Poudariti značaj nekdanjega ljubljanskega predmestja

Po Trubarjevi smo se sprehodili z arhitektoma Jurijem Kobetom in Tanjo Paulin iz biroja AtelierArhitekti, ki je zasnoval novo podobo Trubarjeve ceste. Začeli smo na Prešernovem trgu, tam, od koder je viden najbolj prepoznaven prehod iz starega mestnega tkiva v nekdanje značilno Šentpetrsko/Šentjanško predmestje, kakor so ga nekoč imenovali. Večinoma visoke meščanske zgradbe tod zamenjajo nižje in že na prvi pogled bolj skromne hiše, stisnjene ob ozki ulici.

Pri načrtovanju so hoteli, kot je dejala Tanja Paulin, poudariti prav značaj nekdanjega ljubljanskega predmestja – dela, ki je bil za obzidjem in ločen od jedra mesta, torej Starega, Mestnega in Novega trga, a hkrati z njim neločljivo povezan. Predvsem pa je bil ves čas obstoja mesta enako pomemben. Prehod v nekdanje predmestje bodo tam ponazorili z bronasto tablo in z vgraviranim zemljevidom iz 17. stoletja.


 

Umazane dejavnosti

Predel za obzidjem je bil svet zase. Tod so živeli kmetje in obrtniki, med njimi so bili oštirji s prenočišči in javnimi hišami, torej z dejavnostmi, ki so bile izrinjene proti mestnim robovom, kakor je slikovito opisal profesor Jurij Kobe. Zlasti na vzhodu so se nahajale umazane dejavnosti. Tu je bila močna usnjarska obrt, o čemer pričajo tudi imena ulic, ki povezujejo cesto z nabrežjem Ljubljanice, denimo Usnjarska ali Za čreslom (čreslo je bilo strojilo za kože, je besedo v sodobni jezik prevedla arhitektka). Te ozke uličice imajo še danes značilne tlakovce, imenujejo se mačje glave, in te bodo ohranili (a deloma obrusili), bodo pa prehode uredili, saj so mnogi zdaj leglo umazanije in prostor za odlaganje, ter jim dodali klančine za vozičke. Predele, kjer je več prostora za morebitne prireditve, bodo na to dogajanje sicer pripravili, a pustili, da se kultivirajo sami, je še dodal Kobe.

Kolikor bo mogoče, bodo ohranili stare kamne in značilne rdečkaste tlakovce pločnikov, namesto asfalta se vračajo kocke (to je bila zahteva Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije), vse skupaj pa bo urejeno v istem nivoju, da bo gibanje po cesti čim bolj olajšano. Kot sta poudarila arhitekta, bo cesta podobno urejena kot Petkovškovo nabrežje, s čimer bo sklenjena enovita celota.


 

Spremembe v prometu

Večina Trubarjeve je že zdaj zaprta za promet, po prenovi pa bosta tudi njen zgornji del in Vidovdanska ulica postali skupna prometna cona. Tam bodo lahko pod posebnim režimom vozili le tisti avtomobili, ki bodo hoteli do parkirišč in garaž, ter dostavljavci blaga.

Na križišču, kjer se zdaj stikajo Trubarjeva cesta ter Znamenjska in Vidovdanska ulica, se kakšne najdbe nadejajo tudi arheologi. Na tem območju je bila do sredine 16. stoletja cerkev svetega Janeza Krstnika. Danes ni več povsem natančno znano, kje je stala, zato arheologi upajo, da bodo lahko med deli izbrskali kaj več o tej skrivnostni cerkvi. Tukaj bodo tudi postavili obeležje.

Zadnji prehod, ki zaznamuje Trubarjevo, je tisti, kjer nižji in stari predmestni del zamenja pozidava 20. stoletja. Del značaja ulici še daje Usnjarska, kjer bodo prav tako uredili spominsko ploščo v obliki ustrojene kože, ki bo spominjala na nekdanjo pomembno industrijo, ulico pa naredili bolj prijazno za pešce, je poudarila Tanja Paulin.



Svoj pečat dajeta Trubarjevi na tem mestu tudi Rog in njegovo obzidje, eno izmed pomembnih legalnih pribežališč grafitarjev in hkrati turistična znamenitost. Tukaj arhitekti ne bodo več opozarjali na preteklost, ampak na prihodnost, kajti zidu nekoč ne bo več. Prostor bodo tako pripravili na prihodnjo ureditev območja Roga.