Dekleta, ki spreminjajo svet

Greta Thunberg, Emma Gonzales in Malala Jusafzai so izstopile iz tihe množice in spregovorile v imenu vseh.

Objavljeno
26. september 2019 11.39
Posodobljeno
26. september 2019 13.04
Greta, Malala in Emma. FOTO: Reuters, Wikipedija
V desetletjih po uporniških, pravzaprav revolucionarnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je študentsko gibanje po Evropi premikalo meje v glavah in spreminjalo družbo, se je vedno bolj zdelo, da mladi nimajo in da tudi nočejo več kaj povedati naglas. Iz njihovih vrst je bilo vedno manj glasov za spremembe in vedno bolj je kazalo, da so tudi mladi postali ujetniki konformističnega potrošništva, katerega poglavitna značilnost je izrazit egoizem. 


 

Uporniški duh pod mirno gladino


Toda nekateri posamezniki so dokazali, da je to samo videz in da pod mirno gladino še vedno vre uporniški duh, ki zahteva spremembe na bolje. V slabem zadnjem desetletju so to mirno gladino še posebej močno razburkala tri dekleta s treh različnih koncev sveta in s tremi različnimi zahtevami, ki pa imajo pomembno stično točko: zahtevo po boljšem svetu za vse. 

Malala Jusafzai, Emma Gonzales in Greta Thunberg so vsaka po svoje razburkale javnost, za seboj potegnile množice somišljenikov, postale vzornice mnogim, a tudi tarče posmeha, napadov, v Malalinem primeru pa tudi dobesedno tarča strelca, ki se ni strinjal z njeno svobodomiselnostjo. 
 

Malala je širila svoje sanje in to skoraj plačala z življenjem


image
Malala Jusafzaj FOTO: Matthew Childs/Ruters


Vsi smo že slišali za Malalo, ki je v pakistanskem zakotju pod nadzorom talibanov kot trinajstletna deklica sanjala o tem, da bi v njihovem okolju tudi deklice in ženske dobile pravico do šolanja in posledično do služb in do večje enakopravnosti z moškimi. A Malala ni samo sanjala, temveč se je izpostavila ter po spletu in drugače svoje sanje širila po Pakistanu in po vsem svetu. Leta 2012 je je to skoraj stalo življenja, saj jo je s pištolo ustrelil v glavo nekdo, ki se z njenimi idejami ni strinjal. A preživela je, Pakistan je sprejel prvi zakon o pravici do izobraževanja, ona pa je leta 2014 kot najmlajša doslej pri sedemnajstih dobila Nobelovo nagrado za mir. Vsaj malenkost je spremenila svet na bolje.
 

Emma je postala vzornica in navdih Greti


image
Emma Gonzales FOTO: Aaron Bernstein/Reuters


V nasprotju z Malalo Jusafzaj je bila Emma Gonzales v ZDA najprej življenjsko ogrožena in potem je postala ikona upora mladih. Februarja 2018 je preživela strelski napad na njeni šoli v Parklandu, v kateri je napadalec tistega dne ubil sedemnajst njenih sošolcev. Takoj po napadu so mladi te in še drugih šol v mestu začeli protestirati in zahtevati predvsem omejitev prodaje orožja v ZDA. In glas in obraz teh protestov in vsega gibanja je postala Emma Gonzales, ki je kljub omalovaževanju, žalitvam, podtikanjem in teorijam zarote, ki so jih proti njej kovali zagovorniki orožarske industrije in ameriške desnice, nadaljevala boj in z gibanjem dosegla vsaj delne spremembe orožarske zakonodaje v domači zvezni državi Floridi. Tudi ona je torej vsaj malenkost spremenila svet na bolje. In poskrbela za navdih takrat petnajstletni najstnici iz Stockholma, ki jo je skrbela in jo še skrbi prihodnost našega planeta. 
 

Nasprotnikov je veliko


image
Greta Thunberg  FOTO: Jeenah Moon/Reuters


Greta Thunberg je namreč v nekem intervjuju dejala, da se je, ko je sama začela ob petkih namesto v šolo hoditi protestirat proti uničevanju okolja in za zaustavitev podnebnih sprememb pred švedski parlament, zgledovala po mladih iz Parklanda, ki iz protesta proti preveč svobodnemu dostopu do orožja v ZDA po strelskem napadu dolgo niso hodili v šolo, ampak s transparenti na ulice.

In Greta je postala nov glas mladih, in ne samo mladih, temveč vseh, ki jih skrbijo podnebne spremembe. Letos je dobila alternativno Nobelovo nagrado Right Livelihood. Tudi ona je pogosto cilj k sreči samo verbalnih napadov tistih, ki ne verjamejo znanosti in ki imajo vse skupaj le za levičarsko zaroto, Thunbergovo pa za lutko levice, toda protestniško gibanje za ustavitev podnebnih sprememb se kljub takšnim napadom širi, »petki za prihodnost« privabljajo vedno več ljudi po vsem svetu in ne kaže dvomiti, da bo na koncu tudi Greta Thunberg vsaj malenkost spremenila svet na bolje. 
Protesti tudi pri nas


Mladi za podnebno pravičnost bodo jutri, v petek, 27. septembra, ob 11.55 s podporo organizacij Greenpeace Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij in Umanotera organizirali Podnebni štrajk, ki bo potekal v več mestih v Sloveniji (za zdaj v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, Brežicah, Krškem, Velenju, Kopru, Ljutomeru, Ormožu).

Na štrajku bodo postavili nekaj zahtev vladi, na primer naj rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti, naj oblikuje bolj »zelen« proračun, naj doseže vsaj 40-odstotno znižanje emisij v prometu do leta 2040, naj zgradi vsaj 1500 kakovostnih javnih najemnih stanovanj na leto, naj do leta 2030 zapre Teš in Premogovnik Velenje ...