Burmanska vojska ponovno obtožena zločinov proti človeštvu

Sumi o nedopustnem ravnanju burmanske vojske prihajajo v času poostrenih spopadov v zvezni državi Rakhine.

Objavljeno
29. april 2020 18.00
Posodobljeno
29. april 2020 18.00
Burmanska voditeljica Aung San Su Či je pogosto kritizirana zaradi krišitev človekovih pravic v zvezni državi Rakhine. FOTO: Ann Wang/Reuters
Ka. M.
Ka. M.
Posebna poročevalka Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice Yanghee Lee je opozorila na sum, da je burmanska vojska v zvezni državi Rakhine, kjer živijo pripadniki muslimanske manjšine Rohingja, ponovno zagrešila vojne zločine in zločine proti človeštvu. 

Sumi o nedopustnem ravnanju burmanske vojske prihajajo v času povečanih spopadov med pripadniki burmanskih varnostnih sil in uporniki, ki si v zvezni državi Rakhine prizadevajo za več avtonomije. Nedavno je bilo ubitih več deset ljudi, na desettisoče pa jih je zaradi nasilja zapustilo svoje domove, navaja tiskovna agencija Reuters. Med žrtvami je bil tudi uslužbenec Svetovne zdravstvene organizacije, ki je v času epidemije dostavljal zdravstveni material. Arakanska vojska, ki so jo burmanske oblasti označile za teroristično organizacijo, je skupaj z dvema drugima uporniškima skupinama predlagala premirje v času epidemije, a so oblasti zavrnile predlog. 

image
Begunci iz vrst manjšine Rohingja, ki so v Bangladeš pripotovali po reki Naf. FOTO: Reuters


V času epidemije, ko so države v regiji zaostrile možnosti vstopa, so se v hudi stiski znašli tudi begunci iz vrst manjšine Rohingja, ki bežijo pred nasiljem. Tuji mediji več tednov vztrajno poročajo o skupinah, ki so ostale ujete na vodnih poteh; poročajo tudi o smrtnih žrtvah. 
 

Burmanske oblasti zanikajo genocid


Burmanske oblasti poročevalki Lee sicer ne dovolijo vstopiti v državo. Leta 2017, ko je pred nasiljem burmanskih varnostnih sil iz zvezne države Rakhine (večinoma v sosednji Bangladeš) zbežalo približno 700.000 ljudi, je poročevalka oblasti obtožila, da v Rakhinu izvaja genocid. 

Spomnimo, zaradi obtožb o genocidu se je Burma znašla tudi na zatožni klopi Meddržavnega sodišča ZN. Na uvodnih zaslišanjih konec lanskega leta je državo v Haagu branila njena de facto voditeljica Aung San Su Či, ki je zanikala genocid in vztrajala, da je vojska v Rakhinu odgovarjala na napade upornikov. Meddržavno sodišče je odločilo, da mora Burma preprečiti nadaljnje grobe kršitve človekovih pravic in poročati o procesu, navaja britanski Guardian