Pritiski, napetosti in ohlajanje

Zapleti v Barceloni, z Madridom in diplomatski konflikt s Flandrijo

Objavljeno
19. oktober 2018 07.00
Posodobljeno
19. oktober 2018 07.00
Predsednik flamskega parlamenta Jan Peumans se je obregnil ob špansko nasilje 1. oktobra lani. FOTO: Reuters
Od besed k dejanjem ni lahka pot, čeprav je morda precej začetne dobre volje. Tudi uradna Madrid in Barcelona se spet zdita vse bolj vsaksebi, čeprav je prvi dvojec, španski premier Pedro Sánchez in katalonski predsednik Quim Torra, obetal, da se bo vendarle znal pogajati. A pritiski iz ozadja so veliki: v Madridu pritiskajo konservativni glasovi iz različnih struktur globoke države, v Barceloni pa civilna družba in najbolj independentistično zagrizena politika.


Zato ne preseneča, da je Torra pred kratkim odrekel podporo Sánchezovi manjšinski vladi, če ne bo že novembra privolila v organizacijo »mednarodno priznanega referenduma o samo­odločbi Katalonije«. Pridal je, da si bo Katalonija morebitno špansko obsodbo katalonskih političnih zapornikov (zaradi sodelovanja pri organizaciji referenduma 1. oktobra lani) razlagala kot zeleno luč za pravico do samoodločbe. V spet vedno bolj zapletenem odnosu z Madridom je ključno tudi to, da so katalonske stranke, ki zagovarjajo neodvisnost, pred dnevi izgubile večino v parlamentu: ker nekdanji predsednik Carles Puigdemont, ki živi v eksilu, in še trije pridržani poslanci iz Skupaj za Katalonijo (JxCat), potem ko jih je ­suspendiral španski vrhovni sodnik, niso hoteli imenovati ­namestnikov.


Diplomatske napetosti


Zapleta se tudi čez katalonsko in špansko mejo. Prav zdaj v Barceloni odmeva diplomatski konflikt med Španijo in Flandrijo
oziroma Belgijo, potem ko je flamska politika kritizirala špansko stran, ker so nekateri katalonski voditelji po zaporih v pridržanju že leto dni. Že večkrat in znova prejšnji teden je bilo slišati ostre besede predsednika flamskega parlamenta Jana Peumansa, kako Španija ni sposobna izpolnjevati pogojev, da bi lahko bila del demokratične Evrope. Po Peumansu je bilo nasilje španske policije na referendumski 1. oktober lani odsev nedemokratične politike … Zaradi tega je Madrid flamskim predstavnikom v Španiji odrekel diplomatski status, kar po poročanju Katalonske tiskovne agencije ne pomeni izgube služb, zato pa gotovo umik privilegijev. Ukrep je pretiran, je bila ogorčena flamska politika, ki je ob tem opozorila na predsednikovo pravico do svobodnega izražanja.

Ob špansko-flamskem zapletu je tudi katalonski predsednik Torra vnovič poudaril, da katalonska problematika ni samo notranjepolitična zadeva, ampak izziv za vso Evropo. S ciljem pozvati k mednarodni mediaciji je v sredo predaval na Univerzi v Ženevi, kjer je ponovil, da so na preizkušnji prihodnost Katalonije in Španije ter kakovost demokracije v Evropi. »Kako naj zaupamo vladi, ki ščiti kralja, ta pa se je lani, namesto da bi ravnal kot arbiter, vedel kot huligan s krono?« Dejstvo, da španska vlada ni za pravico Katalonije do samoodločbe in da ji pri tem ves čas pritrjuje monarh, menda ne more biti opravičilo, da ne bi v mednarodno mediacijo pristopil nekdo tretji iz Evrope ali širšega sveta.


Opozarjanje nase


Ker poskuša Katalonija ob vseh notranjih razprtijah in sprtosti z Madridom nasploh čim bolj mednarodno opozarjati nase, je minister za delo Chakir el Homrani v Bruslju znova opozoril na odgovorno sprejemanje beguncev po posameznih državah, pa tudi na za ta namen nujne finančne prilive iz Evrope. Mednarodno seveda deluje tudi Španija: pravkar je ponovno vložila veto na uporabo katalonščine v evropskem ­parlamentu.