Kaj se kuha v evropski kadrovski kuhinji?

Pomembna ugotovitev v zvezi s kadrovskimi razrezi je, da je ideja špicenkandidatov padla, kar pomeni, da velike igre zopet stopijo v veljavo in moment neposredne demokracije, ki to ni in nikoli ni bil, odpade.

Objavljeno
03. julij 2019 20.30
Posodobljeno
03. julij 2019 20.30
Žerdin in Markeš. FOTO: Voranc Vogel
Janez Markeš, Ali Žerdin, V. V., Be. B.
Janez Markeš, Ali Žerdin, V. V., Be. B.
V tokratnem videokomentarju sta Ali Žerdin in Janez Markeš odprla trenutno najbolj vročo debato: kadrovski razrez.

Precej muke je bilo, da je evropska politična elita definirala, kdo bi bil primeren kandidat za funkcijo predsednika/ce evropskega komisije, je uvodoma dejal Žerdin in nadaljeval: »Včeraj pa se je pokadilo – nemška obrambna ministrca iz CDU je, kot kaže, dovolj sprejemljiva za širši krog. Kar pa je na glavo postavile operacije vezane na tako imenovane špicenkandidate. To pa ni po godu predvsem socialdemokratom, morda zato, ker je kar nekaj časa za naslednika Junckerja veljal njihov Frans Timmermans.«



»Vse to so še predlogi, najavlja se vroča debata …sam pa bi to poskušal brati iz dveh vidikov: eden je iz slovenske perspektive, ki tudi pove veliko, ni le egoističen, drugi pa je evropski, in sicer, kaj nam nova Evropa oziroma poskus sestavljanja nove Evrope sporoča,« je dejal Markeš. Pri slednjem ne bova odkrivala tople vode, saj, kot so ugotovili že analitiki po Evropi, gre za vzpostavitev osi Nemčija-Francija. Prav Francija verjetno že ščiti svoje prihodnje interese pod vidiki problemov, kakršne ima danes Italija.

Koncept EU ni samo koncept, ampak je morda koncept v sekundarnem pomenu kot filozofija, vizija ali pa družbena, če hočete, supernacionalna postavitev. A ta že odraža interese in egoizme ter potencialne probleme posameznih močnih držav, je razmišljal Markeš.



Vsekakor pa se v kadrovskem razrezu kaže tudi izpad Srednje Evrope in višjegrajskih držav – kar pa je zelo pomenljivo. Dokler je bila EU močna, je igrala enakopravnost in enakovrednost. »Izgleda, da je ta igra padla.«

Pomembna ugotovitev v zvezi s kadrovskimi razrezi je, da je ideja špicenkandidatov padla, kar pomeni, da velike igre ali 'power games' zopet stopijo v veljavo in moment neposredne demokracije, ki to ni in nikoli ni bil, odpade. Mimikrija je odpadla, kar pa morda sploh ni tako slabo. »Zakaj bi se delali, da volimo špicenkandidate, če jih v resnici ne volimo?«

***

Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.