Nekatere stvari so za vedno izgubljene

Notranjost katedrale je resno poškodovana, večino relikvij in umetnin pa jim je kljub temu uspelo rešiti pred ognjem.

Objavljeno
16. april 2019 11.55
Posodobljeno
16. april 2019 16.03
Srednjeveški bruhalniki so ena izmed glavnih znamenitosti katedrali. FOTO: Charles Platiau/Reuters
Sinoči je francosko prestolnico doletela tragedija. Zagorela je znamenita katedrala Notre Dame, ki je po mnenju mnogih simbol Pariza in Francije, od leta 1991 pa je uvrščena tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. »Izognili smo se najhujšemu,« je včeraj malo pred polnočjo novinarjem, zbranim pred gorečo katedralo, sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron ter opozoril na pogumne gasilce, ki so se spopadli s plameni. Le njim se lahko zahvalimo, da kulturnozgodovinski spomenik ni v celoti uničen. 

Nekaj najdragocenejših relikvij je gasilcem uspelo rešiti že v ponedeljek, s tem, ko so v torek dopoldne povsem pogasili ogenj, pa se ocenjevanje nastale škode šele začne. Pariški gasilci so pri gašenju sledili točno določenemu protokolu. Sprva so rešili ljudi, nato umetnost, sledila sta oltar in pohištvo. Šele na koncu so začeli reševati tudi samo konstrukcijo, saj so se jasno zavedali, kaj lahko ponovno zgradimo ter kaj bo izgubljeno za vedno. 



image
Nekaj najdragocenejših relikvij je gasilcem uspelo rešiti že v ponedeljek. FOTO: Benoit Tessier/Reuters

 

Sreča v nesreči


»Ognjeno razdejanje pariške stolnice je nepopisna tragedija, povzročeno škodo pa je nemogoče oceniti, saj v tem trenutku predvsem ni dovolj podatkov o poškodbah v notranjosti cerkve,« je pojasnil dr. Tine Germ, profesor za zahodnoevropsko umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

image
V kraj Marsac-sur-Isle blizu Bordeauxa so prepeljali kipe iz katedrale Notre Dame v Parizu. Šestnajst kipov - 12 apostolov in 4 evangeliste -, ki so jih naredili v drugi polovici 19. stoletja med veliko obnovo katedrale, ki ga je izvedel Viollet-le-Duc, so v jugozahodno Francijo poslali na obnovo. FOTO: Georges Gobet/AFP


Po prvih ocenah se zdi, da so nekatere od najdragocenejših stvari ostale nepoškodovane. Po Germovih besedah je sreča v nesreči to, da se ni zrušil svod katedrale, saj bi to povzročilo nepredstavljivo uničenje. »Udrl se je le na dveh mestih – nad presečiščem glavne in prečne ladje, kjer se je zrušil visok vitek stolp, ki je s svojim padcem povzročil tudi dodatno manjšo luknjo v oboku cerkvenega kora,« razlaga Germ ter dodaja: »Za zdaj se zdi, da znameniti rozeti na severnem in južnem kraku prečne ladje nista vidneje poškodovani. Nepoškodovano je tudi zahodno pročelje z obema stolpoma in rozeto.«

Tudi notranjost katedrale se je s številnimi arhitekturnimi elementi vpisala na zemljevid svetovne kulturne dediščine. Rebrasto-križni oboki, zunanji oporniki, kiparska dekoracija in gotske poslikave nosijo neprecenljivo vrednost. »Notranja oprema katedrale je seveda kot celota neprecenljiva, z umetnostnozgodovinskega vidika pa velja mogoče posebej omeniti ostanke originalne korne pregrade iz druge polovice 13. in zgodnjega 14. stoletja s poslikanimi reliefnimi ploščami, ki kažejo prizore iz Kristusovega življenja. Samo upamo lahko, da je poškodovanih čim manj umetnin in da bo mogoče poškodbe ustrezno restavrirati,«​ je še poudaril Germ. 

image
Vseh 16 kipov, ki prikazujejo 12 apostolov ter štiri evangeliste, so že pred dnevi zaradi obnovitvenih del prestavili na varno. FOTO: Bertrand Guay/AFP

 

Sprva čiščenje in ocena škode


Vse ocene o višini škode, zahtevnosti obnove ter dolgotrajnosti restavratorskega postopka na tej stopnji so zgolj predvidevanja. Kot je za Delo pojasnil Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije​ (ZVKDS), bo sprva sledilo temeljito čiščenje, tako grobo kot fino, šele nato bo tudi dejansko jasno, kako poškodovana je konstrukcija katedrale.

»Konstrukcija tortne katedrale, ki ima ogromno kovinskih elementov, je sicer preživela, vendar je poškodovana. Te elemente je zdaj treba pregledati in po potrebi nadomestiti. Šele tako bo zagotovljena trdnost gradbene konstrukcije, ki bo omogočila restavriranje ter rekonstrukcijo zunanje podobe,« pojasnjuje Hudolin. Po njegovi oceni tudi rekonstrukcija strehe, ki je bila v požaru povsem uničena, ne bi smela predstavljati težav, saj pristojni razpolagajo z izjemno obsežnim dokumentacijskim gradivom. 

Vprašanje je, kako poškodovani so kamniti okrasni elementi, ki bodo po Hudolinovih besedah za restavratorsko ekipo, ki je vešča dela v kamnu, predstavljali poseben zalogaj. Težavna pa znajo biti tudi barvna stekla in vitraži, saj so v  notranjosti nastale velike poškodbe. Kot je pojasnil, so stekla vpeta v svinčene okvirje, svinec pa se topi že pri nizkih temperaturah, zato so poškodbe zagotovo obsežne. Kljub vsemu so tudi vitraži izjemno dobro dokumentirani, saj so se v preteklosti pogosto obnavljali. »Izrisani in analizirani so do potankosti, zato ne vidim strahu, da jih ne bi zmogli rekonstruirati,«​ je še pojasnil Hudolin.

image
Po prvih ocenah se zdi, da so nekatere od najdragocenejših stvari ostale nepoškodovane. FOTO: Georges Gobet/AFP


Med bolj problematičnimi nalogami pa bo po besedah direktorja ZVKDS predvsem rekonstrukcija ostrešja, saj ga bodo rekonstruirali iz sodobnega lesa na sodoben način. »Dvomim, da bodo uporabili stare tehnike, saj bi bilo to za današnje čase izjemno zamudno. Tukaj bodo sklenjeni konservatorki kompromisi, ki bodo šli na škodo originala. Nekatere stvari so za vedno izgubljene.«​ 

image
Vse ocene o višini škode, zahtevnosti obnove ter dolgotrajnosti restavratorskega postopka na tej stopnji so zgolj predvidevanja. FOTO: Thomas Samson/AFP

 

Kaj jim je uspelo rešiti? 


image
Sveta trnova krona. FOTO: Philippe Wojazer/Reuters
Med najdragocenejšimi sakralnimi predmeti, ki jim jih je uspelo pravočasno rešiti iz goreče katedrale, je relikvija Kristusove krone. V letu 1238 jo je iz Jeruzalema v dar prejel kralj Ludvik IX. Sveti, po francoski revoluciji pa so jo hranili v pariški Bibliothèque Nationale​. V njeno čast je dal Ludvik IX. Sveti v bližini katedrale zgraditi tudi kapelo Sainte-Chapelle, kjer so sveto trnovo krono hranili dolga stoletja, nato pa se je leta 1801 s konkordatom med Napoleonom in papežem Pijem VII. znova vrnila v cerkveno posest.

Županja Pariza Anne Hidalgo je vest o tem, da je ena najpomembnejših relikvij na varnem, sporočila že v ponedeljek. 

image
Severna rozeta. FOTO: Charles Platiau/Reuters
Po poročanju francoskega novinarja Laurenta Valdiguiéja je menda nepoškodovana ostala tudi severna rozeta iz 13. stoletja. V nasprotju z drugimi obarvanimi steklenimi umetninami imajo rozete iz pariške katedrale skoraj vse originalne elemente, ki se prelivajo v modrih, rdečih, zelenih, rjavih in rumenih odtenkih. 

Osrednje očesno okno prikazuje ustoličenje device Marije, ki v naročju drži novorojenega božjega sina. Okoli središčne podobe so razvrščene podobe kraljev in prerokov iz Stare zaveze. Rozeta je domnevno nastala med letoma 1250 in 1260, za časa arhitekta Jeana de Chellesa. 

Rektor katedrale Patrick Jacquin je prav tako potrdil, da jim je uspelo na varno spraviti drugo najbolj znano relikvijo, tuniko sv. Ludvika, ki je iz 13. stoletja. Bila je last kralja Ludvika IX. Svetega, prvega in edinega francoskega kralja, ki so ga razglasili za svetnika. 

Gasilcem je poleg same konstrukcije katedrale uspelo rešiti še glavni zvonik ter zunanje zidove. Na varnem pa je tudi 16 bakrenih kipov, ki prikazujejo 12 apostolov ter štiri evangeliste. Kipe, ki so obkrožali v požaru porušeni stolpič, so zaradi obnovitvenih del odstranili pred nekaj dnevi.

image
Vseh 16 kipov, ki prikazujejo 12 apostolov ter štiri evangeliste, so že pred dnevi zaradi obnovitvenih del prestavili na varno.  FOTO: Bertrand Guay/Afp