Tiskane izdaje
V evropski komisiji si želijo, da bi pogovore o prihodnjem partnerstvu, v katerih bo na strani EU glavni pogajalec še naprej Michel Barnier, začeli čim prej. Časa ni veliko, saj se v ločitvenem sporazumu predvideno obdobje tranzicije, v katerem bo Združeno kraljestvo moralo spoštovati pravila EU, vključno z notranjim trgom in carinsko unijo, izteklo konec leta 2020. Sporazum dopušča enkratno podaljšanje roka (za leto ali dve), ki mora biti sprejeto do konca junija, a z Otoka prihajajo sporočila, da se za tak scenarij ne zanimajo.
Spet negotovost?
To bi lahko pomenilo, da se bosta Bruselj in London prihodnje leto znova ukvarjala z nevarnostjo, da ob koncu tranzicije ne bosta imela sklenjenega trgovinskega sporazuma. Kaj bi lahko v kratkem času sprejeli, ni jasno. Če bi obveljal prvi datum brexita, 29. marec 2019, bi bilo lažje. Da bi v kratkem lahko sklenili celovit trgovinski sporazum, kakršne Unija sklepa z drugimi deli sveta, se ne zdi možno. Pogajanja o sporazumu s Kanado (Ceta) so trajala pet let, do njegove uveljavitve leta 2017 so minila še tri. To so spremljali veliki zapleti z ratifikacijo v valonskem parlamentu.
Bolj verjetno je, da bo sklenjen manj ambiciozen, okviren sporazum, ki bi moral biti ratificiran le na ravni EU in bi ga nadgrajevali. Ker še ni jasno, kaj naj bi ta sporazum pokrival, se v evropski komisiji nočejo opredeliti o postopkih njegovega sprejemanja. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je po zadnjem vrhu EU napovedala, da bi se morali najprej lotiti urejanja gospodarskih področij, na katerih si ne smemo privoščiti nenadne prekinitve sedanjih trgovinskih odnosov (cliff-edge) po izteku prehodnega obdobja konec leta 2020. A jamstev, da ne bo zapletov, ni.
»To bi opazno škodilo našim interesom. A bi bolj vplivalo na Združeno kraljestvo kot na nas, saj bo EU imela koristi od enotnega trga, carinske unije in 700 mednarodnih sporazumov, ki smo jih podpisali z našimi partnerji,« je pred evropskimi poslanci zatrdila Ursula von der Leyen. Če ne bo podaljšanja ali drugega sporazuma, bi Unija od začetka leta 2021 lahko trgovala z Združenim kraljestvom zgolj po pravilih Svetovne trgovinske organizacije. To bi podjetjem povzročilo višje stroške, saj bi bile vpeljane carine in kvote. Ribiške pravice v britanskih vodah bodo že tako ena od žgočih tem.
Kupčije z drugimi deli sveta
Velik izziv za prihodnje odnose Unije z Otokom bi lahko bile njegove trgovinske kupčije z drugimi deli sveta, začenši z ZDA. Na pritisk Washingtona bi na Otoku lahko veljali drugačni standardi za izdelke, ki bi na drugi strani povzročali težave EU. V Bruslju že tako po tihem opozarjajo, da bodo morali v prihodnjih letih nameniti veliko pozornosti nadzoru britanskega spoštovanja pravil in standardov. Brez težav namreč ne gre z malo in tradicionalno zgledno Švico. O vprašanju, ali bi lahko London izrabil svoj novi položaj, se v Bruslju ne vdajajo iluzijam.
