Tiskane izdaje
Objave in sporočila na facebooku bi namreč lahko tvorile dokazno gradivo o genocidnih namenih burmanskih oboroženih sil, so dejali pravni zastopniki Gambije.
Že leta 2018 so preiskovalci Združenih narodov ugotovili, da je facebook igral ključno vlogo pri širjenju etničnih in verskih nestrpnosti in sovraštva proti manjšini. Po poročanju New York Timesa je vodja Facebookove kibernetske varnosti Nathaniel Gleicher tedaj potrdil obstoj medijske kampanje, ki jo je prek družbenega omrežja zagnala burmanska vojska in dejal, da je našel »jasne in namerne poskuse prikritega širjenja propagande, ki so bili neposredno povezani z burmansko vojsko.« Alex Warofka, direktor facebookove politike proizvoda, pa je priznal, da Facebook v Burmi ni storil dovolj, da bi preprečil širjenje sovraštva proti manjšini.
Burmanska vojska je na facebooku upravljala strani, povezane z lokalnimi zvezdnicami, modo in podobnim, ter prek njih več kot milijonu sledilcev širila sporočila in lažne novice s sovražno vsebino, naperjeno zlasti proti muslimanski manjšini.
Iz facebooka so sporočili, da so z zahtevo Gambije seznanjeni in jo bodo preučili.
Stotisoče Rohing je pred domnevnim etničnim čiščenjem pobegnilo v Bangladeš. FOTO: Danish Siddiqui/Reuters
Haaško mednarodno sodišče je novembra lani sprejelo zahtevo Gambije, afriške države z večinskim muslimanskim prebivalstvom, in pričelo s preiskavo Burme zaradi domnevnega genocida nad muslimansko manjšino Rohingja. Sto tisoče beguncev je pred nasiljem burmanske vojske pobegnilo v sosednji Bangladeš, nevladne organizacije pa so dokumentirale primere požigov vasi in pobojev civilistov. Uradna Burma obtožbe o genocidu zavrača, rekoč, da se bojujejo proti oboroženim upornikom.
Haaško sodišče je Burmi naložilo, da do zaključka sojenja zaščiti manjšino pred nasiljem in genocidom.
