Tiskane izdaje
Slovenska reprezentanca se po marsičem še ne more primerjati s finančno močnejšimi velesilami, a v Finkenbergu, vasici med tirolskimi vršaci, se vidi, da majhna ekipa premore tudi kaj velikega. Pred njenim hotelom ne stojijo več le avtodomi kot nekoč, temveč vozila največjih svetovnih ekip, avtobus Bahraina Meride, s katerim se je osmerica pripeljala iz Slovenije, ter servisni tovornjak nizozemske ekipe LottoNL Jumbo, Rogličevega delodajalca, ki mu je za SP dal na voljo osebnega serviserja in tri kolesa za nedeljsko dirko.
»Učim se na izkušnjah, tudi meni se je že zgodilo, da na dirki kaj ni delovalo. Na vse dejavnike, na katere lahko vplivamo, je treba misliti, da gre lahko čim manj narobe. V veselje mi je, da je tu moj mehanik s tovornjakom, kolesi in deli, upam pa, da bom potreboval samo eno kolo,« Roglič pred peklensko nedeljsko preizkušnjo – cestna dirka bo dolga 258,5 km, kolesarji pa bodo morali premagati skoraj 4670 višinskih metrov – ničesar ne želi prepustiti naključju.
Vsi v podporo kapetanu
Med dejavnike, na katere je mogoče vplivati, sodi tudi enotnost ekipe, brez katere je v kolesarstvu težko doseči vrhunske rezultate. Kot kaže, si selektorju Andreju Hauptmanu okoli tega ni treba beliti las. »Vsi smo tu, da pomagamo Primožu,« so na srečanju z novinarji malodane v en glas zatrdili Jan Polanc, Luka Pibernik, Matej Mohorič, Jan Tratnik, Grega Bole, Domen Novak in Simon Špilak, sedmerica, ki naj bi poskrbela, da bo Roglič v odločilnem delu dirke tam, kjer si želi biti – v ospredju.
»Verjamem vase in v vse te fante, ki bodo okoli mene v nedeljo. Z dvignjeno glavo gremo lahko v dirko. Imamo super ekipo, uvrstitve pa ne bi napovedoval, če bomo vsi dali 110 odstotkov, bomo zadovoljni, ne glede na to, katero uvrstitev bo to prineslo, 1., 5., 10. ali 15. mesto. Res pa ni športnika, ki se ne bi pripravljal za najboljše, na trening greš z mislijo, da boš najboljši,« visokih ambicij noče obešati na veliki zvon Roglič, ki je umirjen tudi zaradi poteka priprav na SP.
Prekrižaril Slovenijo
»Težko napovem, kaj se bo zgodilo na SP, ker bom šele drugič nastopil na takšni dirki in ker je možnih nešteto scenarijev, vem pa, da sem dobro pripravljen, saj sem storil vse, kar sem načrtoval. V zadnjih tednih sem več delal na vzdržljivosti, veliko treningov je bilo dolgih okoli 250 km. Obenem sem poskušal potiskati čim večjo moč, sedem ur bo treba zdržati na kolesu in nato še prihraniti energijo za veliki finale,« je povedal 28-letni Zasavec, ki je zaradi dolžine treningov s kolesom prekrižaril domala vso Slovenijo.
Primož Roglič je med pripravami na SP prekolesaril Slovenijo FOTO Jože Suhadolnik/Delo
»Enkrat en konec, drugič drugega. Vmes sem našel tudi klanec, ki je podoben zaključnemu na SP in bo bržčas odločil dirko. Nekoliko je krajši in malenkost manj strm, ampak tu lahko dobiš občutek, kako je, če skočiš v strmino in ni pravega pospeška. To je vzpon na Gonte, na poti med Soro pri Medvodah in Katarino,« je Roglič slovenskim ljubiteljskim kolesarjem namignil, kje lahko občutijo zahtevnost vzpona na Höttinger Höll z največjim naklonom 28 odstotkov.
Lora ga bo čakala na zadnjem vzponu
Stežka pa bodo občutili, kako se ga je lotiti po skoraj 250 prekolesarjenih km. »Na vrhu klanca najbrž ne bo več kot pet kolesarjev v ospredju. Tu ne bo treba veliko razmišljati, komu slediti, previden bo treba biti prej. Pozoren bo treba biti na vsak skok, a se na vsakega tudi odzvati pametno. Drugi bodo morali pokriti skoke tistih kolesarjev, ki vedo, da v zadnjem vzponu nimajo možnosti proti najboljšim, in bodo poskušali prej narediti selekcijo. Nihče nima premoči, tu na štartu ni Skya, vse se lahko zgodi. Morda pa v pobegne skupina z Janom, Matejem ali Simonom in gredo, če bomo zraven, smo svoje naredili,« se Roglič zaveda, da morda ne bo obveljal slovenski načrt A, četudi naj bi bilo vse nared zanj. Srčna izbranka Lora, ki je ob njegovih uspehih vedno ob progi tam, kjer napade, ga bo v nedeljo čakala na vzponu na Höttinger Höll ...
