Perspektiva brez perspektive

Na Zahodnem Balkanu občutljivo vprašanje interpretacije vojn zlorabljajo za podžiganje nestrpnosti.

Objavljeno
04. julij 2019 06.00
Posodobljeno
04. julij 2019 10.03
Na lanskem vrhu v Londonu so voditelji držav Zahodnega Balkana in sodelujočih držav EU podprli deklaracijo o pogrešanih osebah ter o vojnih zločinih. FOTO: Reuters
Vrh berlinskega procesa v Poznanju ne bo rešil nobenega ključnega problema na Zahodnem Balkanu, lahko pa olajša življenje ljudi v regiji. V naboru tem vrha tako ni pobude za ustanovitev komisije, ki bi ugotavljala resnico o vojni in zločinih v devetdesetih letih.

V središču srečanja šestih držav v regiji in partnerjev v EU bodo visoka politika, tudi dialog Srbije s Kosovom, gospodarsko sodelovanje, povezovanje in varnost. Berlinski proces je diplomatska pobuda nemške kanclerke Angele Merkel, ki je pred srečanjem poudarila, da bi moral pozitivni primer Skopja in Aten, ki sta rešila spor o imenu po zaslugi premierov Zorana Zaeva in Aleksisa Ciprasa, opogumiti politike v BiH, Srbiji in na Kosovu. Po njenem imajo vse države Zahodnega Balkana evropsko perspektivo, čeprav je pot tlakovana s kamenjem.


Pravica za žrtve ni prioriteta


Lanska peta konferenca voditeljev držav Zahodnega Balkana v Londonu ni prinesla velikih dosežkov, podprli pa so tri skupne deklaracije, in sicer o regionalnem sodelovanju in dobrih sosedskih odnosih, o pogrešanih osebah ter o vojnih zločinih. Po napovedih na dnevnem redu srečanja v Poznanju ne bo deklaracije o ustanovitvi regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic na območju nekdanje SFRJ v letih od 1991 do 2000 (Rekom), ker si politiki ne želijo resnice o vojni in zločinih v devetdesetih. Pobudo je s podpisi podprlo že 600.000 državljanov ter Srbija, Črna gora, Kosovo in Severna Makedonija, zadržke pa imajo v BiH, na Hrvaškem in v Sloveniji.

Na ministrskem sestanku držav v regiji v Varšavi je pobudo letos podprla tudi evropska komisija, vendar BiH in Hrvaška nista imenovali pravnih strokovnjakov v delovno skupino za dokončanje statuta Rekoma, ki je prenehala delovati. Rekom bi lahko bil pot za simbolično končanje vojne in zanikanja zločinov ter vzpostavitev enotnega odškodninskega sistema za žrtve, kritično ovrednotenje napačnih politik pa bi lahko preseglo nestrpnost, ki jo širita populistična politika in krepitev nacionalizma.


Širitveni signal za Balkan


Za vodilne politike pravica za žrtve ni prednostna naloga tudi zato, ker bi lahko v polariziranih in travmatiziranih družbah izgubili glasove volivcev. V regiji se občutljivo vprašanje interpretacije vojn še vedno rado zlorablja za ustvarjanje mitov in podžiganje nestrpnosti. Soočanje s preteklostjo ni tema za zmago na volitvah. Čeprav je Črna gora formalno podprla pobudo, oblast sistematično pometa pod preprogo vojne zločine, ki so se zgodili na njenem ozemlju.

Hrvaška vlada zagotavlja, da lahko sama razišče vsa dejstva o vojni na svojem ozemlju in v BiH, z vstopom v EU pa tudi nima več potrebe, da se kaže v svoji najboljši luči. Po mnenju aktivistov Rekoma to velja tudi za Slovenijo. V BiH pobudo zavira Republika Srbska. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je pojasnil, da je Rekom nesprejemljiv, ker pri ugotavljanju identitete žrtev in okoliščin njihove smrti izhaja iz predsodkov haaškega sodišča.

Osrednja tema bo gradnja in obnova infrastrukture v regiji. Na jutrišnjem vrhu procesa pa naj bi šefi držav in vlad poslali signal Zahodnemu Balkanu, da je širitev EU še vedno na mizi.