti prav v čas med 9. julijem in začetkom avgusta 1919. Odločitev je bila v vseh primerih za to, da se Prekmurje priključi h kraljevini SHS, vendar nikoli ni bila sprejeta soglasno. Še najbolj so se s priključitvijo strinjali Francozi oziroma njihov predstavnik Clemenceau, podprl ga je ameriški delegat Lancing, sledil je predstavnik Velike Britanije, malce nejevoljno je odločitev podprl Italijan, kot zadnji pa je menda za glasoval japonski predstavnik."
 

Zasluge Matije Slaviča


Seveda pa velike sile ne bi glasovale za priključitev Prekmurja k matici, če pred pariško mirovno konferenco in na sami konferenci ne bi svojega dela odlično opravila predvsem dva člana jugoslovanske delegacije, dr. Franc Kovačič in dr. Matija Slavič. Slednji je v le treh in pol mesecih zbral podatke in napisal knjižico o Prekmurju in njegovi nacionalni sestavi ter z narodnostnim zemljevidom dokazoval, da v takratni Slovenski krajini med Muro in Rabo živijo pretežno Slovenci, saj naj bi jih po njegovih podatkih bilo okrog 79 odstotkov vsega življa. "Podatkov, ki jih je zbral Slavič, v tistem času niso poznali niti v osrednji Sloveniji, kjer veliko ljudi sploh ni vedelo, da tudi onkraj Mure živijo Slovenci," je dejal Hozjan. Obžalovanje nad versajskim oziroma trianonskim razkosanjem nekdanje velike Ogrske pred stotimi leti, ki ga je letos madžarska vlada izrazila tudi z objavo zgodovinskega madžarskega zemljevida, na katerem je prikazano, kaj vse je madžarska država takrat izgubila - šlo je za več kot dve tretjini ozemlja, ki so ga zmagovalke po nacionalnem ključu največ razdelile med Čehoslovaško, Romunijo, kraljevino SHS in Avstrijo - pa je Hozjan komentiral le s starim rekom: "Gorje premagancem!"
 

Ne samo o preteklosti, tudi o prihodnosti


Ob koncu posveta je ameriška odpravnica poslov Susan K. Falatko dejala, da je treba sodelovanje, ki se je tako dramatično začelo v pretekolosti, nadaljevati tudi v prihodnosti. In tudi o tem so se predstavniki velikih petih pozneje med ogledom zanimivosti Pomurja verjetno pogovarjali z gostiteljem, murskosoboškim županom Aleksandrom Jevškom.

image
Štefan Celec, avtor dokumentarno-igranega filma Za Prekmurje gre!, med obeležitvijo stote obletnice združitve prekmurskih Slovencev v Državnem zboru Republike Slovenije, v Ljubljani, 9. julija 2019. FOTO: Uroš Hočevar/kolektiffimages


V Državnem zboru pa so se včeraj dogodkov izpred stotih let spomnili s projekcijo dokumentarnega filma Štefana Celca Za Prekmurje gre. Predsednik državnega zbora Dejan Židan je na slovesnosti dejal, da poleg idilične slike Prekmurja, kot ga vidi večina ostalih Slovencev, sam v pokrajini vidi tudi močan razvojni potencial in verjame v optimistično prihodnost Prekmurja. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pa je dejal, da je "Prekmurcem treba čestitati: kot majhna entiteta, ločena od matične domovine z veliko reko brez mostov so se ohranili in nam dali nauk za vse čase: ni pomembno, koliko nas je, pomembno je, koliko smo enotni, koliko smo ponosni na to, kar smo, koliko sprejemamo druge in ostajamo to, kar smo."