Tiskane izdaje
Risa so v Slovenijo pripeljali sodelavci društva ACDB, romunskega partnerja v projektu Life Lynx, katerega cilj je v Dinaride in jugovzhodne Alpe naseliti dodatne rise, s katerimi bi rešili maloštevilno »domačo populacijo« pred izumrtjem ter zagotovili njeno vitalnost. Risa so poimenovali Katalin (romunsko Cătălin) po lokalnem lovcu, ki je imel pomembno vlogo pri tem, da so ga ulovili. Namestili so ga v prilagoditveno oboro v lovišču s posebnim namenom (LPN) Jelen na območju Snežnika. V času karantene v Sloveniji bodo zanj skrbeli lovci iz LPN Jelen z veterinarjem in člani projektne ekipe.
V projektni ekipi Life Lynx prosijo obiskovalce Snežnika, naj se ne približujejo obori, saj bodo s tem risu povzročili nepotreben stres. V okolici obore so postavili opozorilne table, ves čas karantene bo območje nadzorovano tudi s posebnimi avtomatskimi kamerami.
V Romuniji so letos ponovili oziroma še povečali uspeh iz lanskega leta, ki je bilo prvo leto sezone lova na rise, namenjene preselitvi v Slovenijo in Hrvaško. Lani sta se v zabojne pasti ujela dva, poimenovali so ju Goru in Doru, letos so se v zgolj treh tednih od aktivacije pasti vanje ujeli kar trije. S tem so v Romuniji končali letošnjo sezono lova na rise.
Risa so iz Romunije pripeljali v kletki člani društva ACDB, partnerja projekta Life Lynx. FOTO: Maja Sever
Na poti v Slovenijo še en ris
V karanteni v romunskem mestu Focșani, uro vožnje do vznožja Karpatov, sta še dva risa. Prvi bo izpuščen na Hrvaškem, na območju narodnega parka Paklenica. Naši sosedje so ga poimenovali Alojzije po gozdarskem inženirju Alojziju Frkoviću, ki je spremljal širjenje populacije risov po ponovni naselitvi v Sloveniji leta 1973, od koder so se leto zatem razširili tudi na Hrvaško. Drugi ris bo prav tako odšel v Slovenijo, izpuščen bo v občini Loški Potok, kjer je bil lani izpuščen Goru. Ta ris je mlajši od trojice ulovljenih romunskih risov. V karanteni so ga poredili z 12 na 15 kilogramov, a bo moral pred preselitvijo dobiti še kakšen kilogram, da se bo suvereno sprehajal po slovenskih gozdovih. V obdobju osamosvajanja je namreč smrtnost risov visoka, česar si za risa, ki je še brez imena, ne želimo, je povedal Rok Černe, vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije.
Preberite še: V Karpatih, od koder prihajata risa Goru in Doru
V živalskem vrtu Bojnice na Slovaškem, drugi projektni državi, ki naj bi prispevala rise za preselitev v Slovenijo in na Hrvaško, biva še en samec, ki ni bil ulovljen, temveč je bil najden kot sirota s poškodovano nogo. Ali bodo tudi njega vključili v kvoto risov za preselitev, se po Černetovih besedah še dogovarjajo.
Prilagoditvena obora v lovišču s posebnim namenom Jelen na Snežniku. FOTO: Maja Sever
Mala se še vedno hrani pri mami
Kako gre Goruju in Doruju, ki sta bila v Slovenijo (Goru) in na Hrvaško (Doru) preseljena lani? Goru je na Mali gori, kjer si je ustvaril teritorij in našel »Julijo«, risinjo Tejo, plod njune poletne romance je samička Mala. Ta se še vedno hrani s plenom, ki ga ulovi mama, so pokazali podatki z ovratnice za spremljanje gibanja, s katero je opremljena, kar pomeni, da jo Teja še tolerira. Teji je ovratnica, s katero so strokovnjaki spremljali njeno premikanje, po enem letu, kot je bilo predvideno, odpadla.
Doru, ki je bil izpuščen lani v narodnem parku Risnjak, a se je kmalu zatem odpravil v Slovenijo, je na Javornikih, kjer je prav tako vzpostavil teritorij. Na tem območju so tudi risje samice, a ker niso opremljene z ovratnico, strokovnjaki ne vedo, ali se je s katero paril. Verjetnost za to je velika. Ris(anka) z obema preseljenima risoma se torej še naprej lepo razvija.
Cilj projekta Life Lynx je do leta 2024 v Slovenijo doseliti in v našo populacijo uspešno vključiti deset ter v hrvaško štiri rise. Pri nas živi okoli 19 odraslih risov, na Hrvaškem 40. Obojim grozi izumrtje zaradi posledic parjenja v sorodstvu, saj so vse živali potomci šestih osebkov, ki so jih v Slovenijo iz Slovaške doselili pred skoraj 50 leti, potem ko so v začetku prejšnjega stoletja pri nas izumrli.
