Ločitveni sporazum pred nepremostljivo oviro

Britanski parlament bo začel razpravo o dogovoru, ki ga je vlada Therese May sklenila z EU.

Objavljeno
09. januar 2019 06.00
Posodobljeno
09. januar 2019 06.00
Theresa May se nahaja pred najtežjo preizkušnjo doslej. FOTO: Reuters
Britanski parlament bo danes začel razpravo o usodi ločitvenega sporazuma o brexitu, ki se bo prihodnji torek končala z glasovanjem o njegovi ratifikaciji. Vlada premierke Therese May je zagotovila, da glasovanja tokrat ne bo prestavila, čeprav je zavrnitev sporazuma tako rekoč neizogibna.

Teden je v politiki dolgo obdobje. Na to je pred pol stoletja prvi opozoril nekdanji britanski laburistični premier Harold Wilson. Ali njegova ugotovitev še drži, bo pokazal potek razprave o ločitvenem sporazumu z EU. Britanski parlament bo v torek končno dobil priložnost, da se izreče o vsebini skoraj 600 strani dolgega dokumenta, ki je nastal kot rezultat pogajanj med EU in Združenim kraljestvom. To bi moral storiti že 11. decembra lani, a je vlada v zadnjem trenutku prestavila glasovanje, ko je bilo jasno, da bo proti sporazumu z opozicijo glasovala skoraj tretjina poslancev vladajoče konservativne stranke.

Namesto tega, da bi utrpela ponižujoč poraz, se je Theresa May odločila za ponižujoč umik. Premierka je zagotovila poslancem, da se bo pred novim glasovanjem vrnila v parlament z dodatnimi »pravno zavezujočimi« pojasnili o najbolj sporni točki sporazuma: varovalu za preprečitev nastanka fizične meje na irskem otoku. Kritiki sporazuma so opozorili, da varovalo, ki v primeru neuspeha trgovinskih pogajanj med Londonom in Brusljem predvideva vzpostavitev carinskega območja med EU in Združenim kraljestvom ter obstanek Severne Irske na evropskem enotnem blagovnem trgu, poraja pomisleke o celovitosti Združenega kraljestva in neodvisnosti britanske trgovinske politike.


Pojasnila ne bodo dovolj


Pred začetkom razprave je kazalo, da bo premierka vsaj deloma izpolnila obljubo. Irski premier Leo Varadkar je potrdil, da je EU pripravljena dati dodatna pisna pojasnila o namenu varovala, o katerem so nasprotniki sporazuma zatrdili, da bi lahko Veliko Britanijo za nedoločen čas »ujelo« v carinsko unijo. »Nočemo omejevati Združenega kraljestva – pogovore o prihodnjih odnosih bi radi začeli takoj,« je zatrdil irski premier. Podobno željo je pred kratkim izrazil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Njuna pojasnila skoraj gotovo ne bodo zadovoljila skeptikov. Ključni nasprotniki sporazuma – evroskeptični torijci in severnoirski unionisti, ki v parlamentu podpirajo manjšinsko vlado Therese May – namreč pogojujejo podporo z zahtevami, ki niso uresničljive brez vsebinskih sprememb ločitvenega sporazuma ter nezavezujoče deklaracije o prihodnjih odnosih. »Težave s sporazumom ostajajo enake. Potencialni obstanek v carinski uniji za večne čase, ločevanje med Severno Irsko in Veliko Britanijo ter nevarnost plačila 39 milijard funtov za popolnoma nič so še vedno tu,« je za Daily Telegraph pojasnil vplivni evroskeptični poslanec Jacob Rees-Mogg ter zavrnil možnost, da bi poslanci potrdili sporazum z EU v morebitnem drugem, tretjem ali četrtem glasovanju. »Rezultat bo vedno enak.«

Ta teden bo za britansko politiko nedvomno dolg: pred torkom se lahko zgodi še marsikaj, kar kažejo tudi čedalje glasnejše govorice o podaljševanju dveletnega obdobja za pogajanja, kot ga določa 50. člen lizbonske pogodbe. Toda prihodnji tedni utegnejo biti še daljši. V primeru zavrnitve sporazuma v parlamentu bo Združeno kraljestvo vstopilo v obdobje izrazite politične negotovosti.