Rumena luč za spremembo imena 

Skopje – Referendum o spremembi imena Makedonije bo državna volilna komisija razglasila za neveljaven, ker se glasovanja ni udeležila več kot polovica volilnih upravičencev. Makedonska vlada se bo tako zatekla k rezervnemu scenariju in referendumski izid razglasila za legitimen.

Čeprav je bila udeležba na referendumu le okoli 35-odstotna, kar pomeni, da je glas oddalo več kot 620.000 volivcev, je vlada razglasila referendumski izid za legitimen, ker je večina glasovala za dogovor Skopja z Atenami (končni rezultati do konca redakcije še niso bili znani). 

Premier Zoran Zaev je izjavil, da je referendum dal mandat tako politikom kot parlamentu, da uveljavijo sporazum z Grčijo. Napovedal je tudi možnost izrednih parlamentarnih volitev. Vlada bo nadaljevala postopek za začetek procesa ustavnih sprememb. To pomeni, da bo v Sobranju potrebovala dvetretjinsko večino; po naših informacijah si jo je že zagotovila.

Vlada se je v naprej zavarovala 

Vlada se je zavarovala vnaprej, ker je namesto zavezujočega razpisala posvetovalni referendum, ki ni pravno zavezujoč. Presenečenje referenduma je bilo, da Albanci niso prišli tako množično na volišča, kot se je pričakovalo, iz česar je mogoče sklepati, da se jim je vladajoča koalicija zamerila, ker še ni izpolnila vseh predvolilnih obljub. Pred poslopjem Sobranja pa so protestirali nasprotniki sporazuma z Grčijo, ki zahtevajo odstop vlade; skandirali so v podporo predsedniku države Gjorgeju Ivanovu, ki je referendum bojkotiral.



Čeprav na referendumu ni bil dosežen cenzus, vlada veliko število glasov za sporazum z Grčijo razume kot zeleno luč za nadaljevanje procesa spremembe imena države. Nizka udeležba je tudi rezultat izseljevanja iz Makedonije, kjer že 18 let ni bilo popisa prebivalstva.

Makedonski premier Zoran Zaev je po oddaji glasu na referendumu o preimenovanju države v Strumici sporočil sodržavljanom, da odločajo o usodi svoje države. Napovedal je, da bo večina za sporazum z Grčijo, ker je več kot 80 odstotkov državljanov za EU in Nato.



Na predčasnih volitvah bolnikov, invalidov, zapornikov in ostarelih oseb, ki so jih člani volilnih odborov v soboto obiskovali po bolnišnicah, zaporih in domovih, ni bilo incidentov. Petkov nočni mir je skalil strelski obračun v središču makedonske prestolnice. Po navedbah očividcev so se čez puškine cevi gledali iz dveh osebnih vozil, končni rezultat pa je, da sta dve osebi umrli na kraju dogodka, medtem ko se eden od akterjev obračuna še bori za življenje.
 

Nevarnost sporov med Makedonci

Čeprav motiv najverjetneje ni bil referendum, je albanski korpus čez noč ostal brez treh potencialnih volivcev, ki bi lahko glasovali za spremembo imena države. Albanci namreč v veliki večini podpirajo grško-makedonski sporazum. Pomeben pa je bil vsak glas, saj bi bil referendum veljaven, če bi na njem glasovala najmanj polovica plus eden volilni upravičenec.

Kot rečeno, v Makedoniji zaradi dramatičnega izseljevanja Makedoncev in Albancev ne vedo niti natančnega števila prebivalcev, ki še živijo v državi. Na nizko referendumsko udeležbo so vplivali tudi konformisti, ki so dobro situirani in želijo ohraniti svoje položaje, ne glede na to, ali so zaposleni v razbohotenem državnem ali zasebnem sektorju. Svoj delež k spodletelemu referendumu so prispevali tudi tisti, ki se zaradi številnih dilem niso znali odločiti in so odločitev raje prepustili drugim.



Ker vse od osamosvojitve do leta 2016 v Makedoniji nobeno izrekanje volje državljanov ni minilo brez incidentov in smrtnih žrtev, je vsa volišča varovalo več kot 6000 policistov. Do zadnjih predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je zaznamoval nasilni vdor nasprotnikov spremembe oblasti v Sobranje, je bilo samoumevno in splošno sprejemljivo, da je treba za demokracijo plačevati tudi z življenji. Prvo izrekanje ljudi brez smrtnih žrtev ali nasilja je bilo tako šele lani na lokalnih volitvah. Če so se do zdaj zaradi vročih glav praviloma spopadali Albanci, obstaja velika verjetnost, da si bodo tokrat prej ali slej skočili v lase Makedonci.

Ta nevarnost bo visela nad Makedonijo, dokler ne bo končan proces spremembe imena države. Lastnik hotela Adiaticinn Angel Ivanov pravi, da se z imenom države ne gre šaliti. Mnogi ne bi sprejeli kot samoumevno, če bi se, na primer, Gorenje, ki je še vedno priznana blagovna znamka v Makedoniji, preimenovalo v Hlajenje, njemu pa ne bi bilo niti približno všeč, če bi ga namesto Angel začeli klicati Angela. Kako ga bodo klicali, mu ne bo treba čakati v neskončnost, ker oblast obljublja, da ne bo treba iskati vreč z glasovnicami, tako kot so jih v času njenih predhodnikov.

Slovenci na ključnih pozicijah

Če bo proces spreminjanja imena Makedonije uspešen, si bodo del zaslug lahko pripisali tudi Slovenci. Z diplomatskega zornega kota je Slovenija prek Natove povezovalne pisarne v Skopju na čelu s kapitanom bojne ladje Gorazdom Bartolom, prek predstavništva EU v Makedoniji, ki ga vodi Samuel Žbogar, in veleposlanika Milana Jazbeca odigrala zelo pomembno vlogo. Slovenija ima v tem kontekstu pomembno funkcijo s tremi slovenskimi predstavniki na ključnih pozicijah, kar ji zavidajo predvsem na Hrvaškem in v Bolgariji.



Stopnja in vplivnost slovenskih diplomatskih predstavnikov sta najmočnejši v zgodovini. Bartol ima zasluge, da je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg letos kar dvakrat obiskal Makedonijo, ki jo je zavezništvo že skoraj izbrisalo iz svoje agende. Žbogar je bil tarča groženj, ker je bil aktivno vpet v politične premike in normalizacijo razmer v državi. Jazbec je poskrbel, da obiski slovenskih politikov niso izzveneli v prazno, tako tudi prvi državniški obisk v tujini predsednika parlamenta Dejana Židana. Slovenija velja v Makedoniji za prijateljsko državo, ki ji zaupajo, ker nima razlogov za prikrite motive. Ne glede na grenak priokus, ker so imeli Makedonci pred desetletjem enako izhodišče kot Slovenci, ostali pa so na repu evroatlantskih povezav.