Tiskane izdaje
Pred časom ste v nekem intervjuju dejali, da ste prepričani, da bodo prej ali slej večino odločitev namesto človeka sprejemale pametne naprave. Kako zagotoviti, da se ljudje zaradi tega ne bomo preveč polenili; da sčasoma ne bomo povsem izgubili zmožnosti odločanja?
Že dolgo poznamo naprave, ki se odločajo namesto človeka. Denimo samodejni sistem zaviranja. Ker so to odločitve, sprejete v delčku sekunde, ni časa, da bi avto omahoval in spraševal voznika, naj ustavi ali ne. V tem primeru nam tehnologija res služi ter nam poenostavlja življenje, kar je njen prvotni namen. Se pa strinjam, da ni vedno tako. Zdi se mi, da je to ena ključnih vlog ljudi, ki razvijamo nove tehnologije: od primera do primera preverjati, ali se nam napravo splača »oplemenititi« z internetom stvari in umetno inteligenco ali ne.
Eden vaših kolegov je predaval o Boschevem sistemu povezljivosti na cestah, s katero bi izboljšali delovanje semaforjev, olajšali parkiranje … Bi ta tehnologija delovala, če bi jo implementirali danes?
Da.
Zakaj je potem še nimamo?
Čeprav bi teoretično delovala v omrežju 4G, čakamo na omrežje 5G, ki jo bo optimiziralo. Upam, da tudi pocenilo.
Bo omrežje 5G močno pospešilo razvoj umetne inteligence?
Da. Vsa omrežja doslej, tudi 4G, so bila namenjena komunikaciji med ljudmi, zato komunikacija med napravami ni potekala tako brezhibno, kot bi lahko. Omrežje 5G je ustvarjeno za tovrstno komunikacijo.
Naša vizija mobilnosti v prihodnosti je, da bodo podatki ustvarjali dodano vrednost. Ko se bomo zbudili, bo naš digitalni pomočnik proučil vse morebitne ovire na poti v službo. Ker bo povezan z avtomobilom, se bomo zgolj usedli vanj in v najkrajšem možnem času nas bo odpeljal do službe.
Bomo službo sploh potrebovali? Če tehnologijo, ki jo omenjate, prenesemo na druga področja, to najbrž pomeni, da nam za preživetje ne bo več treba delati. Kakšen vpliv bo imela na naš odnos do dela?
Verjetno so se vsi naši stari starši tako ali drugače ukvarjali s kmetijstvom, medtem ko se med nami le redkokdo. Oblike dela se skozi čas spreminjajo in prepričan sem, da bo digitalizacija prinesla veliko novih. Po moji oceni nas najprej čakajo velike spremembe v zdravstvu in javnem prevozu.
Tem spremembam bomo morali prilagoditi izobraževalni sistem.
Predvsem ga bomo morali podaljšati. Danes je organiziran za mlade, v prihodnje pa se bo moral vsak znajti sam, najpogosteje prek izkušenj. Potrebovali bomo več institucij za dodatno izobraževanje po diplomi, saj se svet spreminja tako hitro, da je znanje, pridobljeno pred dvajsetimi leti, kot denimo v mojem primeru, zastarelo.
Z univerzami veliko sodelujete.
Da, z amsterdamsko, stuttgartsko, freiburško in še nekaterimi. Študentom omogočamo, da raziskujejo področje, ki jih zanima in na katerem bodo lahko gradili kariero. Seveda imamo tudi mi koristi, vsako znanje nam pride prav. V Tübingenu pa sodelujemo na drugačen način, osredotočeni smo na zagonska podjetja. S finančno pomočjo k podjetništvu spodbujamo profesorje in raziskovalne skupine.
Ostanimo za trenutek na univerzah, vendar na tistih, kjer ste pred približno dvajsetimi leti študirali in diplomirali iz umetne inteligence. Danes jo verjetno dojemamo precej drugače kot takrat, mar ne?
Umetna inteligenca temelji na ogromnih količinah podatkov, zato potrebujemo zmogljivo infrastrukturo. Ko sem študiral, je bila ta tehnologija zelo potratna in zelo draga. V diplomskem delu sem poudaril, da je za razvoj umetne inteligence ključno, da hramba in obdelava podatkov postaneta cenejši. V tej situaciji smo danes.
Uporabnike bega, ker produkti, podprti z umetno inteligenco, niso standardizirani. Vsako podjetje, od Boscha in Siemensa do Googla in Amazona, razvija svoj zaprti sistem.
Ključno je, da pridobimo zaupanje na treh ravneh: zaupanje v strojno upremo, zaupanje v povezljivost in zaupanje v programsko opremo. Ko bomo dosegli to, bo uvedba novih tehnologij občutno bolj enostavna. Če pogledamo s tehnološkega vidika, je situacija glede avtonomnih vozil zelo obetavna. Družba je tista, ki bo določila, kdaj jih bomo začeli uporabljati.
