Viadukt je bil sporen že več let

Že po sredinem sestanku je glavni tožilec v Genovi Francesco Cozzi dejal, da še ne morejo z gotovostjo trditi, kdo je kriv za zrušenje viadukta, da pa je povsem jasno, »da to ni bila nesreča«. Cozzi je tudi povedal, da bo vodil kriminalno preiskavo v zvezi z okoliščinami zrušenega viadukta.

New York Times piše, da zrušenje ni bilo presenečenje. Podpredsednik vlade Italije Luigi Di Maio je kljub dvomu analitikov, da bo vladi uspelo družbi Autostrade per l'Italia odvzeti koncesijo za avtocesto ob ligurski obali, saj bi morala država družbi oz. njeni lastnici, skupini Atlantia, verjetno plačati odškodnino, odvzem pa je tudi pravno zahtevna naloga, danes ponovil odločnost vlade za ta korak.

»Moram ponoviti prepričanje vlade, da ni mogoče, da v tej državi ljudje na tak način umirajo na cestah, za katere plačujejo cestnino,« je dejal. Kot poroča STA je še dejal, da je jasno, da tisti, ki bi morali izvajati vzdrževanje, tega niso storili.

Že leta prej so na delih infrastrukture stalno opravljali obnovitvena dela in strokovnjaki iz parlamenta, industrije in akademskih krogov so opozarjali, da je viadukt začel razpadati in je morda nevaren. Za takšnega se je izkazal po torkovi hudi nesreči, v kateri je življenje izgubilo najmanj 39 ljudi.

Pod drobnogled bodo med drugim vzeli načrt oziroma dizajn viadukta. Strokovnjaki iz inženirskih strok poudarjajo, da katastrofa odpira vprašanja o težavah kateregakoli dotrajanega in starega mostu, poroča AP.

»Javnost je spregledala, da so bili mostovi tradicionalno načrtovani v preteklosti z življenjsko dobo 50 let,« je dejal Neil Hawkins, profesor inženirstva. Dodal je tudi, da ima okolje, v katerem je most postavljen, velik vpliv na njegovo življenjsko dobo. Viadukt Morandi, avtor katerega je inženir Riccardo Morandi, je bil zgrajen leta 1967.





Strokovnjaki so dejali, da je veliko dejavnikov, ki so vodili do torkovega kolapsa. Med njimi so vreme, dež in promet, ki se je zelo povečal v primerjavi s časom, ko je bil viadukt zgrajen. »Genova je pristaniško mesto, zato nanj vplivajo tudi pristanišče in industrija ter onesnažen zrak,« je zapisal Hawkins.



Antonino Brencich, profesor gradbeništva na genovski univerzi, je dejal, da je viadukt načela korozija in ga je bilo treba ves čas obnavljati, piše AP. Več kot 20 milijonov evrov vreden projekt za obnovitev varnosti mostu so potrdili le malo pred njegovo zrušitvijo. Brenchich, ki je že pred dvema letoma opozarjal, da je dizajn mostu napaka, je svetoval, da bi bilo bolje, da bi most zamenjali kakor zgolj popravili.



Ob tem so že v torek pa tudi na sredinem sestanku začeli s prstom kazati na politične stranke in zasebna podjetja, ki imajo nadzor oziroma upravljajo most. Nihče od njih ni hotel naravnost odgovoriti na ključno vprašanje: bi morali vsi vpleteni predvideti nesrečo v takšnem obsegu? Kako so lahko prezrli toliko pomislekov? In koliko dotrajane, ponekod zanemarjene infrastrukture v Italiji je še nevarne?

Z zrušenjem viadukta je Genova izgubila pomembno prometno povezavo, ki prečka reko Polcevera in povezuje vzhodni in zahodni del mesta. Viadukt je vsak dan uporabljalo več deset tisoč ljudi, čezenj pa so prepeljali tudi veliko tovora. Tudi zato se v Genovi bojijo povzročene gospodarske škode, ki bi potrebovala leta za popravilo.



V Italiji se je v zadnjih letih zrušilo več mostov, a nobeno ni povzročilo tolikšne škode, tudi več drugih je resno dotrajanih.



Veliko je nesreč, ki so za današnji čas nesprejemljive, je dejal Conte in dodal, da bo vlada storila vse, da takšne nesreče nikoli več ne bo. Kolaps je spodbudil nov razdor v stranki Gibanje 5 zvezd, partnerjem v vladajoči koaliciji. Kot člani opozicije so v preteklosti nasprotovali načrtom širitve avtocestnega omrežja, a kot je v sredo dejal eden od predstavnikov, to nasprotovanje ni imelo nič z zrušenjem viadukta. Nasprotno, krivdo pripisujejo podjetju Autostrade per l’Italia.