Leto dni za trgovinski dogovor z EU

Kaj lahko in česa ne moreta Bruselj in London doseči do izteka prehodnega obdobja konec prihodnjega leta? 

Objavljeno
17. december 2019 19.00
Posodobljeno
18. december 2019 08.42
Johnsonova vlada želi z Brusljem do konca prihodnjega leta skleniti trgovinski dogovor. FOTO: AFP
Konservativna vlada Borisa Johnsona želi z Brusljem do konca prihodnjega leta skleniti trgovinski dogovor, ki bo pomenil temelj prihodnjih odnosov med Združenim kraljestvom in EU, in to kljub opozorilom, da je manj kot leto dni premalo časa za izpogajanje nečesa resnično ambicioznega.

»Tri, štiri ali pet let.« To je bil odgovor, ki ga je na vprašanje Dela o tem, koliko časa bo potrebnega za sklenitev trgovinskega dogovora med EU in Združenim kraljestvom, pred nekaj tedni izstrelil visoki predstavnik odhajajoče Junckerjeve evropske komisije.

Verjetnost, da se razmišljanje novega vodstva EU bistveno razlikuje od njegovega pogleda, je majhna, sploh če govorimo o obsežnem dogovoru, ki bi zajel vse vidike kompleksnih gospodarskih odnosov, ki so se razvili v 46 letih članstva države v EU. Če govorimo o bolj skromnem, okrnjenem dogovoru, s katerim bi obe strani pokrili zgolj najosnovnejša vprašanja trgovine, so predvideni roki za dokončanje pogajanj po mnenju strokovnjakov še vedno tesni, a vseeno nekoliko bolj realni.

Preberite še: Predbožična odrešitev


Odločitev o tem, kako tesen odnos bosta po brexitu ohranila EU in Združeno kraljestvo, bo na koncu odvisna od želja britanske strani. Boris Johnson pravi, da si želi dogovor po vzoru tistega, kot ga ima Unija sklenjenega s Kanado – in to v rekordnem času.


Politična poteza


V petek, dan po tem, ko bo v kraljičinem govoru predstavila svojo zakonodajno agendo, bo Johnsonova vlada v parlament vložila predlog zakona o uveljavitvi novega ločitvenega sporazuma, v katerega bo med drugim zapisala datum konca prehodnega obdobja, med katerim želi z EU doseči dogovor o prihodnjih odnosih.

Uzakonitev datuma je po ocenah analitikov politična poteza, s katero želi vlada pokazati, da ni pripravljena zaprositi za podaljšanje prehodnega obdobja, tudi če bo Združeno kraljestvo moralo po njegovem izteku z EU začeti trgovati izključno na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije.

image
Glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP


Od 31. januarja prihodnje leto država uradno ne bo več članica EU, bo pa še vedno del evropskega enotnega trga in carinske unije vsaj do konca decembra. Pogajanja med EU in Združenim kraljestvom se bodo začela na ravni popolne regulatorne usklajenosti, zaradi česar zlasti na Otoku verjamejo, da bodo potekala hitreje kot, denimo, v primeru pogajanj s Kanado. Toda kot v ta teden objavljenem poročilu poudarjajo pri mislišču Institute for Government, bo njihovo dolžino določilo predvsem to, ali bo London želel dogovor, ki bo pokrival zgolj področja v izključni pristojnosti EU, ali pa bo posegel po čem ambicioznejšem.

To bo imelo tudi posledice za samo ratifikacijo morebitnega dogovora. V prvem primeru ga bosta morala potrditi zgolj evropski svet in evropski parlament, v drugem pa tudi posamezne države članice, kar utegne postopek zavleči.

Vprašanja prihodnjih odnosov, o katerih se bosta v drugi fazi brexita pogajali evropska in britanska stran, poleg trgovinskega področja obsegajo tudi sodelovanje na področju notranje in zunanje varnosti, zaščito podatkov, letalski in tovorni promet, mobilnost ter znanost in inovacije.