Prvi del tekme resda ni nakazoval, da bodo odšli na odmor z golom prednosti Slovenci in da bo tako ostalo vse do konca. Poljaki so delovali kot zrela, uigrana in ambiciozna ekipa, iskali so pot do vrat Jana Oblaka, četudi jalovo in nenevarno za Škofjeločana. Marsikdo bi resda pomislil, da bodo hitreje leteli po igrišču Kekovi fantje, saj so poslušali kar dve himni – najprej nekdanjo Hej, Slovani, nato še sedanjo Zdravljico ...
Dolgo nismo vedeli, kdo igra doma in kdo v gosteh, saj je rdeče-bele spodbujalo dobrih 2000 glasnih navijačev. Dvoboj osnovnošolcev in »prve bojne linije« na tribunah je namreč prepričljivo dobila slednja, Poljaki so se v Stožicah občasno počutili kot doma. Nekateri Slovenci, ki so padli pod vtis poljsko-ruskih odnosov, so resda zaman upali, da jim bo pokvaril večer vsaj sodnik Sergej Karasjov ...
Drugi so si pred tekmo zastavljali več vprašanj, kot so: bo Poljska prvič na poti proti euru 2020 prejela gol, bo Slovenija v 5. kolu kvalifikacij prvič zmagala v Stožicah in, ne nazadnje, kdo bo bolje unovčil razmočeno igrišče po deževnem dnevu v metropoli? Tudi zgodovinski statistiki so našli svojo dilemo: bo prekinjena rezultatska tradicija dvoboja prijateljskih slovanskih narodov? Tekmeca sta se namreč do sinočnjega večera sešla šestkrat. Slovenci niso dobili nobene prijateljske tekme (0-2-2), toda, pozor: Poljaki pa v števnih dvobojih še nikdar niso premagali Slovenije (1-1-0).
Matjaž Kek, selektor izbrane vrste Slovenije:
To je bila točno takšna tekma, kakršno sem si želel. Ko premagaš tako uglednega nasprotnika, kot je Poljska, te lahko to res ponese do novih uspehov. Če si seveda pameten ... V nasprotnem primeru ti to nič ne pomaga. Fantom sta dala zagon tudi Roglič in Pogačar. Vedel sem, na kakšen način lahko pridemo Poljakom do živega, pokazali smo, kaj nam je manjkalo v Celovcu – šli smo »na glavo«. Kaj menim o učinku Iličića in njegovi podaji Šporarju? Vsi so bili odlični, tudi pred tem je moral nekdo odvzeti žogo in nekdo potem zabiti gol ... Viden je bil Iličić, kaj pa Bezjak, ki je nanizal nešteto šprintov? Ne pozabite, da sta bila vrhunska tudi srednja vezista Rene Krhin in Jasmin Kurtić, v seštevku pa vsi, ki so dobili priložnost za igro. Fantom iskreno čestitam!
Jerzy Brzeczek, selektor izbrane vrste Poljske:
Zakaj smo izgubili? Celotna ekipa se ni odzvala pravilno – ne v obrambnih ne v napadalnih nalogah. Tega si nismo želeli. Slovenija si je zaslužila zmago, saj je bila boljša, mi pa nismo bili pravi. Preveč smo bili razvlčeni po igrišču, zato se nam ni izšlo. Ne smemo razmišljati o euru 2020, pač pa se lotiti vsake tekme posebej in poskušati pokazati lepši obraz že v ponedeljkovi tekmi z Avstrijo.
Struna načel mrežo Poljske
Prvi odgovor je prišel v 35. minuti tekme. Eden od gostov je storil grob prekršek nad Andražem Šporarjem na levi strani igrišča, toda namesto prostega strela in rumenega kartona je Karasjov pokazal na strel iz kota. Sreča! Josip Iličić, ki je bil med najvidnejšimi akterji prvega polčasa, je poslal pred vrata – kot se spodobi – ostro podajo, »Špoki« jo je podaljšal v petmetrski prostor, kjer se je najbolje znašel Aljaž Struna in zabil spektakularen gol pred tribuno, na kateri so skupino Green Dragons sinoči zamenjali najmlajši navdušenci nad nogometom – 1:0!
To je bil kar močan šok za goste, ki so v 5. tekmi ciklusa prejeli prvi gol. Tudi pozneje je trikrat navdušil navzoče predvsem Iličić, ki je tehnično predober tudi za najdražje Poljake – Lewandowskemu je odvzel žogo, Zielinskega in Krychowiaka pa zavrtel kot na vrtiljaku ob aplavzu polnih Stožic. Nazadnje se je zbralo več kot 15.000 navijačev pred štirimi leti, ko je dobila derbi ob sevrni ljubljanski obvoznici Anglija.
Klobuk dol, Šporar!
Selektorja sta že z izbiro začetnih enajsteric napovedala zanimiv nogometni večer. Matjaž Kek je dobro vedel, da mora svoji ekipi dodati hitrost, zato je namesto nekdanjega stožiškega idola Mihe Zajca poslal v ogenj Romana Bezjaka. Neverjetno, prav »Bezo« je bil nemara »odkritje« večera. Tudi poljski selektor Jerzy Brzeczek je upošteval »priporočilo« svojega šefa: Zbigniew Boniek je prek svojega profila na tviterju javno nakazal, da mora Poljska igrati z dvema klasičnima napadalcema, in ne z enim kot ob prejšnjih gostovanjih reprezentance. Nad Jana Oblaka sta torej krenila Robert Lewandowski in Krzysztof Piatek. Skupaj veljata na trgu 105 milijonov evrov, torej le pet milijonov več kot Škofjeločan ...
Tudi to je bila dobra poteza za Slovence. Petek res ni bil večer za Piatka, kot se po poljsko imenuje peti dan v tednu – Milanov zvezdnik je deloval nebogljeno, kot bi igral v serie C, ne pa za velikana s San Sira. Ni čudno, da so se Poljaki mučili z žogo, brezciljno iskali gol priključitve, pri tem pa puščali dovolj prostora za nasprotne napade gostiteljev.
Enega od takšnih sta velemojstrsko izpeljala Iličić in Šporar v 65. minuti tekme. Kranjčan je z lucidno 40-metrsko podajo našel Ljubljančana, ta se je otresel čuvaja Pazdana, nato pa skoraj z mrtvega kota zabil odličen gol za vodstvo z 2:0. To je bil nemara drugi najboljši gol v Šporarjevi karieri, ki zaostaja le za tistim volejem iz Maribora 2015. Klubok dol, »Špoki«! Poljaki? Selekcija iz 38-milijonske države se po tem ni več pobrala ...
Strelci: 1:0 – Struna (35, Šporar), 2:0 – Šporar (65, Iličić); priložnosti za gol: 3:0; posest žoge (v %): 40:60; streli: 9:7; na vrata: 5:1; koti: 3:2; prekrški: 16:18; menjave: Verbič-Črnigoj (62, 6), Šporar-Popović (85, –), Črnigoj-Berić (90, –); Grosicki-Blaszczykowski (70, 5), Klich-Bielik (70, 5), Piatek-Kownacki (76, 5); rumeni kartoni: Struna (4), Stojanović (74); Klich (37), Krychowiak (81), Bereszynski (90).