Cunami, ki jemlje zdravje, službe in življenja

Španija doživlja koronavirusni cunami, kajti po današnji objavi statistike se je samo v 24 urah število okuženih povečalo za 2000 in na skoraj 11.200, medtem ko je skupaj umrlo že več kot 490 bolnih (oziroma 150 v kratkem dnevu). Žarišče je regija Madrid, od koder je kar 43 odstotkov okuženih.

Medtem ko zdravniška stroka opravlja svoje delo, kakor druge oblasti po Evropi in svetu tudi španska vlada kuje načrte o tem, kako ob širjenju pandemije kolikor toliko ublažiti strašanske posledice v gospodarstvu. Politično soglasje so medtem bolj ali manj dosegli, vodja opozicijske Ljudske stranke Pablo Casado, na primer, je izjavil, da bo podprl vse ukrepe, ki jih sprejemajo vladajoči socialisti in Unidas Podemos, in zatorej ni kritiziral sobotne razglasitve izrednih razmer. Od ponedeljka so kooperativni celo v skrajnodesničarski stranki Vox, katere voditelj Santiago Abascal je potrdil, da je okužen z novim koronavirusom.



Še prej so bili (radikalni) desničarji kritični do vladnega spopadanja z epidemijo, češ da se je odzvala prepozno, in so pozivali k odstopom, kakor niso mogli iz svoje separatistične kože nekateri v Kataloniji; razglasitev izrednih razmer po vsej državi so označili celo za »državni udar«. Španija, ki je trenutno drugo največje žarišče epidemije takoj za Italijo, je izredno stanje zapovedala za najmanj dva tedna, v noči s ponedeljka na torek je zaprla prav tako državne meje, ne pa že tudi letalskega prometa.

Pozivi k enotnosti

Ob vse močnejšem zavedanju, da smo vsi v istem čolnu in zdaj šteje malone vsaka minuta, so se politično v ozadje pomaknile kritike vlade, ki trenutno ne služijo ničemur. A očitna napaka je bila, kot razmišlja za Delo politolog Pablo Simón z madridske univerze Karla III., storjena, podobno kot v Italiji: na množičnem osmomarčevskem pohodu v prestolnici se je kazala tudi visoka politika, dan pozneje pa je oblast zapovedala zaprtje šol in univerz v regiji Madrid, s čimer je problematično poslala domov, na razne konce države, 1,5 milijona morda kužnih študentov in dijakov. Prav tako se je bati, »da izredne razmere ne bodo mogle trajati le dva tedna«, da so projekcije preoptimistične.

Finančne injekcije

Ob zdravstveni krizi se po Simónu napovedujeta tudi ekonomsko-socialna kriza gromozanskih razsežnosti, ki bo »gotovo primerljiva s tisto leta 2008« ali nemara še bistveno hujša, »nekateri storitveni sektorji bodo močno prizadeti«, denimo restavracije, turizem, letalski promet. Zato je bilo v zadnjih dneh na vladni mizi več scenarijev, kako pomagati ljudem v času, ko se vse ustavi (od nadomestil za brezposelnost do odloga plačevanja posojil in stanovanjskih najemnin, še razbremenitev plačevanja elektrike, vode in plina), in kolikšno pomoč v milijardnih zneskih naj bi sprostila država.  



​Vlada je včeraj res sprejela, da bodo izdali za 200 milijard državnih garancij in zelo konkretno pomagali najranljivejšim. A kolikšne finančne injekcije in kakšne nove družbene pogodbe bodo potrebne na koncu, ko bo, kot je upati, cunami mimo, ne more za zdaj vedeti nihče. Po nekaterih napovedih bo samo v španski avtomobilski industriji (začasno) že kmalu izgubilo delo izgubilo vsaj 100.000 ljudi.