V Berlinu je za sprejem beguncev z Lezbosa demonstriralo kakšnih 3000 ljudi, v Leipzigu jih je bilo 1800, v Hamburgu več kot 1200 in v Frankfurtu ob Maini 300. Julia Solbach iz organizacije Seebrücke je ob demonstracijah dejala, da je treba te begunce in migrante, ki so čez noč ostali brez strehe nad glavo, nemudoma sprejeti. »Evropske rešitve problema namreč ni na vidiku, zato morajo ukrepati posamezne države.«
Nemčija za zdaj ponuja le pomoč na daljavo
Toda nemška vlada je za zdaj Grčiji ponudila le pomoč za oskrbo in novo namestitev pogorelcev z Lezbosa samo tam, v Grčiji. To je po izjavah govorca zveznega notranjega ministrstva Steva Alterja prioriteta, in kot kaže, notranji minister Horst Seehofer iz CSU še ne bo prisluhnil mestom in zveznim deželam, ki so že pred požarom izrazile pripravljenost, da sprejmejo del beguncev in migrantov iz begunskega centra Moria.
Finančni minister Olaf Scholz, ki prihaja iz vrst socialdemokratov, zagovarja skupno evropsko rešitev, k temu se nagiba tudi njegov strankarski kolega, zunanji minister Heiko Maas, ki pravi, da je treba hitro ukrepati, vendar je treba breme sprejema beguncev porazdeliti med evropske države, ki so jih pripravljene sprejeti. Le minister za razvoj Gerd Müller iz CSU je za to, da Nemčija nemudoma sprejme dva tisoč migrantov. »Nemčija mora s takšnim izrazom humanitarnosti dati zgled drugim,« je dejal za televizijsko postajo ARD.
Avstrija in Nizozemska beguncev ne bosta sprejeli
Medtem ko so mnenja v nemški politiki deljena, demonstranti pa celo zahtevajo sprejem beguncev in migrantov z Lezbosa, sta se Avstrija in Nizozemska že jasno izrekli proti njihovemu sprejetju v lastnih državah. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je tako včeraj dejal, da je treba delovati racionalno, in ne čustveno. »Če bomo ljudi z Lezbosa razporedili po evropskih državah, utegne to sprožiti verižno reakcijo in center se bo hitro spet napolnil z novimi begunci in migranti, ki si želijo v Evropo,« je dejal včeraj za avstrijsko televizijo.
»Nizozemska je vedno zagovarjala stališče, da ne bo prevzemala nobenih ljudi,« pa je prav tako včeraj dejala državna sekretarka na nizozemskem ministrstvu za pravosodje Ankie Broekers - Knol. Nizozemska je sicer že pred požarom Grčiji odobrila humanitarno pomoč, »toda da bi prevzemali begunce, tako kot to hoče storiti Nemčija? Odgovor je ne!« je dejala.
Medtem ko so mnenja v nemški politiki deljena, demonstranti pa celo zahtevajo sprejem beguncev in migrantov z Lezbosa, sta se Avstrija in Nizozemska že jasno izrekli proti njihovemu sprejetju v lastnih državah. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je tako včeraj dejal, da je treba delovati racionalno, in ne čustveno. »Če bomo ljudi z Lezbosa razporedili po evropskih državah, utegne to sprožiti verižno reakcijo in center se bo hitro spet napolnil z novimi begunci in migranti, ki si želijo v Evropo,« je dejal včeraj za avstrijsko televizijo.
»Nizozemska je vedno zagovarjala stališče, da ne bo prevzemala nobenih ljudi,« pa je prav tako včeraj dejala državna sekretarka na nizozemskem ministrstvu za pravosodje Ankie Broekers - Knol. Nizozemska je sicer že pred požarom Grčiji odobrila humanitarno pomoč, »toda da bi prevzemali begunce, tako kot to hoče storiti Nemčija? Odgovor je ne!« je dejala.
Evropska migrantska politika je evropska sramota
Podpredsednica evropskega parlamenta iz vrst nemških sicialdemokratov (SPD) Katarina Barley pa je evropsko migrantsko politiko označila kot evropsko sramoto. Ker veliko evropskih držav ni pripravljenih prispevati k rešitvi problema, sama predlaga, da Nemčija takoj sprejme del beguncev in migrantov, obenem pa naj se znotraj EU išče skupna, vseevropska rešitev. Pri tem pravi, da verjetno ne more biti ključ evropske rešitve v vztrajanju pri razdelitvenem ključu med vse članice. Nekatere države bi lahko k rešitvi problema prispevale tudi drugače, na primer finančno. Glede na nacionalistično politiko Madžarske in Poljske Barleyjeva celo dvomi, da bi bilo dobro, da bi te države sploh sprejele begunce in migrante.