Ko je Roglič v vrhunski formi, trasa ni pomembna

Pariz - Francozi že od leta 1985, ko je nazadnje rumeno majico na Elizejskih poljanah nosil Bernard Hinault, hrepenijo po novi domači zmagi na Touru. In tudi počnejo vse, kar je v njihovih močeh, da bi se to uresničilo. To je bilo gotovo tudi eno od vodil traserjev 107. »francoske pentlje«, ki se bo 27. junija 2020 začela v Nici, 19. julija pa končala v Parizu. Proga je pisana na kožo Thibautu Pinotu, ki pa bo imel vse prej kot lahko delo. Še kako nevarna bi lahko bila tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar.

»Poskušali smo sestaviti kar se da vznemirljivo traso, vendar so kolesarji tisti, ki dirko naredijo razburljivo,« je povedal direktor Toura Christian Prudhomme, ko so razgrnili netipično 3470 km dolgo traso, v kateri ni najbolj legendarnih vzponov na Alpe d'Huez in Mount Ventoux, kot tudi ne ekipne vožnje na čas. Tudi posamična je samo ena in to gorska šele v predzadnji, 20. etapi, ki se bo končala na La Planche des Belles Filles.



Po drugi strani pa bo trasa izjemno razgibana. Šprinterji ne bodo dobili prav veliko priložnosti, kandidati za vrh v skupnem seštevku bodo morali biti vseskozi na preži. Začenši z 2. etapo, ki bo karavano že peljala čez prve tri vzpone, že v prvih šestih dneh bosta na sporedu dve etapi s ciljnima vzponoma.
 

Takoj v hribe

»Tour se bo začel s klanci, kot se ni še nikoli v zadnjih 50 letih. Druga etapa bo karavano peljala tudi po trasi relija Monte Carlo. Tisti, ki se bodo borili za rumeno majico, bodo morali že na štart priti v vrhunski formi,« je »sprehod« čez Tour 2020 začel Martin Hvastija, ki kajpak ni prezrl francoske namere.



»Bolj kot Alaphilippu je trasa pisana na kožo Pinotu, bolj ne bi mogla biti. Za ekipo Ineos in za Rogličevo Jumbo Vismo je velik udarec, da ne bo ekipne vožnje na čas, škoda je tudi, da ne bo še enega ravninskega posamičnega kronometra. To bi zelo ustrezalo Rogliču, za katerega pa trasa še zdaleč ni slaba. Vožnja na čas v 20. etapi je izjemno zahtevna in kot narejena zanj. Tudi gorske preizkušnje bi mu morale ustrezati. Jih je veliko, vendar niso ekstremne, ni izrazito strmih in visokih klancev, dirka bo šla le enkrat nad 2000 metrov nad morjem. Sicer pa za Rogliča tako ali tako velja, da je zmožen vsega, če je v vrhunski formi. Če bo na štart prišel tako dobro pripravljen, kot je bil na začetku letošnjega Gira, prireditelji lahko pri risanju trase delajo salte nazaj in naprej, pa ga ne bodo iztirili,« je nadaljeval naš nekdanji poklicni kolesar, ki po predstavitvi trase 27. junija v Nici pričakuje tudi Pogačarja.



»Ta trasa bi mu bila le stežka bolj pisana na kožo, presenetilo bi me, če se ne bi odločil za nastop v Franciji,« se dveh močnih slovenskih adutov v Franciji nadeja Hvastija, ki pozna tudi ceste kraljevske 17. etape, ki se bo končala na »vrhu dirke« Col de la Loze 2304 metre visoko. »Letos je bil ta vzpon del dirke Tour de l'Avenir, nanj pravzaprav ne vodi cesta, temveč kolesarska steza. Tudi ta klanec ni pretirana zahteven, je pa z 20 km izjemno dolg,« je o trasi še dejal Hvastija, ki mesto prvih favoritov še vedno prepušča kolesarjem Ineosa.
 

Roglič in Bernal še kolebata?

»Kakorkoli obrnemo stvari, je Ineos prvi favorit, na voljo ima največ vrhunskih kolesarjev,« je razmerja moči ocenil Hvastija. Nekdanji Sky, ki je bil na Touru najboljši sedemkrat v zadnjih osmih letih, bo imel prihodnjo sezono na voljo štiri zmagovalce tritedenskih dirk. Štirikratnega zmagovalca Toura Chrisa Frooma, Gerainta Thomasa in Egana Bernala, ki sta Tour dobila po enkrat, ter Richarda Carapaza, ki je letos slavil zmago na Giru.

Froome je že napovedal naskok na peto zmago in dejal, da je Bernal, ki bi sicer branil letošnjo zmago, pristal na vlogo pomočnika. Kolumbijec pa je po predstavitvi dejal, da še ni gotovo, ali bo na Touru sploh nastopil. Najprej bo počakal na predstavitev trase Gira (24. t. m.) in se nato odločil, kje bo štartal.



Nekaj dogovarjanja bo potrebnega tudi v Rogličevi ekipi Jumbo Visma, ki bo imela prav tako zelo močno zasedbo. Slovencu, ki je bil letos 1. na Vuelti in 3. na Giru, ter Stevenu Kruijswijku, letos 3. na Touru, se je pridružil še prvi nizozemski zvezdnik Tom Dumoulin, lani 2. tako na Giru kot Touru, ki je tudi že javno naznanil štart na Touru. Roglič tega še ni storil, vendar je jasno, da je zmaga na francoski pentlji njegova velika želja. Sodeč po letošnjih rezultatih in trasi za prihodnje leto Rogličev status kapetana ne bi smel biti vprašljiv. Kljub temu pa je bil na včerajšnjem sprejemu v Zagorju še zadržan.

»Ni bilo dovolj časa, da bi si natanko ogledal traso, videl pa sem, da je zelo hribovita in bi mi lahko ustrezala. Moja udeležba na Touru še ni 100-odstotna, če pa bom štartal, bi se rad boril za vrh,« je povedal Roglič, ki še ni povsem končal letošnje sezone. Prečrtal je sicer pot na Japonsko, kjer bi nastopil na kriteriju Saitama in si ogledal olimpijsko traso za prihodnje leto, zato pa ga v nedeljo čaka nastop na 46 km dolgem kronometru nacij (Chrono de Nations) v Franciji.