Leto dni po nesreči v Etiopiji so boeingi 737 max 8 še vedno na zemlji

Regulatorji letalskega prometa so jih prizemljili nekaj dni po tem, ko je v že drugi nesreči umrlo novih 157 ljudi.

Objavljeno
10. marec 2020 11.10
Posodobljeno
10. marec 2020 11.20
V nedeljo so svojci umrlih prišli na žalno slovesnost ob obletnici nesreče pred francosko ambasado v Adis Abebi.  FOTO: Tiksa Negeri/ Reuters
J.B.P.
J.B.P.
Natanko pred enim letom je v Etiopiji samo šest minut po vzletu z letališča v Adis Abebi strmoglavilo letalo boeing 737 max 8 letalske družbe Ethiopian Airlines. Umrlo je vseh 157 potnikov in članov posadke. Nekaj dni zatem so zato, ker je bila to v petih mesecih že druga usodna nesreča letala tega tipa, letalski regulatorji po vsem svetu ta tip letala prizemljili do nadaljnjega.

Včeraj je etiopski urad za preiskavo letalskih nesreč objavil prvo vmesno poročilo o preiskavi te nesreče, v kateri je kot ključni vzrok za nesrečo navedena napaka v avtomatskem sistemu nadzora letenja MCAS, poročata New York Times in CNN.  

image
AFP Dan po nesreči, 11. marca lani, so preiskovalci na kraju nesreče v bližini etiopijskega mesta Bishoftu že zbrali kup razbitin ponesrečenega letala Ethiopian Airlines. FOTO: Michael Tewelde/AFP

 

Glavni krivec je Boeing


Etiopski preiskovalci so tako glavno krivdo za nesrečo naprtili proizvajalcu letal Boeing, letalska družba ali piloti pa po njihovem mnenju niso bistveno krivi za nesrečo. Poročilo indonezijske preiskave prve nesreče boeinga 737 max 8 letalske družbe Lion Air, ki se je oktobra 2018 zgodila malo po vzletu iz Džakarte in v kateri je umrlo 189 ljudi, je sicer nekoliko drugačno in poleg napak v sistemu MCAS kot vzroke za nesrečo našteva tudi nepravilno reakcijo posadke in pomanjkljive podatke o letenju in vzdrževanju letala.

A skupna točka obeh poročil pa tudi poročil drugih preiskovalnih skupin ostaja ista: usodna konstrukcijska napaka v sistemu MCAS, ki so jo zagrešili v Boeingu in ki je terjala 346 življenj. Tudi zato so ta letala, ki so sicer bila ena najnovejših Boeingovih stvaritev in v začetku pravi prodajni hit, še vedno na zemlji, proizvajalec pa se sooča s celo vrsto posledic.
 

Škode je že ogromno


image
Že nekaj dni po etiopski nesreči so prizemljili vse boeinge 737 max 8, ki še zdaj nimajo dovoljenja za letenje. FOTO: Mike Blake/Reuters

Boeing je imel doslej že za 18 milijard dolarjev škode.

Svojci umrlih v obeh nesrečah, ki še niso dobili nobenega materialnega nadomestila in zadoščenja,  namreč Boeing tožijo za precejšnje zneske odškodnin, zaradi zastoja proizvodnje in prodaje tega tipa letal je imel Boeing doslej že za okrog 18 milijard ameriških dolarjev (15,82 milijarde evrov) škode, ameriški Zvezni urad za letalstvo pa jih je zaradi vsega dogajanja kaznoval z dvajsetimi milijoni dolarjev globe.

Odbor za transport in infrastrukturo ZDA je ugotovil, da je k nesrečama precej prispeval sam proizvajalec s tem, da so bili pritiski za čim hitrejše dokončanje konstruiranja in začetek proizvodnje, pa tudi pozneje za čim hitrejšo izdelavo letal zelo veliki in da je »kultura prikrivanja« znotraj Boinga prispevala k temu, da o napakah ali slabostih letal javnost ni vedela nič, dokler se nista zgodili nesreči.

Zdaj namreč na dan prihaja še več napak, ki so posledica neusmiljenega prizadevanja za čimprejšnji zaslužek: že lansko leto so ob temeljitih pregledih dokončanih, a še ne dobavljenih letal boeing 737 max 8 v njihovih rezervoarjih odkrili »tujke«, po domače povedano smeti in ostanke od proizvodnje in montaže. Pozneje pa so kontrolorji Zveznega urada za letalstvo ugotovili, da v letalu niso pravilno napeljane žice za električne in elektronske povezave in da obstaja nevarnost nastanka kratkega stika, ki bi pilotom lahko onemogočil upravljanje letala.

Zadnje napake Boeing za zdaj ne priznava in v podjetju trdijo, da je ožičenje letala enako kot pri prejšnjih modelih in da z njim ni bilo nikoli nobenih težav.