Največ beguncev in migrantov po morju v EU vstopi v Španiji

Španija v prvih sedmih mesecih leta prehitela Italijo po prihodih migrantov, ki v EU pridejo po morju.

Objavljeno
31. julij 2018 09.49
Posodobljeno
31. julij 2018 09.49
Glavna vstopna točka za begunce in migrante, ki v Španijo vstopijo po morju, je Andaluzija. FOTO: Jon Nazca/Reuters
Španija je postala glavna vstopna točka beguncev in migrantov, ki v Evropo pridejo po morju. Z več kot 20.000 prihodi v prvih sedmih mesecih leta je prehitela Italijo in Grčijo. Zasuk je predvsem posledica italijanske politike zaprtih pristanišč in drugih ovir v osrednjem Sredozemlju, opozarjajo v nevladni organizaciji Španska komisija za pomoč beguncem (CEAR). V primerjavi z enakim obdobjem lani se je letos število migrantov, ki so v Evropo prišli po morju, zmanjšalo za polovico.

Od 55.000 beguncev in migrantov, ki so do 27. julija letos po morski poti vstopili v Evropo, jih je okoli 21.000 prišlo v Španijo, kar je skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani. Število prihodov v Italijo (18.130), kjer je prej po morju v EU vstopilo največ ljudi, se je zmanjšalo za skoraj 80 odstotkov, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM).

image
Prihodi beguncev in migrantov po morju v EU. FOTO:Delo


V prvih petih mesecih leta je špansko obalo na dan doseglo v povprečju 54 beguncev in migrantov, od junija pa okoli 230. Skokovita rast števila prihodov sovpada z nastopom nove italijanske vlade, ki je pod taktirko notranjega ministra in vodje skrajno desne Lige Mattea Salvinija v italijanska pristanišča prepovedala vplutje reševalnih ladij z migranti in begunci na krovu. Poleg vedno večjih ovir (dogovor med Rimom in libijskimi milicami, da v zameno za plačilo migrante zadržujejo na kopnem) na poti skozi Libijo v Evropo nevladne organizacije poročajo tudi o grozljivih razmerah, ki so jim izpostavljeni migranti – tudi o mučenju in posilstvih. »To je gravitacijski zakon. Če zapreš poti v osrednjem Sredozemlju, bodo migranti uporabili zahodno mediteransko pot,« je dejal španski zunanji minister Josep Borrell.
 

Spogledovanje z retoriko skrajne desnice


V Španiji, kjer parlamentarne stranke migracij do zdaj niso izkoriščale za krepitev političnega kapitala – dovolj velik kapital je bila nacionalistična drža do zahtev po katalonski neodvisnosti – je novi predsednik Ljudske stranke (PP) v preteklih dneh že nakazal tone, ki jih drugod po Evropi ubira skrajna desnica. »Ni mogoče, da Španija sprejme milijone Afričanov, ki želijo priti v Evropo in iščejo boljšo prihodnost,« je konec tedna dejal Pablo Casado, ki je vodenje največje parlamentarne stranke v Španiji prevzel pred kratkim in napovedal radikalnejšo ideološko politiko v primerjavi z bolj pragmatičnim predhodnikom in nekdanjim premierom Marianom Rajoyem. Pri tem je poudaril, da je treba, četudi ni »politično korektno«, na glas povedati, da Španija ne more »dati papirjev vsem«.

image
Novi predsednik španske Ljudske stranke Pablo Casado. FOTO: Javier Barbanch/Reuters


V PP so sicer prepričani, da je rast števila prihodov pribežnikov posledica politike odprtih rok nove socialistične vlade premiera Pedra Sáncheza. Junija, le nekaj dni po prevzemu oblasti, je Sánchez sprejel ladjo Aquarius s približno 630 begunci in migranti, ki jim Italija in Malta nista dovolili vplutja. Vlada kritike zavrača in odgovarja, da je Španija ladjo sprejela iz humanitarnih razlogov in da bi pokazala, da je v EU mogoče voditi tudi drugačno politiko priseljevanja.
 

Glavna težava brezposelnost, ne migracije


Spogledovanje PP z zasukom proti skrajni desnici je deloma odgovor na znaten padec podpore stranki, ki v anketah zaostaja za glavnim tekmecem na desnem političnem polu – stranko Ciudadanos (Državljani). Ta se je na vrh priljubljenosti strank povzpela z zagovarjanjem trde nacionalistične politike v Kataloniji in tudi na račun korupcijskih afer, v katere je bil vpleten PP. V Ljudski stranki pa se ob tem bojijo, da bi se lahko del trdega jedra njihovih volivcev preselil k skrajno desničarski stranki Vox, ki ji nekatere ankete že napovedujejo preboj v parlament. Kljub povečanju prihodov migrantov in beguncev priseljevanja Španci ne dojemajo kot ene glavnih težav, je pokazala junijska raziskava španskega Središča za sociološke raziskave. Na vprašanje, kateri trije problemi so po njihovem mnenju najbolj pereči, je migracije izbralo le 3,5 odstotka respondentov. Največ, kar 62,4 odstotka, jih meni, da glavna težava ostaja velika brezposelnost.