Pariz proti spletnim gigantom

Delna rešitev ni resda nikoli popolna, a je boljša kot nič. Česar ni bilo mogoče urediti na evropski ravni, so se Francozi zdaj odločili regulirati po svoje: dane so sprejeli zakon, po katerem bodo obdavčili spletne velikane, tuje in domače, ki služijo na račun francoskih uporabnikov. Čaka jih davek v višini treh odstotkov prometa, ki ga ustvarijo v Franciji.

Francoski parlament je zakon dokončno potrdil danes, ko so mu, potem ko so 4. julija to storili poslanci v narodni skupščini, v zgornjem domu pritrdili še senatorji. Francija se z obdavčitvijo spletnih velikanov GAFA (Google, Apple, Facebook in Amazon) postavlja v pionirsko ospredje in zahteva svoj delež od prometa internetnih multinacionalk. Z zakonom, ki ga je do konca uspešno pripeljal minister za ekonomijo Bruno Le Maire, bodo, kot razlagajo francoski mediji, obremenili okrog trideset družb – ob omenjenih še Meetic, Airbnb, Uber, Instagram, francosko Criteo ... – in samo letos speljali v državno blagajno okrog 400 milijonov evrov, prihodnje leto pa že 650 milijonov.



Očitno se tudi politiki v Parizu zdi nedopustno, da (ameriška) podjetja – taka, ki spletno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov po vsem svetu in od tega vsaj 25 milijonov evrov s pomočjo francoskih uporabnikov – bogato služijo tudi na račun Francozov; z oglaševanjem in prodajo podatkov v oglaševalske namene. Ukrep utegne biti samo začasen, kajti zadevo bo slej ko prej treba urediti na globalni ravni. Ni samo zanemarljivo, da so o nuji po »davčni pravičnosti« na mednarodni ravni govorili med junijskim srečanjem finančnih ministrov iz skupine G20 na Japonskem; baje so se dogovorili, da bodo okrepili prizadevanja, in prišli do zaključkov nemara že prihodnje leto.

Ameriška fronta

Internetni orjaki, kajpada, niso zadovoljni, kakor je v sredo, tik pred sprejetjem francoskega zakona, zarentačila tudi ameriška administracija, češ, da bodo preučili učinke te enostranske poteze, pa tudi, ali bodo potrebni maščevalni ukrepi. Morda se odpre nova fronta med ZDA, ki ščiti svoja podjetja, in Francijo, ki se je odločila doma regulirati, kar je treba urediti na planetarni ravni, mogoče se razplamti ameriško-evropska trgovinska vojna. Francozi so se pri sprejemanju zakona sicer navdihovali pri padlem evropskem projektu, ki je pred časom neslavno propadel zaradi zadržkov Irske (Facebook in Google imata evropska sedeža v Dublinu), Luksemburga (Amazon), pa še nekaterih držav kot Švedske, Danske in Finske.



Danes sprejeti zakon, ki ga je predsednik Emmanuel Macron napovedal konec lanskega leta, ni, kot se strinja tudi francoska opozicijska politika, popoln, a je gotovo korak v pravo smer, finančno prav tako. Denar pa vladajoči macronisti morajo zagotoviti tudi zaradi zavez, ki so jih dali dolge mesece besnečim rumenim jopičem. Na ameriške grožnje z maščevanjem je minister Bruno Le Maire včeraj bolj kot ne zamahnil z roko, češ, nesporazume je treba reševati drugače kot z grožnjami. »Francija je suverena država, ki o svoji davčni politiki odloča sama, in tako bo tudi v prihodnje.« Mora biti.