Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Z Visionectovo rešitvijo v lokalih promet raste

Sistem za naročanje v gostinstvu že uporabljajo številni lokali in restavracije v Sloveniji, z njim pa prodirajo tudi v tujino.
Andrej Motl pon, 14.10.2013, 06:00
Visionect je leta 2007 ustanovljeno podjetje, ki razvija rešitve na področju elektronskega papirja in brezžičnih tehnologij. V zadnjem obdobju veliko energije vlagajo v trženje sistema za elektronsko oddajo naročil v gostinstvu Geoffrey.

»Z uporabo prilagojenega dlančnika lahko stranka naroči hrano ali pijačo, se seznani z dnevnimi novicami, preveri vremensko napoved ali zahteva, da mu natakar prinese račun,« rešitev opisuje direktor podjetja Matej Zalar. Lastniki lokalov, ki so storitev že uvedli, v povprečju dosegajo 17-odstotno rast prometa.

Zalar pravi, da je rast po eni strani posledica hitrejše strežbe strank v času največje gneče, po drugi pa tudi večjega obsega impulzivnih nakupov, za katere se stranke odločajo zaradi olajšanega in pohitrenega postopka naročanja. Kot enega izmed pomembnih adutov sistema poudarja ankete, s pomočjo katerih lastnik pridobi neposredno mnenje svojih strank o kakovosti storitev v lokalu.

Geoffrey deluje na dlančniku Vtablet, ki so ga v podjetju razvijali več let. Pri tem so ga prilagodili razmeram v gostinskem okolju, zato je vodoodporen in robusten. Zaradi uporabe elektronskega papirja kot zaslona lahko sistem več tednov deluje brez napajanja, hkrati pa ohranja dobro vidljivost tudi na sončni svetlobi.

Lastniki gostinskih lokalov v Sloveniji so po Zalarjevih besedah ne glede na naštete prednosti do Geoffreyja neredko zadržani. Previdnost pri uvajanju sprememb je po njegovem mnenju nekoliko razumljiva, saj te po obsegu primerja s prehodom na uporabo računalnikov. Ne strinja pa se z med gostinci zelo razširjem mnenjem, da uvedba tovrstnih elektronskih rešitev zmanjšuje kakovost osebnega stika med natakarjem in gostom.

Natakarji gostom pri nas posebne pozornosti po njegovih besedah praviloma tako in tako ne namenjajo, v gneči pa jim prav Geoffrey omogoča prihranek časa, ki ga potencialno lahko namenijo strankam. Kot precejšnjo težavo izpostavlja tudi neurejene razmere v slovenskem gostinstvu. Uvedbi sistema po njegovem opažanju pogosto nasprotujejo vodje lokalov in natakarji, ki del zaslužka od prodaje pospravijo v svoj žep. Tem namreč ne ustreza večji nadzor nad poslovanjem lokala, ki ga z uvedbo sistema pridobi lastnik.

Tudi zaradi tovrstnih težav želijo s svojo inovacijo čim hitreje prodreti na trge, kjer so razmere v gostinski panogi bolj urejene. Sistem Geoffrey so med drugim že začeli prodajati na nemškem in francoskem trgu, intenzivno pa se za sodelovanje s potencialnimi naročniki dogovarjajo tudi v Veliki Britaniji in Hrvaškem.

Med kupci so tudi Sony Mobile, Intel in Fiat

Osrednja inovacija podjetja je strojna in programska oprema, na podlagi katere se na elektronski papir prikazujejo vsebine. Ta rešitev se lahko uporablja v izjemno širokem naboru panog.

Prek ločenega podjetja Weber Marine so tako prisotni na trgu navtičnih instrumentov, avstralska družba za upravljanje cest Roads and Maritime Services pa s pomočjo posebne različice njihovih dlančnikov voznike obvešča o dogajanju v prometu. Za mednarodno oglaševalsko podjetje JCDecaux razvijajo prototip digitalne table za oglaševanje, ki bo sestavljena iz kar 25 zaslonov običajne velikosti.

Kupci njihovih produktov so tudi druga mednarodno priznana podjetja, kot so Sony Mobile, Intel, Fiat in BMW Oracle. Vrsta akademskih ustanov, med katerimi je tudi ugledna ameriška univerza MIT, pa njihovo tehnologijo uporablja v raziskovalne namene.

Razvoj in testiranje visokotehnoloških rešitev so vrsto let financirali z izdelavo programske in strojne opreme za druge naročnike, lani pa jih je s 1,5 milijona evrov vložka podprl sklad tveganega kapitala, ki je pri tem v podjetju pridobil 30-odstotni delež.

Tako so lahko prenehali delo na drugih projektih in se popolnoma posvetili razvoju lastne tehnologije. Zaradi tega se je sicer začasno umirila tudi rast podjetja, ki je bila pred tem na letni ravni že več kot 50-odstotna. Hitrejšo rast ponovno pričakujejo konec letošnjega leta in prihodnje leto.

članek
 

Zemanta dobila dodatna dva milijona dolarjev in novega direktorja

Podjetje, ki se ukvarja z oglaševanjem na osnovi vsebine člankov, je pritegnilo že osem milijonov dolarjev tveganega kapitala.
Matjaž Ropret, Infoteh tor, 05.11.2013, 17:00
Slovensko-ameriško tehnološko podjetje Zemanta je pridobilo nova dva milijona dolarjev (milijon in pol evrov) tveganega kapitala. Ob tem je vodenje podjetja prevzel Todd Sawicki. Svež kapital bo Zemanti omogočil vlaganje v razvoj oglasne storitve, širitev platforme in partnerstev ter povečanje prodajnega in marketinškega oddelka, so povedali v podjetju. Predvsem bodo denar namenili trženju novega proizvoda za predlaganje priporočenih člankov.

Tokrat sta milijona v Zemanto vložila sklada Union Square Ventures in Social Starts, poleg njiju pa sta ta start-up od leta 2007 naprej po zmagi na Seedcampu podprla še Eden Ventures in The Accelerator Group. Skupaj je Zemanta doslej pritegnila osem milijonov dolarjev tveganega kapitala, kar je največ od slovenskih mladih tehnoloških podjetij.

Glavni proizvod, ki naj bi nastal kot rezultat pritoka dodatnega kapitala, je storitev, ki bo spletnim mestom zagotavljala priporočene članke. Te bo samodejno predlagala na koncu članka. »Naša posebnost je visoka kvaliteta priporočil, ki izhaja iz dolgoletnih izkušenj s strojnim razumevanjem besedil,« je zatrdil soustanovitelj in dosedanji glavni direktor Zemante Boštjan Špetič.

Konstantno podvajanje prihodkov

Po novem bo podjetje vodil Todd Sawicki, ki je nedavno zapustil Cheezburger, ustvarjalca smešnih spletnih mest, in od letošnjega marca tudi predsednik Zemante. Kot sta pojasnila Boštjan Špetič in drugi soustanovitelj Andraž Tori, se je Špetič po štirih letih vodenja podjetja znova želel bolj posvetiti razvojnim izzivom. Tako bo po novem imel naziv direktorja za proizvode, Tori pa ostaja tehnični direktor podjetja.

Zemanta sicer trenutno zaposluje 30 ljudi z Ljubljani in New Yorku, prihodnje leto pa naj bi se ta številka povečala. Podjetje po Špetičevih besedah vsako leto podvaja prihodke, ki jih bo letos štiri milijone dolarjev, prihodnje leto pa pričakujejo novo podvojitev.

»Gradimo pametnejši ekosistem za trženje vsebine, od katerega bodo koristi imeli tako izdajatelji, kot oglaševalci in bralci. Vsebina danes ni več zgolj destinacija, ampak tudi oglas. Verjamemo, da imamo orodja in tehnologijo, s katerimi lahko združimo relevantno in ciljano vsebino,« je povedal Sawicki.

Fred Wilson iz sklada Union Square Ventures pa je prepričan, da je vsebina prihodnost spletnega marketinga in da Zemantina tehnologija omogoča inteligentno združevanje izvirne in oglasne vsebine v en sam tok informacij, ki bo povečeval klikanost in odzive obiskovalcev spletnih strani.

članek
 

Štefan Furlan, pomemben igralec v evropskem zavarovalništvu

Z rešitvijo admiral, ki zavarovalnice varuje pred izgubami zaradi goljufij, želi Optilab prodreti v največje zavarovalnice v Evropi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 03.03.2012, 09:00
Ljubljana - Z rešitvijo admiral, ki zavarovalnice varuje pred izgubami zaradi goljufij in nepravilnosti, želi Optilab prodreti v največje zavarovalnice v Evropi. Ta družba je pred štirimi leti nastala kot spin-off ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko ter je svoj začetek financirala z angelsko investicijo.

Admiral je rezultat raziskovalne skupine, ki se je na fakulteti ukvarjala z analizo podatkov. Deluje tako, da sistem preveri sleherni škodni primer in v primeru suma goljufije ali nepravilnosti opozori nadzornika. Prve posle jim je pomagal pridobiti profesor Marko Bajec, ki ima dobre povezave v gospodarstvu. »Poskušamo pridobiti čim večji del trga in prodor v tujino je trenutno eden naših večjih izzivov, ki niso zgolj tehnološki. Delamo že z nekaj zavarovalnicami v Makedoniji. Ostale stranke pa so iz Slovenije,« razlaga direktor Optilaba Štefan Furlan. Širiti se želijo v države v bližnji okolici - nekdanja Jugoslavija, Italija, Avstrija in Madžarska. Čim prej pa se bodo usmerili na zahod in sever, ker so tam večje zavarovalnice, ki bodo njihove pomembne stranke oziroma reference. V tujino se širijo prek poslovnih partnerjev, strateško pa sodelujejo s fakulteto za računalništvo, saj so v Sloveniji po mnenju Furlana za računalništvo vrhunski strokovnjaki. Z Laboratorijem za podatkovne tehnologije tradicionalno sodelujejo in so zelo zadovoljni, ker rešujejo izzive, za katere v praksi velikokrat ni časa. Na koncu pa to znanje, ko se dovolj izpili, vgradijo v produkte.

Danes podjetje zaposluje od 15 do 20 sodelavcev, od tega je 11 zaposlenih, jedro podjetja pa so računalničarji. Lani so imeli za malo manj kot milijon evrov prometa. Dosegli so od 20- do 30-odstotno rast. »V vseh pogledih rastemo. Vse, kar ostane, vložimo v razvoj,« pravi Furlan. Njihov cilj je z admiralom osvojiti evropski trg in na njem ostati pomemben igralec. Tega bodo v petih letih dosegli. Kaj po tem? Možnosti je več. »Lahko se širimo geografsko ali po panogah. Iz zavarovalništva gremo lahko v bančništvo, telekomunikacije itd.. Priložnosti je veliko,« razlaga sogovornik.

V svetu jim konkurira pet podjetij, ki imajo podobne izdelke. »Razlikujemo se v tem, da se naš izdelek osredotoča na kompleksne, organizirane goljufije v zavarovalništvu. Tu je naša niša,« pravi Furlan. Poleg tega izvajajo tudi druge informacijsko-tehnološke (IT) projekte. Med temi je Furlan poudaril sistem za obračun električne energije, ki ga delajo skupaj s podjetjem Informatika, ki skrbi za IT za vse elektrodistributerje.

Uvrščajo se tudi med štiri najboljša podjetja IKT v Evropi. Lani so se namreč udeležili tekmovanja, ki ga prireja organizacija Europe Unlimited, v njem pa je sodelovalo tisoč mladih podjetij iz Evrope, od tega polovica iz IT. »Naša ideja je bila tako zanimiva, da so nas ocenjevalci (investitorji, strokovnjaki iz industrije) videli kot enega bolj perspektivnih podjetij in nas uvrstili na četrto mesto,« razlaga Furlan. Poleg tega je IBM njihovo rešitev uvrstil v svojo kategorijo insurance industry framework, v kateri je trenutno približno 20 rešitev iz vsega sveta za zavarovalnice. »Naša je edina rešitev za odkrivanje goljufij v zavarovalništvu, ki jo je izpostavil IBM,« še poudarja Furlan.

članek
 

Peter Kosin

Sistemi družbe Inea so navzoči na štirih celinah.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 31.03.2012, 09:00
Ljubljana – Eden izmed dokazov, kako daleč lahko poseže slovensko znanje je podjetje Inea, ki deluje na področjih industrijske avtomatizacije, računalniškega vodenja procesov, proizvodne informatike in industrijske energetike. Njeni sistemi pa so navzoči na štirih celinah.

V programu EU Gateway so se pred kratkim predstavili japonskemu trgu, kjer sicer že sodelujejo z dolgoletnim partnerjem Mitsubishi Electric. Predstavili so rešitev Kibernet, ki je plod lastnega znanja in razvoja. »To je lahko zelo perspektivna zgodba. Vanjo je vključeno naše znanje od začetka obstoja Inee, ko smo se ukvarjali z energetiko v industriji, izravnavanjem konic ipd.. Te so z leti postale manj tržno zanimive, s pametnimi omrežji pa se je to znova obudilo. Imeli smo že neko prednost, ker smo osnovno tehnologijo že poznali, a smo jo morali dopolniti z novimi komunikacijskimi in vizualizacijskimi pripomočki,« razlaga glavni direktor Peter Kosin.

Rešitev kibernet je namenjena optimizaciji delovanja električnega omrežja, ki omogoča, da za doseganje stabilnosti omrežja ni treba graditi novih elektrarn. Namesto tega se v sistem kibernet vključi že obstoječa električna bremena in lokalne proizvodne vire električne energije v industrijskih in poslovnih objektih. Tako vzpostavljen sistem so v podjetju imenovali Virtualna elektrarna.

Rešitev je evropska komisija med dvesto projekti na področju pametnih omrežij prepoznala kot eno izmed 15 najnaprednejših in najperspektivnejših rešitev na področju naprednih energetskih tehnologij v Evropi. Na globalnem trgu ni ponudnika, ki bi ponujal tako celovito avtomatiziran sistem. Nekaj podobnih je, a so še v pilotni fazi, pravi Kosin.

Ciljni trg Inee z novo rešitvijo sta tako domači kot tudi svetovni trg. Zanimanje zanjo je bilo na Japonskem zelo veliko, med njimi sta bila tudi Toshiba in Hitachi, ki imata vzpostavljen trg po vsem svetu. »Japonska je za nas zelo zanimiv trg, tudi zaradi zakonodaje, ki omogoča precej večje prihranke izravnavanja konic kot v Evropi, kar je eden izmed učinkov kiberneta,« razlaga Kosin. Zanimajo jih predvsem zahodni trgi, kjer je po Kosinovih besedah energetski sistem bolj razvit. »Sanjali smo tudi o ZDA, a so predaleč. Najprej se bo treba dokazati tu,« se pošali sogovornik.

Naložba v razvoj kiberneta je velika, zato brez sofinanciranja ne bi šlo. Razvoj sistema so sofinancirale Javne agencije za tehnološki razvoj v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (zdaj MIZKS), delno pa jih je financirala Evropska unija.

Sicer pa so njihovi najpomembnejši partnerji pri razvoju TechVert – Tehnološka vertikala, ki vključuje Institut Jožef Stefan v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in INEO, ter Mitsubishi Electric – Industrial Automation. S tem v zadnjih letih sodelujejo tudi kot razvojni partner njihovemu centru iz Nagoje za sisteme procesnega vodenja.

Inea pa na Japonskem deluje tudi pri ustanavljanju slovensko-japonskega visokotehnološkega centra za napredne energetske tehnologije, v katerem bi šlo za širjenje znanja v obe smeri. Za ta namen so organizirali tudi poslovni dogodek, na katerem so vzpostavili kar nekaj stikov. Peter Kosin je ob tem pohvalil slovensko veleposlaništvo, ki jim je zelo pomagalo pri organizaciji in iskanju stikov.

članek
 

Xlab konkurira največjim korporacijam

Podjetje Xlab se je z razvojem aplikacij v oblaku začelo ukvarjati leta 2001, ko ta termin sploh še ni obstajal.
Anže Voh Boštic, gospodarstvo Sat, 05.05.2012, 12:00
Ljubljana - S pionirskim produktom oddaljenega dostopa do računalnika so prodrli na svetovne trge.

Jure Pompe je s še dvema sodelavcema podjetje Xlab ustanovil septembra 2001, le teden dni pred napadom na WTC. Začetki so bili težki, se spominja Pompe, saj so začeli razvijati tako imenovano aplikacijo v oblaku, ta tehnologija pa je bila takrat še v povojih. A pionirstvo na tem področju je bilo eden glavnih vzrokov za uspeh podjetja, ki je lani imelo ob približno 60 zaposlenih 3,7 milijona evrov prihodka in 480.000 evrov dobička.

Programska oprema ISL online, s katero so postali uspešni, omogoča oddaljen dostop z enega računalnika na drugega prek internetne povezave. Uporabnikom omogoča, na primer, oddaljeno odpravljanje napak na programski opremi nekega računalnika in tako precej zmanjša stroške podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko podporo. »Prvo različico aplikacije smo razvijali približno dve leti, oktobra 2003 smo jo ponudili trgu. Odločili smo se: če bomo do konca leta 2003 prodali deset licenc za uporabo aplikacije, bomo projekt nadaljevali. Deseto licenco smo prodali prav 31. decembra,« v smehu pove Pompe. Ker so bili s svojim produktom med prvimi v svetu, so se hitro razširili na tuje trge - najprej v evropske države, leta 2007 jim je uspel prodor tudi na Japonsko. Zdaj se širijo še na celinsko Azijo, Bližnji vzhod in Latinsko Ameriko. Razvoj programov so ohranili v Sloveniji, trženje izdelka v tujini izvajajo prek tujih partnerjev. ISL online uporabljajo podjetja, kot so Canon, IBM, Sharp, Fujitsu, Suzuki.

Od leta 2005 se spopadajo s konkurenco velikih računalniških družb, ki so spoznale potencial razvoja podobnih aplikacij. A Xlab z njimi uspešno tekmuje, predvsem zato, ker so njihovi programi zaradi izkušenj Xlabovih programerjev zanesljivejši, hkrati pa so cenovno ugodnejši. »Stranke pogosto povedo, da so najprej uporabljale aplikacijo večje korporacije, a so imeli z njo težave. Nato so preizkusili našo, ki je delovala brez težav, in jo nato tudi kupili. Zelo smo ponosni, ko slišimo kaj takega,« pove Pompe.

Zdaj razvijajo tudi druge programe, predvsem za prikazovanje virtualne 3D-strukture predmetov. Eden izmed njih je namenjen prikazovanju človeških organov v 3D-tehniki, kar bi omogočilo natančnejše diagnosticiranje v medicini.

»Tehnologija ima velik potencial, a medicinska stroka je zelo konservativna pri sprejemanju novih tehnologij. Zato za prodor na ta trg potrebujemo malo več časa,« pove Pompe. A namen takšnih raziskovalnih projektov je tudi pridobivanje talentiranih in motiviranih kadrov. »Ker sami razvijamo aplikacije, in ne delamo, na primer, za večje korporacije po naročilu, nismo pod časovnim pritiskom. To v podjetju ustvarja sproščeno ozračje, ki spodbuja kreativnost in povečuje zanimanje za delo pri nas,« poudarja Pompe. Precej sodelujejo z ljubljansko univerzo, saj pri njih dela več mladih raziskovalcev.

članek
 

Za druženje je zidanica, ne Facebook

Ime dneva: računalničar Boštjan Gaberc, ki vzpostavlja celovite rešitve pri elektronskem poslovanju.
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto sob, 19.05.2012, 12:00
Novo mesto – »Je izreden vodja in sodelavec. Zna motivirati, posluša ljudi, z dobrimi zamislimi ga lahko prepričaš.« Tako nam je direktorja novomeške Mikrografije Boštjana Gaberca na kratko opisala ena od sodelavk.

Omenila je še njegove zasluge za zelo dobro, sproščeno in ustvarjalno razpoloženje v podjetju, ki je kot velika družina. Zato ni čudno, da je Mikrografija pred dnevi prejela certifikat Družini prijazno podjetje. Certifikat potrjuje princip organizacijskega upravljanja, ki zagotavlja pozitivne učinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, njihovega druženja tudi zunaj delovnega časa skupaj z družinskimi člani, športnih dejavnosti, skrbi za zdravje itd.

Učinki se kažejo v majhni bolniški odsotnosti in fluktuaciji ter zadovoljstvu, motivaciji in pripadnosti zaposlenih, kar se seveda pozna v poslovnih rezultatih. V Mikrografiji je že tako, saj je v petih letih več kot potrojila prihodke, od katerih jih polovico ustvari v tujini, število zaposlenih pa se je povečalo z 19 na 50. Njeno stabilno rast potrjujeta dva naziva dolenjsko-posavske gazele v zadnjih treh letih, Boštjan Gaberc pa je lani prejel tudi nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Novomeška Mikrografija, ki ima svoji enoti tudi v Ljubljani in Mariboru, zunaj pa uspešno podjetje predvsem v Bosni in Hercegovini, bo letos praznovala 20 let delovanja. Gaberc, še zdaj direktor in edini lastnik jo je ustanovil, ko je bil star le 22 let. Denarja ni imel, a so mu s posojilom pomagali starši. Verjetno niso oklevali, saj je imel Boštjan veliko idej za posel, ki bo v Sloveniji novost. Ko se je v Nemčiji seznanil z elektronsko obdelavo in hrambo dokumentov, se je odločil prav za to dejavnost, ki je bila pri nas še v povojih, znanja o internetu in e-rešitvah pa zelo malo.

Podjetje se ukvarja z vzpostavljanjem celovitih rešitev na področju elektronskega poslovanja, s svojimi rešitvami pa zagotavlja urejenost in preglednost poslovnih procesov ter pravočasno in boljšo dostopnost do dokumentov. Obdelali so že več milijard dokumentov vseh stopenj zaupnosti. V zadnjih letih so jim večja naročila predvsem v tujini omogočila dodatno rast. Navzoči so v Nemčiji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, odpirajo pa se jim še novi trgi v mlajših članicah EU in kandidatkah za članstvo, ki bodo morale na tem področju veliko narediti. Referenc podjetju ne manjka; med drugim so v elektronsko obliko uredili avstrijski kataster iz časa Marije Terezije, obdelavo podatkov jim je zaupal Siemens, kar je bil eden največjih tovrstnih projektov v Evropi itd.

Gaberc je prepričan, da so konkurečni zaradi znanja, specializacije in prilagodljivosti, kar si zagotavljajo z dobrimi kadri in stalnim iskanjem novih priložnosti z izdelki in tržnimi potmi. Ker se bo elektronsko poslovanje le še širilo, vidi na tem področju še veliko možnosti za razvoj in rast podjetja, zato ne namerava iskati novih izzivov. V preteklih letih so trgu ponudili več novih tehnologij od elektronskega poslovanja na mobilnih aparatih do 3D-tehnologije, ki omogoča še velike razvojne izzive, priložnost pa vidijo tudi v poslovanju v oblaku in e-zdravju (e-recepti, naročanje po telefonu itd.).

Kljub delu v panogi, ki omogoča komunikacije brez osebnih stikov, je Boštjan Gaberc poseben – in morda tudi zato uspešen – tudi v tem, da jih ne zanemarja. Redno osebno obiskuje večino podjetij, s katerimi delajo, zato ga žena in trije sinovi vidijo le pol leta v letu, namesto Facebooka pa ima za druženje s prijatelji kot vsak pravi Dolenjec – zidanico.

članek
 

Drugi vid, d. o. o.

Razvijajo mobilne rešitve, da bi slepim poenostavile vsakdanja opravila.
Vanja Tekavec, gospodarstvo sob, 23.06.2012, 12:00
Ljubljana – Učiti se posla v tujini v družbi najboljših so sanje vsakega mladega podjetnika; pred tem izzivom so zdaj v mladem mariborskem podjetju Drugi vid, d. o. o. S svojimi mobilnimi rešitvami za slepe in slabovidne letos so si prislužili vstopnico v elitni londonski podjetniški Wayra Academy, ki ga podpira telekomunikacijski gigant Telefonica.

Podjetje Drugi vid, d. o. o., so decembra lani ustanovili štirje študentje zadnjega letnika magistrskega študija računalništva in informacijskih tehnologij na FERI, Tine Poštuvan, Luka Topolovec, Blaž Magdič in Žan Markan. Že ime podjetja nakazuje, da se ukvarjajo z razvojem mobilnih rešitev za slepe in slabovidne. Pametne telefone želijo prilagoditi tako, da bodo slepim in slabovidnim poenostavili vsakdanja opravila, kot so pisanje sms-sporočil, brskanje po telefonskem imeniku, prečkanje cest, prepoznavanje barv, gledanje na uro in še bi lahko naštevali.

Vse to se je začelo, ko smo pogledali, kakšne naprave so na voljo slepim in slabovidnim, pravi vodja Tine Poštuvan.

»Ko smo pregledali namenske naprave za slepe, na primer bralnik denarja ali napravo za prepoznavanje barv, smo opazili, da so zelo drage. Že cena je nakazovala, da je v ozadju določen tržni potencial. Nam pa se je zdelo neumno, zakaj bi nekdo plačal veliko denarja za kup plastike, ki zna narediti samo eno stvar,« razlaga Poštuvan.

Možnosti za razvoj 
je še veliko

Telefoni, prilagojeni slepim in slabovidnim, sicer že obstajajo, a Poštuvan meni, da je možnosti za razvoj še veliko. Velik izziv so predvsem pametni telefoni, ki s svojimi gladkimi, na dotik občutljivimi zasloni, lahko pomenijo težavo za slepe in slabovidne; zato je treba najti takšno rešitev, da se tudi slepi ljudje znajdejo v izbirnikih telefona.

V drugem koraku želijo sodelovati pri razvoju programskih rešitev navigatorjev za slepe, s čimer se zdaj med drugim ukvarjajo v ljubljanskem podjetju Comland. To ne pomeni, da slepi in slabovidni ne bodo več potrebovali bele palice za prečkanje cest in križišč; pomeni le, da bodo pri vsakdanjih opravilih in pri gibanju imeli še eno pomoč. Tako kot se maneken Alen Kobilica s pomočjo zvočne komunikacije in spremljevalca spusti po smučarskih strminah? »Rešitev je, da bi prenosni telefon vodil slepe pri hoji in gibanju prek kamere na daljavo ter tako nadomeščal spremljevalca,« odgovori Poštuvan.

»Prisiljeni« pogledati 
čez mejo, v svet

V Drugem vidu si s svojimi rešitvami še ne služijo denarja, so pa tik pred tem, da svoje programske rešitve predstavijo trgu. »Izdelek je trenutno v fazi testiranja, v nekaj tednih ga bomo dali na trg,« napoveduje sogovornik.

In trg je velik; to niso le brezštevilna društva za slepe in slabovidne, kamor se mladi raziskovalci zdaj zatečejo po nasvete za izboljšave in morebitne napake, temveč tudi velike korporacije, kot je, denimo, Telefonica. »Narava izdelka nas je silila, da gremo pogledat v veliki svet, in zdaj vidim, da se v svetu stvari res hitreje odvijajo. Socialni kapital je zelo pomemben. Naša želja je, da bi z velikimi korporacijami pripravili naročniške pakete, v katerih bi bila rešitev za slepe in slabovidne že vključena v pametne telefone,« o viziji podjetja pove Poštuvan.

Svojo rešitev so lani predstavili tudi na globalnem študentskem tekmovanju Microsofta Imagine Cup, ki se ga udeležuje več kot 325.000 bodočih tehnologov, znanstvenikov in raziskovalcev, ter zasedli prepričljivo sedmo mesto med 183 sodelujočimi državami. Letos so s svojimi rešitvami prepričali tudi komisijo za izbor v elitni podjetniški pospeševalnik Wayra Academy.

članek
 

Semantika

Na spletnem portalu podjetja Semantika se predstavlja več tisoč svetovnih muzejev.
Anže Voh Boštic, gospodarstvo sob, 21.07.2012, 12:00
Ljubljana – Podjetje Semantika od leta 2006 razvija informacijski sistem za vodenje muzejske dokumentacije, spletne strani in mobilne aplikacije za predstavitev galerij ter programske rešitve po meri.

Sašo Zagoranski, lastnik podjetja Semantika, d. o. o., je začel sistem za vodenje dokumentacije za muzeje in galerije razvijati leta 2006. Danes ga uporablja več kot petdeset slovenskih muzejev in galerij, s čimer si olajšajo predvsem popisovanje razstavnih eksponatov. Informacijski sistem v sodelovanju z uporabniki nenehno izpopolnjuje, s sodelavci, zdaj jih je že šest, pa razvijajo tudi dopolnjevalne produkte. Tako so ustvarili spletno stran museums.si, s katero dajejo našim muzejem možnost za spletno predstavitev svojih eksponatov. Trenutno jih je mogoče videti že nekaj 10.000. Na portalu lahko muzeji in galerije objavljajo tudi datume razstav, aktivnosti in dogodkov, ki jih ponujajo.

V tujino že prodirajo z mednarodno različico spletne strani, museu.ms, na kateri se predstavlja več tisoč muzejev v svetu, Zagoranski pa predvideva, da jih bo kmalu več 10.000. Podobne spletne strani pripravljajo tudi za posamezne države. Glavna predstavitev ustanove je na njihovih spletnih straneh brezplačna, preostale storitve, kot so predstavitev zbirk in objava razstav, pa so plačljive. Ponudbo dopolnjujejo še z razvojem mobilnih aplikacij, ki so prav tako namenjene predstavitvi muzeja, galerije in zbirke. Te izdelujejo po meri.

Na tuje trge želijo prodreti tudi z informacijskim sistemom za muzeje. So partner v večjem evropskem projektu, ki ga financira Evropska unija, produke predstavljajo na večjih muzejskih konferencah v tujini. Nazadnje so se na povabilo organizatorja udeležili konference v Londonu. Udeležba na mednarodnih dogodkih je že obrodila prve sadove, saj se o sklenitvi posla pogovarjajo s kar nekaj muzeji v tujini. Hkrati z udeležbo ostajajo v stiku z najnovejšimi muzejskimi standardi. Prednost Semantike pred konkurenco je na tujih trgih po pojasnilu Zagoranskega predvsem ugodna cena informacijskega sistema, saj so primerljive rešitve tujih podjetij precej drage. Aplikacij za predstavitev muzejev, kot jih razvijajo sami, pa trenutno ne dela še nihče.

Poleg izdelkov za muzeje se Semantika ukvarja tudi z razvojem aplikacij za večja podjetja, kot sta Banka Koper in Gen energija. Podjetja po izdelkih Semantike povprašujejo predvsem zaradi uporabe najnovejših tehnologij. »Komu se lahko zdi, da muzeje nove tehnologije ne zanimajo, a v resnici je prav nasprotno, saj si zelo želijo slediti trendom. Uporaba novih tehnologij pa nas dela zanimive tudi za podjetja,« poudarja Zagoranski. Za Gen energijo so naredili prvo slovensko aplikacijo, ki temelji na Microsoftovi tehnologiji Kinect, torej zaznavanju gibanja telesa v prostoru. Zaposlenim v Gen energiji aplikacija omogoča, da brez dotika, torej le s premikanjem rok, na zaslonu spremljajo stanje v hidroelektrarnah. Delajo tudi aplikacije za Microsoft surface, tablični računalnik, ki ga razvija ta korporacija.

Lani je Semantika ustvarila 200.000 evrov prihodkov, ti so se povečali za 38 odstotkov glede na leto prej. Za letos načrtujejo nadaljnjo rast dohodka in trenutno so na dobri poti, da ta cilj izpolnijo, je povedal Sašo Zagoranski.

članek
 

Od Intere do Inteliusa

Spletni program Intrix ptujskega podjetja Intera uporabljajo in cenijo doma in v tujini.
Franc Milošič, Ptuj sob, 22.09.2012, 12:00
Ptuj - Nekaj ptujskih podjetniških zanesenjakov z Davorinom Gabrovcem na čelu je v desetih letih od prvega ustanovljenega podjetja Intera pred kratkim s svojim že tretjim podjetjem prestopilo prag enega največjih podjetniških inkubatorjev v ZDA Tech Stars.

Intera je začela postavljati spletne strani, že kmalu po ustanovitvi podjetja v domači Gabrovčevi garaži pa je prvo pri nas začelo razvijati poseben spletni program Intrix in danes se posveča samo temu. Za spletne strani je Intera ustanovila novo podjetje Refresh, potem pa še start-up podjetje Intelius, ki je zdaj že v podjetniškem inkubatorju v ZDA. Vsa tri podjetja imajo 21 zaposlenih. Intera bo konec tega tedna praznovala svojo desetletnico skupaj s svojimi poslovnimi partnerji in uporabniki njenega Intrixa.

Program »v oblaku«

Že več kot dva tisoč posameznikov zdaj vsak dan uporablja program, ki jim pomaga pri vodenju posamičnih projektov in pri upravljanju odnosov s strankami (CRM). Intrix je prvi slovenski spletni program »v oblaku« in je tudi že dobil nagrado eurocloud za najboljšo storitev v oblaku. Ta oblak pomeni, da podjetje programa ne kupi, ga ne naloži na svojo računalniško opremo, ampak uporablja Intrix, ki je Interin program in je vedno dostopen na spletu, ko si zanj zagotovi svoje uporabniške kode za dostop. Takšna opremljenost z računalniškim programom je veliko cenejša od nakupa programske licence, obenem pa jo je možno po želji širiti, krčiti, posodabljati in prilagajati potrebam in zahtevam posamičnih podjetij ter njihovih notranjih organizacijskih in poslovnih posebnosti. Program Intrix je mogoče najeti v posameznih paketih, naročnina pa je odvisna od zahtevnosti paketa in od števila posameznikov, ki bodo v skupnem sistemu ta program uporabljali. V celotni vrsti slovenskih podjetij od radijskih postaj prek Večera do Mercatorja, Tenzorja, Merkurja in še koga že po posameznih enotah ali pa v celoti uporabljajo ta spletni program. Intera pa je z njim navdušila tudi naročnike na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in v Kanadi. Širjenje programa na tuje trge je zdaj njihova glavna naloga. Pri tem pa pot utirajo številne nagrade, ki jih je Intera dobila za to svojo spletno rešitev. Intrix je bil najpodjetniška ideja, nagradili so ga Slovenski forum inovacij pa Hevreka!, European Venture Summit, Red Herring, dobil je zlato priznanje slovenske gospodarske zbornice za najboljšo inovacijo na Štajerskem.

Med najboljšimi zaposlovalci

A ne skrbijo samo za razvoj programa in nove naročnike. Intera je bila trikrat med finalisti najboljših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, med prvimi pri nas je dobila certifikat Družini prijazno podjetje. Z vsemi temi atributi je pridobivanje novih naročnikov lažje, saj dokazujejo, da je podjetje vredno zaupanja. Največ skrbi in pozornosti pa namenjajo varnosti podatkov njihovih naročnikov, ki se znajdejo v spletnem programu. »To je najpomembnejše področje našega dela,« pravi direktor Intere Peter Ladič. »Našim naročnikom smo na voljo neprekinjeno na vseh možnih medijih in zvezah, redno jih obveščamo o novostih, in ker Intrix nenehno razvijamo naprej, je vsaka programska novost takoj in brezplačno na voljo vsem uporabnikom, ki so naši naročniki.«

članek
 

Mikropis

Uvedli so računalniško vodenje in spremljanje proizvodnje z uporabo črtne kode in brezžičnih terminalov.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.01.2013, 12:00
Ljubljana – Že poznate samopostrežne blagajne, ste že kdaj plačali položnice v trgovini, morda z mobilnikom? Če ste, potem ste zelo verjetno uporabili tehnologijo podjetja Mikropis iz Žalca.

Njegov direktor in lastnik Janez Uplaznik je podjetje za poslovne računalnike ustanovil pred 26 leti, in kot pravi, je bilo to pogumno dejanje, ki se je pozneje izkazalo za zelo dobro. »Moje glavno vodilo je vedno bilo, da z domačimi strokovnjaki poskušamo poiskati rešitve, primerne za Slovenijo in širšo okolico, ter svoje znanje prodati v tujino,« pravi Uplaznik.

Podjetje pripravlja rešitve za trgovske in gostinske informacijske sisteme ter programske rešitve na ključ, personalizirane za potrebe kupcev. Njihove stranke so večja podjetja doma, kot so trgovci, banke, zavarovalnice, letališče, in na sedmih tujih trgih: na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji in Bolgariji. Z največjim slovenskim trgovcem sodelujejo že od leta 1988, bili pa so tudi prvi trgovec v regiji, ki je leta 2007 postavil samopostrežne blagajne.

Sodelovanje z velikimi sistemi jim je omogočilo razvoj dobrih poslovnih aplikacij, kar jih je pripeljalo do partnerstva z IBM. »To nam je omogočilo sodelovanje tudi zunaj naših meja, črpanje znanja in idej,« pove direktor Mikropisa. Vključili so se v IBM-ov projekt San Francisco, kot eno od 1200 podjetij z vsega sveta, kar jim je omogočilo tudi dostop do laboratorijev IBM v ZDA.

»IBM smo prepričali, da smo za Mercator razvili in namestili svojo programsko opremo. To je bil prvi primer, da je neka partnerska aplikacija tekla na platformi IBM. S tem projektom smo pridobili ugled po svetu,« o uspehih pripoveduje Uplaznik. Nameščenih je že več kot 300 takih blagajn v treh državah s tremi valutami. Lani so začeli šolati druge ekipe, podobno kot je IBM šolal Mikropisove strokovnjake za potrebe Mercatorja. Uspešno so izpeljali rešitev v Čilu z urugvajskim partnerjem. Jeseni so izobraževali grškega partnerja, ki bo njihovo rešitev uvedel v prihodnjih mesecih.

So prva družba v Sloveniji, ki je uvedla računalniško vodenje in spremljanje proizvodnje z uporabo črtne kode in brezžičnih terminalov v številna domača in tuja podjetja.

Ne počivajo na lovorikah. »Pomembno je, da ves čas spremljamo trende, nove tehnologije. Opazujemo, kaj se dogaja v ZDA, in poskušamo pametne rešitve z našo dodano vrednostjo pripeljati na slovenskega in druge trge,« razlaga Uplaznik. Oktobra lani so dali na trg mobilno aplikacijo @life, ki je nastala v projektu, sofinanciranem z evropskimi sredstvi. »V njem smo svoje računalniško znanje združili z znanjem drugih slovenskih strokovnjakov, vključili smo ljubljansko fakulteto za šport, medicino, računalništvo in graško za psihologijo ter strokovnjake iz ZDA,« o projektu, namenjenem zdravemu življenju, pripoveduje sogovornik. Znanje, uporabljeno za razvoj omenjene aplikacije, bodo uporabili tudi na Mikropisovih tradicionalnih trgih, ki sta gostinstvo in trgovina. Poleg tega bodo s portalom @life lahko nastopili tudi na drugih trgih. Pripravljajo tudi že rešitev za podjetja, kjer bodo vsebino še razširili na medicino dela, zdravstvo, varstvo pri delu ipd.

»Mobilne in samopostrežne tehnologije bodo imele v prihodnosti še večji pomen in tržni delež. S slovenskim znanjem želimo prodreti tudi v ZDA, Nemčijo, Avstrijo in druge države. Tu vidimo velik pomen projekta @life,« o prihodnosti razmišlja Uplaznik in doda: »Vedno smo skrbeli, da smo našli take rešitve, s katerimi smo bili korak pred konkurenco. Upamo, da nam bo tudi z razširitvijo na druga področja to še naprej uspevalo. Treba je imeti prave ljudi, ideje, potem se najdejo tudi rešitve, ki zanimajo kupce.«

O gospodarski krizi pa pravi, da vpliva na vsakega. »Treba je še bolj pridno delati, bolj paziti na stroške, vlaganja. Ni enostavno, a z veliko truda, požrtvovalnosti, z dobro ekipo sodelavcev se da tudi v teh časih precej normalno poslovati in razvijati nove rešitve. To smo tudi pokazali.«

članek
 

Slovenec s facebookom za poslovneže na britanski trg

Ime dneva: Boštjan Bregar iz podjetja Marg je za produkt BC Social pridobili investicijo angleškega sklada tveganega kapitala.
Barabara Pavlin, gospodarstvo sob, 19.01.2013, 15:00
Ljubljana – Podjetju Marg je za produkt poslovnega socialnega omrežja uspelo pridobiti milijon evrov tujega kapitala za prodor na britanski trg. Odprli so pisarno v Londonu, če bodo uspešni, jih čakajo še sredstva za osvojitev ameriškega trga.

Ob ustanovitvi podjetja Marg so hoteli ponoviti uspeh Hermes Softlaba, kjer so se kalili prej, in ustvariti multinacionalko, a z drugačno vsebino. »Od prvega dne je bil naš moto poenostavljati poslovanje podjetij oziroma poenostavljati delo s tehnologijo v podjetjih, da bi bili zaposleni bolj angažirani in bi tehnologijo tako radi vzeli v roke, kot jo radi v zasebnem življenju,« pravi Boštjan Bregar, ki je podjetje ustanovil leta 2005 s še dvema partnerjema.

Iz enega manjšega projekta so skozi leta razvili različna poslovna orodja. Doma je njihov položaj močan, saj je uporabnikov v njihovem »ekosistemu« 10.000. Ves razvoj prav tako poteka na domačih tleh. Zaposlenih je 25, skupaj z zunanjimi sodelavci pa podjetje kruh daje več kot 30 ljudem.

Ustvarili so tudi produkt BC Social, za katerega jim je uspelo pridobiti milijonsko investicijo angleškega sklada tveganega kapitala Notion Capital. »Ko iščeš investitorja in ga najdeš, veš, da je to, kar delaš, pravo,« razlaga Bregar.

BC Social je poslovno družbeno omrežje, orodje, ki po principu sodobnih socialnih aplikacij omogoča povezovanje zaposlenih v podjetjih. Prva različica izdelka sicer ni niti približno podobna temu, kar prodajajo danes, a osnovni moto ostaja isti, poudarja Bregar. Osnovna ideja je, da je komunikacija preprosta in transparentna. Po Bregarjevem mnenju je prihodnost v odpiranju omrežij v skupinah, da se procesi v podjetju demokratizirajo. S tem v njih lahko sodeluje več ljudi. »Gre pravzaprav za družbeni pojav, ki se seli v poslovna okolja,« pravi Bregar.

Denar od investicije bodo večinoma porabili na angleškem trgu. Odprli so marketinško pisarno v Londonu, ki začenja delati ravno v teh dneh. Dogovor z investitorjem je tak: če bodo na britanskem trgu uspešni, bodo dobili še nova sredstva za širitev na ameriški trg. Čas, ki ga imajo na voljo, je leto dni, cilj pa je 800 novih uporabnikov na mesec.

In kaj bi Bregar svetoval podjetnikom, kako uspešno do kapitala? Nikoli ne obupaj, verjemi vase, verjemi, da znaš. Investitorji namreč vidijo, kako verjameš v to, kar delaš. Prav tako ni dovolj, da imaš dober produkt, zadaj mora biti tudi dobra zgodba. »Smo zelo dobri v tehnologiji, ponavadi pa nam škripa v marketingu,« dodaja. Seveda pa je pomembno tudi zelo dobro poznati kupce, dobro premisliti, kaj in kako kateri stranki prodajati. Pa še: Nikoli ne razmišljajate, da boste sami naredili vse. Ekipa je tista, ki pripelje do uspeha.

članek
 

Celtra

Družba je vodilna v svetu pri razvoju programskih aplikacij za mobilni marketing in oglaševanje.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 09.02.2013, 12:00
Ljubljana – Ena uspešnejših slovenskih startup zgodb je pot družbe Celtra, ki ima sedež v Bostonu in svoje enote še v New Yorku, San Franciscu, Chicagu in Londonu, v Ljubljani pa deluje njihova največja programsko razvojna ekipa.

Družba je začela delovati v ZDA leta 2006, ko so jo ustanovili Miha Mikek, Maja Drolec in Matevž Klanjšek. Zrasla je v uspešno sodobno komunikacijsko podjetje, ki dosega izjemen razvoj v ZDA in je vodilno v svetu pri razvoju programskih aplikacij za mobilni marketing in oglaševanje. Njihov ključni produkt Celtra AdCreator omogoča učinkovito in hitro ustvarjanje mobilnih oglasov za naprednejše telefone in operacijske sisteme iOS, Android ter ROM-ov OD.

Denar od sklada tveganega kapitala

Vložek slovenskega sklada tveganega kapitala RSG Kapital leta 2007 jim je omogočil odprtje razvojne pisarne v Ljubljani in nadaljnji poslovni razvoj v ZDA ter pridobitev dodatnih investitorjev Fairhaven Capital in GrandBanks Capital. Pred kratkim pa so naznanili novo strateško dokapitalizacijo, vredno štiri milijone dolarjev. Denar bo zagotovil SoftBank Capital, kapitalski sklad, ki se usmerja predvsem v investicije v vodilna svetovna podjetja za mobilno tehnologijo in marketing, socialne medije in računalništvo v oblaku. Po njihovi oceni je Celtra s svojimi tehnološkimi rešitvami vodilno svetovno podjetje v upravljanju mobilnega oglaševanja z izjemnimi poslovnimi rezultati v letu 2012 in velikim razvojnim potencialom. Njihova rast je bila lani več kot 300-odstotna.

»Vložek velikega investitorja, kot je Soft Bank, ki ga še posebno zanima japonski trg, ni pomemben le s finančnega vidika,« pravi vodja družbe Miha Mikek. »Pomembno je, da bomo v upravi dobili prvega človeka tega sklada, ki bo k nam prinesel svoje izkušnje in nove povezave.«

Povečali bodo število zaposlenih

Letos bodo odprli razvojni oddelek v San Franciscu, kamor se bo preselil tudi del slovenske razvojne ekipe, hkrati pa se bo okrepil oddelek v Ljubljani. Število zaposlenih bodo povečali s sedanjih 60 na kar 90. Iščejo programerje, oblikovalce, razvojnike in podobne kadre. Uspeh podjetja pa ne temelji samo na vrhunskih tehnoloških aplikacijah, ampak tudi na domišljenem in celovitem poslovnorazvojnem modelu. Družba se od vsega začetka ukvarja z razvojem programskih aplikacij za mobilni marketing in oglaševanje. Njihove prve stranke so bila velika medijska podjetja, med njimi Warner Bros., 20th Century Fox, New Line Cinema, Paramount Pictures in drugi. Kasneje so sledila še podjetja iz drugih panog in vodilne svetovne oglaševalske agencije. Zdaj imajo več kot 200 partnerjev na prodajni strani v 18 državah sveta. Prejeli so tudi dve ameriški poslovni nagradi Most Innovative Tech Company of the Year 2012 in Mobile Innovative Technology of the Year 2012.

članek
 

Denis Benič, Printbox

Printbox s kioski za tiskanje na ulici postavlja nove trende digitalnega tiskanja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 16.02.2013, 12:00
Ljubljana – Printbox s kioski za tiskanje na ulici postavlja nove trende digitalnega tiskanja. Inovativni izdelek in dobra uporabniška izkušnja pa jim dajeta prednost pred konkurenco.

Ideja o printboxu je dozorela v sodelovanju s profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti Alešem Vahčičem. Najprej so iskali rešitve, kako poenostaviti iskanje in urejanje dokumentov v oblaku in razvili platformo, ki so jo poimenovali cloudomat. Profesor pa je imel tudi idejo o tem, kako znižati stroške tiskanja s sistemom za napajanje tiskalnikov, v katerem ni kartuš oziroma tonerjev. »Našli smo način, kako poenostaviti obe tehnološki rešitvi, da bi bili dostopni vsakomur, kadarkoli in kjerkoli, po ugodnih cenah. Rodila se je ideja o kiosku, ki smo ga poimenovali printbox,« o začetkih svetovne inovacije pripoveduje Denis Benič, podjetnik, ki je prej že sodeloval v ameriško-slovenskem start-upu Livecliq.

Prvi prototip kioska so naredili pred dvema letoma in ga testirali po hodnikih ekonomske fakultete, dobili povratne informacije in ga izboljšali. Tako je njihov izdelek nastajal po načelih hitrega prototipiranja. »Hitri razvoj in testiranje sta nam omogočila, da smo in še vedno dobivamo informacije za izboljševanje izdelka v realnem času,« pravi Benič. Banke nad njihovimi idejami niso bile preveč navdušene, jim je pa uspelo pritegniti sklad tveganega kapitala DTK Murka, ki jim je z 1,5 milijona evrov po tranšah omogočil, da je zgodba zaživela tudi širše.

Po Sloveniji imajo 160 kioskov, predvsem po izobraževalnih ustanovah, tako imajo pokrito ljubljansko univerzo, nekaj mariborske, dogovorili so se tudi s primorsko univerzo, navzoči so po srednjih in osnovnih šolah. Za dokončanje domače mreže jim ne manjka več veliko, saj načrtujejo 200 enot. V Avstriji so pred kratkih podpisali pogodbo za 3000 kioskov. Aktivno delujejo tudi v Nemčiji, kjer imajo prvih 10 kioskov in tržno ekipo, ki razvija nemški trg. Delujejo tudi v Italiji in so usmerjeni na vzhod, države Balkana, kamor bodo prek partnerjev ponudili svojo rešitev. Prav tako imajo demonstracijske kioske v Portoriku, Kuala Lumpurju in Šanghaju, kjer s partnerji testirajo odziv na trgu. »Vse to je mogoče, ker smo od prvega dne razvijali platformo, ki je globalno zasnovana. Če ponazorim: platforma je zasnovana tako, da se prilagodi trgu, vse od jezika do denarne valute,« pojasnjuje Benič. Portoriko je predvsem test za ameriški trg, saj je tam prisoten njihov konkurent Wepa. Ta ima sicer močne finančne investitorje, a so se zgodbe lotili nekoliko drugače. Ni vse le v tehnologiji, pomembna je tudi uporabniška izkušnja, ki poenostavi in pohitri dostop do nekih vsebin, pravi Benič in dodaja, da je ta tudi Printboxova prednost pred konkurenti.

Razvojni center za Evropo je v Sloveniji. Kioske izdelujejo v Cerknici, v sodelovanju s podizvajalcem Andrejem Hribarjem. Izdelujejo manjše sklope, po 25 kosov na serijo, ter izdelke nenehno izboljšujejo. Danes izdelujejo že tretjo generacijo kioskov, končni izdelek, ki so mu dodali vse komponente, ki jih je narekoval trg, kot so skener, zmogljivejši tiskalniki, še bolj poenostavljena platforma za tisk, ugodne cene itd. Dodajajo pa še nove vsebine, kot so različna študijska gradiva, dostop do baz znanja, kot je Wikipedia, seveda glede na potrebe uporabnikov.

Zasnovali so tudi platformo za nadzor, ki nadzoruje celotno mrežo, zato kiosk sporoča vse morebitne servisne potrebe, kot sta polnjenje papirja in dodajanje barv za tisk. »Tudi ta rešitev v oblaku nam omogoča nizko ceno,« pravi Benič.

Trg digitalnega tiska je edini v industriji, ki raste, možnosti na tujih trgih pa so velike. Treba je le biti prvi na najboljših lokacijah. Trenutna ekipa Printboxa šteje 20 ljudi, od tega je deset zaposlenih. V načrtu imajo seveda nove zaposlitve, iščejo pa različne profile od dobrih tržnikov, strojnikov, razvojnikov za različne platforme do kadra v logistiki in pomoči pri koordinaciji mreže.

članek
 

V SAOP dobiček vlagajo v razvoj, saj je konkurenca zelo ostra

Sonja Šinigoj, SAOP: »Ključ do uspeha je vizija.« Ponujajo poslovne programe, tudi v Srbiji in na Hrvaškem.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 30.03.2013, 12:00
Ljubljana – SAOP v Sloveniji že 26 let ponuja poslovne programe, to pa ne pomeni, da spijo na lovorikah. Veliko vlagajo v razvoj. Delujejo v Srbiji, od lani pa tudi na Hrvaškem.

»Tudi zaradi močne konkurence, ki vlada v informacijski panogi, so naši strokovnjaki visoko motivirani za oster tempo razvoja, v katerega iz leta v leto vlagamo celoten dobiček iz poslovanja. Samo na ta način lahko ohranjamo in celo krepimo svojo tržno pozicijo. Brez nenehnega vlaganja v razvoj začne podjetje hitro stagnirati, dokler zaradi nekonkurenčnosti ni več sposobno preživeti,« pravi direktorica Sonja Šinigoj.

Inovativnost je pri razvoju produktov na prvem mestu in tudi zato so za inovacije prejeli številne nagrade državnega in mednarodnega pomena. »Po mojem mnenju je stopnja inovativnosti največ odvisna od pozitivnega vzdušja v podjetju, ki spodbuja iskreno komunikacijo in neoviran pretok inovativnih idej – brez strahu, da bi kakršenkoli predlog naletel na posmeh ali celo ostro zavrnitev sodelavcev. Pri nas je vsaka ideja za izboljšanje produktov in storitev zelo dobrodošla,« pravi Šinigojeva.

Podjetje SAOP je vse bolj prepoznano kot svetla zvezda primorskega gospodarstva, zaradi česar je Šinigojeva prejela naziv gospodarstvenice Primorske. Vodenje podjetja je prevzela leta 2009. Ob prenovi poslovne strategije, ki temelji na stalnem stiku in »tkanju« zaupanja s kupci, delu z zaposlenimi in sodelovanju s poslovnimi partnerji, je začrtala usmeritve nadaljnje poslovne rasti, ki so jo na teh podlagah v podjetju ohranili tudi skozi zadnja leta gospodarske krize. Leta 2011 so bili na nacionalnem izboru Zlata Nit prepoznani kot najboljši zaposlovalec v segmentu srednjih podjetij, lani pa so pridobili certifikat Družini prijazno podjetje.

Podjetje je lansko leto končalo s 4,6 milijona evrov prihodkov in z več kot 400.000 evri čistega dobička. SAOP se je v zadnjih dveh letih utrdil tudi kot eden vodilnih regionalnih ponudnikov poslovnih računalniških programov. Njihove poslovne rešitve od leta 2011 uporabljajo tudi podjetja v Srbiji, lani pa so dejavnost razširili še na hrvaški trg.

»Ključi dolgoročnega uspeha so jasna vizija, ustvarjanje pozitivne čustvene energije in želja pomagati svojim strankam pri ustvarjanju skupne blaginje. Treba je sprejeti dejstvo, da so del poslovnega sveta tudi neuspehi, od katerih se lahko človek odprtega duha zelo veliko nauči. Predvsem pa je treba s precej odločnosti vsak dan posebej spreminjati ovire v nove priložnosti za uspeh,« meni Šinigojeva.

članek
 

Za veliko zgodbo potrebuješ dobro ekipo

Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, ki je sprejet v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.04.2013, 12:00
Ljubljana – Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, ki je sprejet v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra, je podjetnik po duši, po izobrazbi pa geodetski tehnik. Njegov cilj je Nobelova nagrada. Pravi, da je treba imeti vizijo, ker se brez tega ne pride daleč.

Ogorevc ima dve podjetji, eno je že prodal, eno zaprl. Pri 20. letih je ustanovil prvo, prek katerega je ustvaril več kot štriristo projektov, eden od teh je sistem klipinga, ki ga je prodal Pristopu. Leta 2004 je ustanovil novo panogo digitalnega oglaševanja na LCD-zaslonih, patente zanjo pa ima odobrene v več kot 50 državah. Podjetje Infinitus zaslone izdeluje v Horjulu in na Poljskem. V zgodbi so sodelovali z Inštitutom metalnih konstrukcij, dobili pa so tudi 1,6 milijona nepovratnih sredstev Tie. »Naša inovacija je v tem, da produkt deluje v vseh vremenskih pogojih,« razlaga Ogorevc in pri tem dodaja: »Bil sem nekaj let prehiter, saj je ta panoga zaživela šele lani.«

Pred dvema letoma so začeli projekt iHelp, ki ima velik potencial, saj so zanj dobili nagrado pospeševalnika Wayra UK. S tehnologijo iHELP lahko z enim samim dotikom na mobilnem telefonu vsakdo reši življenje družinskemu članu, prijatelju, neznancu ali sebi.

Adriatic Slovenica je v projektu videla sinergijo in kot partner pripomogla, da je ideja hitreje prešla skozi testno fazo. Poleg tega jo bo prek svoje mreže pomagala tudi širiti. Ogorevc pravi, da rad sodeluje v poslovnem partnerstvu, saj ti v zgodbi vidijo dodano rednost. Odhaja v London, kjer bo sestavil ekipo, pripravil poslovni model, tkal mrežo in iskal poslovne partnerje ali investitorje. V igri so mobilni operaterji in zavarovalnice, kot so O2, Telefonica in Allianz. »Wayra da lepo investicijo, brezplačne poslovne prostore v centru Londona, mentorstvo, mrežo in pomoč pri iskanju investitorjev. Njihov poslovni partner je tudi Telefonica, ki se usmerja v mobilno plačevanje in mobilno zdravje (mhealth), med katere se uvršča tudi naša aplikacija. To je panoga, ki je v neverjetnem porastu. Pravijo, da bo imel vsak tretji zemljan vsaj eno aplikacijo za reševanje življenja na svojem telefonu,« o potencialih govori Ogorevc.

Pri iHelpu sodelujejo štirje, nadaljnji razvoj so prepustili hrvaškemu podjetju Infinum. »Dva programerja sta aplikacijo razvila do sem, zdaj potrebujemo več. Če želiš delati veliko zgodbo, moraš za seboj imeti dobro ekipo. To je težko dobiti,« pravi Ogorevc.

Aplikacija trenutno deluje na androidu, maja bo še na iosu, julija bo sledila native za globalni trg in konec leta zapestnice, ki bodo primerne za tiste brez pametnih telefonov. »Prototip že imam, a sem imel smolo pri razvoju z madžarskih podjetjem, ki se ukvarja z bluetooth tehnologijo. Podjetje je propadlo, jaz pa izgubil denar. Zdaj se pogovarjamo s slovenskim Visionectom,« o načrtih pove sogovornik.

članek
 

Optiprint

Letos se bodo podali na hrvaški trg, prihodnje leto v Avstrijo in Nemčijo. V tujino vstopajo prek franšiz.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 04.05.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa sodelavcev Optiprinta se ukvarja z optimizacijo tiskanja in najemom barvnih multifunkcijskih tiskalnikov. Po Sloveniji imajo poslovne partnerje ali franšize, iščejo jih še v idrijsko-kraški regiji. Z vstopom Hrvaške v EU bodo osvojili tudi na ta trg.

»V treh letih bi morali tam imeti več kot tisoč aparatov v najemu,« pravi vodja trženja in soustanovitelj podjetja Lan Hvastija. Za prihodnje leto načrtujejo vstop na trge Avstrije, Nemčije, morda tudi Češke in Slovaške. V tujino vstopajo prek franšiz. »To pomeni, da bomo izvozili slovensko znanje, davke pa plačevali doma,« pravi Hvastija in dodaja: »Pri nas gre za inovacijo, ki je unikat v svetovnem merilu. Inovacija ni zgolj sistem črnil, ampak tudi poslovni model.«

Lastno financiranje

Začetni kapital za ustanovitev podjetja je bil lasten. »Ko smo imeli narejen prvi prototip, smo se prijavili na razpis slovenskega podjetniškega sklada, na katerem smo bili uspešni in poleg lastnega kapitala dobili tudi nekaj nepovratnih sredstev. Podjetje se še danes financira s kapitalom ustanoviteljev,« razlaga Hvastija. Letna rast prihodkov je stoodstotna, letos pa bo rast verjetno manjša, odvisno tudi od konkurence, kako jim bo grenila življenje. »Računamo tudi na to, da bi se v prihodnosti lahko znašli med gazelami. Nikoli pa ne bomo rasli več kot sto odstotkov na leto, ker gre za lastne vire financiranja in nadzorovano rast,« pravi sogovornik.

Kako jim uspeva? Hvastija pravi, da, zaradi stranskega produkta, ki ni več obstranski, digitalnega tiska: tiska, vezave, urejanja diplomskih nalog ipd. v sektorju Diplomska. Ta je včasih generirala polovico prihodkov, zdaj pa okoli 30 odstotkov. Še vedno raste, a sta trg in viri omejena, ker bo določeno število študentov vedno šlo drugam, pa tudi z bolonjskim sistemom so diplomske naloge nekoliko drugačne. »Kljub temu tržni delež povečujemo in ohranjamo raven prihodkov. Pred časom smo bili daleč najugodnejši zaradi nižjih stroškov, zdaj se je konkurenca prilagodila in smo med najugodnejšimi. Stranke nas imajo rade zaradi kakovosti, odzivnosti, dobre storitve,« razlaga Lan Hvastija.

Pri razvoju tiskalnikov za barvno tiskanje so sodelovali z več domačimi in tujimi partnerji, žal pa so mnoge zamenjali. Ves razvoj je Optiprintov, tudi večina komponent je slovenskih, evropskih ali ameriških, malo je azijskih, ker si prizadevajo za kakovost. »V Aziji je dobava nestanovitna: enkrat bo pošiljka pri istem dobavitelju z isto specifikacijo dobra, drugič ne,« razlaga Hvastija.

Tudi ekonomist 'šraufa' tiskalnike

Doma imajo dva posnemovalca, ki pa imata velike probleme. »V vsakem trenutku smo praktično dva koraka pred konkurenco. Razlog je skrit v 40.000 evrih in več ter več sto urah dela za razvoj ene nove kartuše. Večina nameni razvoju premalo denarja in časa. Mi, čeprav nam vse deluje, še vedno testiramo, razvijamo, ker hočemo naš izdelek še izboljšati,« zagotavlja Hvastija. Imajo svoj razvojni oddelek, ekipo sodelavcev pa sestavlja sedem ekonomistov, dva s končano filozofsko fakulteto, eden z naravoslovnotehniško in en gimnazijski maturant. »Ekonomist 'šraufa' tiskalnike in magister ekonomije tudi. Kdor zdaj konča ekonomijo, lahko dela kaj svojega ali pa čaka na zavodu za zaposlovanje. Pri nas dela vsak tisto, za kar je dober,« komentira kadrovsko sestavo podjetja Hvastija.

Njihove stranke so vsi, ki zapravijo vsaj 50 evrov na mesec za tiskanje in bi želeli tiskati več barvno ali črno-belo, pa se ne želijo ukvarjati s tiskalnikom oziroma multifunkcijsko napravo. »Žal je zelo malo naših strank iz javne uprave. Vzrok za to je, da na razpisih pogosto ne moremo sodelovati, ker so specifikacije napisane za laserske tiskalnike, čeprav bi država z nami lahko prihranila vsaj 50 odstotkov,« pravi Hvastija. Delajo z društvi, osnovnimi in srednjimi šolami, računajo tudi na fakultete.

članek
 

Marko Javornik, ComTrade

Pred kratkim so objavili razpis za 20 delovnih mest v Sloveniji, kar je v teh časih prava redkost.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 08.06.2013, 09:00
Ljubljana - ComTrade uspešno deluje že dvajset let. Podjetje je pretežno izvozno usmerjeno. Pred kratkim pa so objavili razpis za 20 delovnih mest v Sloveniji, kar je v teh časih prava redkost.

Začetki podjetja v Sloveniji segajo v leto 1990, ko so štirje partnerji, Rudi Bric, Andrej Kuščer, Tomaž Schara in Zoran Zagorc, ustanovili podjetje Hermes SoftLab. To je med letoma 1996 in 2007 odpiralo podružnice od Balkana do ZDA ter prevzemalo podjetja. Iskali so strateškega partnerja in se pred petimi leti pridružili skupini ComTrade, ki deluje v 16 državah.

Težko do pravih kadrov

ComTrade ima v Sloveniji približno 450 zaposlenih v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Iščejo nove sodelavce, kar pa ni tako lahko. Direktor za mednarodne storitve Marko Javornik pravi, da kljub krizi na lokalnih trgih dobivajo nove projekte, ki zahtevajo dodatne kadre. Iščejo razvijalce programske opreme različnih profilov, ki bi delali na področjih vgradnih sistemov, pomnilniških sistemov, igralništva, mobilnih naprav in podobno. »Ker tudi IT-panoga v Sloveniji ne cveti, smo pričakovali, da bomo brez težav dobili 20 dobrih razvijalcev programske opreme. Vendar ni tako.

Prijavilo se je sicer več kot 150 kandidatov, vendar večina nima ustrezne izobrazbe oziroma ustreznih izkušenj, zato še iščemo ustrezne kandidate. Pomanjkanje dobrih kandidatov v teh časih nas zelo skrbi, saj so vrhunski inženirji nujni za pridobivanje novih poslov. Bojimo se, da jih zdaj kar nekaj raje išče priložnost v tujini kot v redkih uspešnih podjetjih v Sloveniji,« pravi sogovornik.

Prednost je v dodani vrednosti

IT-panoga je zelo globalno konkurenčna. To je po eni strani priložnost, saj ni nič nenavadnega, da podjetje iz Slovenije ponuja storitve in produkte po vsem svetu. Po drugi strani pa je tudi konkurenca z vsega sveta. »Tako na primer v zahodni Evropi tekmujemo z malimi lokalnimi podjetji kot tudi velikani iz Evrope in z drugih celin. V zadnjem času je konkurenca zelo močna iz nekaterih vzhodno-evropskih držav, kjer države zelo aktivno in agresivno spodbujajo razvoj izvozno usmerjene panoge IT. To je velik problem, saj Slovenija pri tem zelo zaostaja, celo več - znanje, ki je osnovna sestavina našega podjetja, je v Sloveniji obdavčeno precej bolj kot v vseh državah okoli nas,« opozarja Javornik.

Posle jim vseeno uspe pridobiti zaradi velike dodatne vrednosti njihovih storitev in produktov ter s pomočjo inovativnih rešitev. V 20 letih so na mednarodnih trgih dobili veliko referenc in izkušenj, ki jim omogočajo delo v zelo zahtevnih visokotehnoloških projektih.

Še bolj usmerjeni v tujino

In kaj je recept za uspeh? »Predvsem usmerjenost h kupcu. Smo zelo uspešni pri sedanjih strankah, ki cenijo naše znanje, izkušnje in sposobnost izvedbe najzahtevnejših projektov v danem času z danimi sredstvi ter doseganje zelo visokih standardov kakovosti. To naši kupci nagradijo z novimi posli,« odgovarja Javornik. V zadnjih letih zelo pomaga mednarodna usmerjenost podjetja, saj so se v Sloveniji v veliko podjetjih investicije v IT precej zmanjšale. Comtrade se je temu prilagodil in se še bolj usmeril na tuje trge.

članek
 

Elvis Paćelat, Infotehna

Utrdili so se že v Evropi, v ZDA orjejo ledino, pred kratkim so pometli s svetovno konkurenco in sklenili posel v Jordaniji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.06.2013, 09:00
Ljubljana – Infotehna iz Novega mesta je pred kratkim premagala svetovno konkurenco in sklenila posel z jordanskim podjetjem Hikmo Pharmaceuticals. Novi posli pa prinašajo nove zaposlitve.

Vse ob svojem času

»Jordance smo prvič obiskali pred šestimi leti. V Amanu smo pripravili delavnico, ki so se je udeležili predstavniki kar nekaj jordanskih podjetij, vendar trenutek ni bil pravi. Gospodarske razmere so se zaostrile, podjetja smo postala v nakupnih odločitvah še previdnejša, velike investicije so za nekaj časa ustavili. S Hikmo Pharmaceuticals smo se ponovno srečali pred dvema letoma,« potek pridobivanja posla opisuje direktor Elvis Paćelat. Infotehnina celovita rešitev myPharmaExpertTMSuite, ki so jim jo predstavili, jih je prepričala, tako so na mednarodnem razpisu pometli s konkurenco z vsega sveta.

Priložnosti je še veliko

Infotehna posluje po vsem svetu, glavna trga sta Evropa z Bližnjim vzhodom ter ZDA. V Evropi tržni položaj utrjujejo, saj je tu blagovna znamka dobro poznana, v Ameriki pa še orjejo ledino. »Trg je ogromen, čaka nas še veliko dela, verjamem pa, da bodo rezultati kmalu vidni. Naše rešitve uporabljajo izraelska Teva, nemški Ratiopharm, britanski Reckitt Benckiser, obe domači farmacevtski podjetji ter številna na območju nekdanje Jugoslavije: Pliva, Belupo, Bosnalijek, Hemofarm itn., stranke imamo tudi v Avstriji, Italiji, Litvi, Gruziji ter celo v ZDA, Indiji in Indoneziji,« pravi Paćelat.

Preverjali so tudi morebitno širitev še dlje na vzhod, na Kitajsko in Japonsko, a je tamkajšnje lokalno okolje specifično, zato zazdaj tja ne bodo šli. »Osvajanje novih trgov je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko časa in sredstev. Nič se ne zgodi čez noč, potrebni so znanje, dobro načrtovanje, velike investicije in vztrajnost, pa še to ni nujno dovolj,« razlaga Paćelat.

Novi posli, nove zaposlitve

Podjetje letos praznuje 25 let in eden od njegovih ustanoviteljev, Čedomir Jakovljević, je v njem še aktiven. V začetku so se ukvarjali s sistemskimi integracijami, na pot dolgoročne rasti pa so stopili z usmeritvijo v razvoj rešitev za obvladovanje dokumentov in procesov v farmacevtski industriji. Rezultate dosegajo z zavezanostjo k povečevanju kakovosti produktov, vlaganjem v razvoj produktov ter sodelavk in sodelavcev.

Letos načrtujejo pet milijonov prihodkov. Podružnica in hčerinska podjetja so v Zagrebu, Münchnu in New Jerseyju, skupaj zaposlujejo že skoraj 60 ljudi, od tega se jih je veliko kalilo v farmacevtskih podjetjih. »Z novimi projekti se obseg dela povečuje, zato ravno v teh tednih v Novem mestu in Zagrebu zaposlujemo šest novih sodelavk in sodelavcev,« o uspehih govori Paćelat.

članek
 

Obelisk poleg EU in ZDA zanima še Južna Amerika

Stavijo na premišljen vstop na trg, večino prihodkov pa bodo vlagali v nadaljnji razvoj.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pet, 24.05.2013, 15:00
Ljubljana – Obelisk je prvi zmagovalec pospeševalnika idej ITIME+. Komisijo so prepričali s svojim inovativnim pristopom in stopnjo razvitosti poslovne ideje. Pogovarjali smo se z vodjo podjetniškega tima Klemenom Peternelom.

Ekipa razvija ShopVoice, ki je namenjen upravljavcem spletnih trgovin in drugih prodajnih spletišč, ki želijo svoje obiskovalce čim učinkoviteje spremeniti v stranke.

Kako je nastala ideja za storitev ShopVoice?

Inspiracija za storitev so bile raziskave, ki kažejo na izjemno velik pomen dobre uporabniške izkušnje pri nakupovanju v spletni trgovini. Glede na to, da izhajamo iz sveta telekomunikacij, smo se vprašali, kako lahko izboljšamo komunikacijo med obiskovalcem in agentom spletne trgovine. Zamislili smo si rešitev, ki omogoča vzpostavitev brezplačnega klica neposredno iz spletnega brskalnika in agentu ponuja bogate informacije o obiskovalcu. Zelo pozitivno lahko ocenjujemo tudi dejstvo, da trg spletne prodaje na globalni ravni izjemno hitro raste, možnost učinkovite komunikacije med trgovcem in potencialnimi kupci pa postaja čedalje nujnejša za uspešno poslovanje.

Kot zmagovalcu vam je pripadla tudi denarna nagrada. Kaj boste z denarjem?

Nagrada 20.000 evrov bo v celoti usmerjena v trženje in pospeševanje prodaje. Govorimo predvsem o storitvah, ki pomembno prispevajo k prepoznavnosti našega produkta med potencialnimi kupci, hkrati pa je zanje potreben denarni vložek. Z veseljem tudi ugotavljamo, da nam je zmaga prinesla dodatno medijsko izpostavljenost, ki prinaša nove povezave – tudi s potencialnimi partnerji v tujini.

Kakšne načrte imate in kako jih boste dosegli?

Kratkoročno si veliko obetamo od premišljenega vstopa na trg, kjer bomo večino prihodkov vlagali v nadaljnji razvoj. Prvi dobiček tako načrtujemo v drugem četrtletju 2014. Trenutno nam domače okolje omogoča, da dobro preverimo svojo storitev in tudi zastavljen poslovni model. Seveda pa vsak dan sproti spoznavamo, da bo treba meriti širše oziroma globalno. Poleg EU in ZDA je za nas tako zelo zanimiv tudi trg Južne Amerike. Spletna prodaja tam zelo narašča, ljudje pa so tehnološko zelo ozaveščeni in željni uporabe najnovejših rešitev. Seveda moramo temu prilagoditi tudi prodajni model. V prvi fazi smo potencialne stranke razdelili na majhne, srednje in velike (enterprise). Te zadnje bomo naslavljali ločeno, saj imajo specifične potrebe, velikokrat pa zahtevajo tesno integracijo s sistemom. Po drugi strani nameravamo pridobiti male in srednje kupce po lokalnih integratorjih. Trenutno se dogovarjamo z integratorji doma in v tujini. V drugi fazi bomo storitev začeli ponujati neposredno v oblaku, kjer je dejansko že zdaj.

Koliko vas sodeluje v projektu in ali se bo ekipa v kratkem kaj povečala?

Naša ekipa šteje štiri posameznike, aktivno pa iščemo dodatnega človeka, ki nam bo pomagal pri trženju in prodaji. Seveda pa ves čas iščemo nove sodelavce, ki bi lahko s svojim talentom in prizadevnostjo pomembno prispevali, da bo pot do končnega uspeha lažja in še bolj zanimiva.

članek
 

Žiga Fon in Dušan Malinović

V DigiEd se radi ukvarjajo z razvojem. Njihov ciljni trg sta šolstvo za elektronske učbenike in spletne učilnice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 28.01.2012, 09:00
Ljubljana – Podjetje Digied razvija sisteme in vsebine za elektronsko podprto izobraževanje, tako e-izobraževanje kot m-izobraževanje. Njihov ciljni trg sta šolstvo za elektronske učbenike in spletne učilnice. Imajo največjo brezplačno spletno učilnico v Sloveniji, ki jo je financirala država.

»Oče je bil učitelj in se je ukvarjal z videoizobraževalnimi programi, ustanovil podjetje, ki ga zdaj vodi brat. Jaz pa sem dobil idejo, da bi vse spravil na splet,« o ideji za DigiEd razlaga direktor Žiga Fon. Šolski projekt (www.egradiva.si) je bil razpis države, delajo pa tudi projekte po naročilu. Fon razlaga, da je e-izobraževanje zanimivo tudi za podjetja, za interna izobraževanja, saj z e-izobraževanjem zelo optimizirajo stroške podjetja, tako glede denarja kot časa.

Finalist starta-up leta 2010

Podjetje so ustanovili na začetku leta 2009, ker so bili prepoznani kot tehnološko inovativno podjetje, so dobili prostore v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Doma so prejeli nagrado za najbolje napisan poslovni načrt, bili so finalist starta-up leta 2010. Sledili so klasični poti podjetja start-up in izkoristili tudi sredstva podjetniškega sklada. Žiga Fon meni, da se bo na področju slovenskih start-upov v prihodnjih treh, štirih letih še več dogajalo. »Par podjetij je dobilo tudi investicije v tujini, kar pomeni, da zdaj pride denar tudi v Slovenijo. Končno se start-up podjetja obravnava drugače kot pred nekaj leti. Zdi se, da se denar, ki ga je podjetniški sklad namenil, večkratno povrne,« razlaga Fon. DigiEdovci so prejeli tudi par tujih nagrad, med katerimi Fon omeni nemško medaljo odličnosti e-izobraževanja za gradivo frizerstva, ki so jo prejeli lani v Berlinu. Med dobitniki tovrstnih medalj sta tudi založba Pearson in Nintendo, njen pomen pojasnjuje Fon.

V Sloveniji je na področju elektronskega izobraževanja in e-gradiv navzoča tudi domača konkurenca. Dobrih podjetij je okoli pet. Tudi vse glavne založbe se ukvarjajo z e-projekti. »Založb sicer ne gledam kot konkurenco, saj mi razvijamo sistem, skozi katerega oni lahko prodajajo svoje učbenike. Mi nismo založba, mi razvijamo sisteme, storitve, podporo,« razlaga Fon. Seveda gledajo tudi čez mejo, a pot v tujino ni lahka zaradi konkurence, različnih učnih sistemov ipd. »Prepričan pa sem, da nam bo prej ali slej uspelo. Dobra popotnica so namreč tudi omenjene nagrade,« še dodaja Fon. Od konkurence jih loči tehnologija, ki deluje in je na ključ, najpomembnejša rešitev, s katero lahko obdelajo cel svet. »Smo inovativni, stvari delujejo, jih pripeljemo do konca in damo 200 odstotkov od sebe, če je treba,« pravi Fon.

Vinska šola na mobilnikih

Država pri e-gradivih, e-učbenikih varčuje, zato je DigiEdu izpadel pomemben del trga, so pa začeli delati druge stvari. Najnovejša je aplikacija, ki so jo v sodelovanju s slovenskimi vinarji in enologi razvili za mobilnike, vinska šola. Prevedena je v angleščino, saj z njo merijo tudi na tuje trge. Prevedli pa jo bodo še v nekaj večjih svetovnih jezikov. Trenutno je v uporabi različica za iphone, prihodnji mesec pa izide tudi različica za android. Za zdaj je med vsebino približno 180 slovenskih vin, družinskih vinarjev, osvežujejo pa jo enkrat na mesec. Poleg omenjene aplikacije razvijajo še tri druge, ki so za zdaj še skrivnost.

V DigiEdu sta zaposlena dva, dva pa z njimi sodelujeta pogodbeno, poleg tega nekatere storitve (ilustracija, del programske kode, oblikovanje ipd.) tudi najemajo. Razvoj je domača domena, so pa tudi strateški partnerji fakultete za elektrotehniko, laboratorija za telekomunikacije. »Radi se ukvarjamo z razvojem, spletnimi tehnologijami in od projektov so spletne učilnice in gradiva zelo zanimive za nas, ker delamo nekaj družbeno dobrega. Naša vizija je, da bi imeli učenci čez deset let vse vsebine digitalne, da ne bi potrebovali težkih torb, da bi bile te vsebine brezplačne, da bi se storitve zaračunale drugje. Mi pa želimo biti eden izmed akterjev, ki bomo pomembno pripomogli k spremembi izobraževalnega sistema. To se dogaja povsod po svetu,« pravi Fon.

članek
 

Boštjan Arzenšek, DORA

Za rešitev, ki skrajšuje čakalne vrste za operacije, iščejo partnerje s prodajnimi kanali v zdravstvu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.07.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa študentov je razvila rešitev, ki bo zdravstvenim ustanovam pomagala povečati učinkovitost in optimizirati operacijske posege. Predstavili so se na tekmovanju Imagine Cup in vzbudili zanimanje številnih medijev in investitorjev.

Letošnje tekmovanje Imagine Cup je bilo za Slovenijo zelo uspešno, saj smo poleg tega, da sta nas prvič zastopali dve ekipi, dosegli tudi najboljši rezultat doslej, drugo mesto v kategoriji inovacij. Osvojila ga je ekipa DORA (Doctors Operational Research Assistant), ki je na slovenskem izboru zmagala v kategoriji inovacije, na svetovni finale pa se je uvrstila prek globalnega spletnega tekmovanja.

Veča učinkovitost in optimizira operacije

Člani ekipe, Kristjan Košič (mentor), Boštjan Arzenšek, Andraž Leitgeb in Zedin Salkanović, ki prihajajo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, Matej Vogrinčič pa iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, slabo leto delajo pri tem projektu. Ideja je prišla iz UKC, njihova rešitev pa bo pomagala zdravstvenim ustanovam povečati učinkovitost in optimizirati operacijske posege.

Kot pravi vodja ekipe Boštjan Arzenšek, jim je tekmovanje prineslo določeno prepoznavnost in vzbudilo pozornost pri ljudeh, kar je potrebno za uspeh v poslu. Nekaj kontaktov z morebitnimi investitorji z vsega sveta so že imeli, niso pa še dobili končnih dogovorov. Zadeve potekajo zelo hitro, pravi Arzenšek in dodaja: »Iščemo strateške partnerje, ki imajo že vpeljane prodajne kanale v zdravstvu in bi nam rešitev pomagali izpeljati do konca.« Nagrada je zanje hkrati tudi obveza, da zadevo izpeljejo do konca. Najbolj pomembno pa je rešitev spraviti v operacijske sobe, kjer bodo videli, ali so prihranki res taki, kot kažejo njihove raziskave.

Rešitev je zdaj v fazi končnega testiranja. »Zadevo smo že implementirali, tudi kirurgi so jo že preizkusili. Naslednji korak je postavitev v operacijske sobe mariborskega UKC, ki bo prva bolnišnica v Sloveniji s tem sistemom,« razlaga Arzenšek.

Zdravnikov asistent

DORA je interaktiven zdravnikov asistent, ki omogoča prikaz informacij o bolniku pred in med operacijskimi posegi. Prav to namreč kirurgu vzame precej časa, saj je operacijska soba sterilno območje, za ogled informacij o bolniku (rentgenske slike, izvidi, CT ipd.) pa mora sterilno območje zapustiti, da pride do stenskega računalnika, kjer si ogleda slike, si jih zapomni in nato ponovi postopek dezinfekcije pred ponovnim vstopom v operacijsko sobo. DORA je produkt znanja stroke, sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter napredne strojne opreme, ki z uporabo brezkontaktne interakcije kirurgom omogoča, da s kretnjami rok in glasovnimi ukazi upravljajo pacientove podatke. Glavna prednost tega je, da kirurg lahko ostane v sterilnem območju. Tako rešitev krajša čas trajanja posegov ter s tem neposredno vpliva na dolžino čakalnih dob.

članek
 

Arman Koritnik, Actual IT

Koprsko podjetje je pridobilo posel na mednarodnem razpisu svetovne banke.
Boris Šuligoj, Koper sob, 03.08.2013, 12:00
Koper – Koprsko podjetje Actual IT (za informacijsko tehnologijo) je pred dnevi uspešno vzpostavilo sodoben informacijski sistem PCS v Pristanišču Ploče. Projekt, vreden milijon evrov, so pridobili na mednarodnem razpisu Svetovne banke. S svojo rešitvijo (in ne najcenejšo ponudbo) so premagali vso svetovno konkurenco.

Gre za velik uspeh slovenskega IT-podjetja. EU je, po razlagi Tamare Trajkovski iz Actuala, pred časom izdala direktivo (65/2010), da morajo vse članice EU do junija 2015 uvesti podoben PCS-sistem v svojih pristaniščih. Koprski Actual je eno redkih podjetij v Evropi, ki je sposobno izvesti tak projekt.

Za kaj gre pri PCS? Vse komunikacije in formalnosti številnih deležnikov, ki se srečujejo v logističnem vozlišču, kot je pristanišče, je mogoče opraviti brez papirja, vse na enem mestu in skozi eno vstopno točko. Začenja se pri napovedi ladje in potem omogoča obvladovanje vseh nadaljnjih formalnih postopkov in procesov do končne dobave blaga, denimo kontejnerja, do zadnje stranke, nam je pojasnil Arman Koritnik, direktor družbe s 120 zaposlenimi.

Kdo vse komunicira, ko ladja prispe v pristanišče? Najprej so to ladjarji, ki vzpostavljajo stik s pristaniščem še pred prihodom, potem so to uprava za pomorstvo, carina, policija, agenti, špediterji, inšpekcijske službe, vlačilci, piloti, tisti, ki skrbijo za odpadne vode in odpadke, za drugo preskrbo ladij, prevozniki ... Informacijski sistem PCS omogoča vsem tem vstopanje v isti program. Za vstop v posamezne procese so avtorizirane samo določene službe, za nekatere procese je možen dostop širšemu številu deležnikov. Koliko papirjev in postopkov je potrebnih pri samo eni ladji! V Luko Koper, denimo, prispe na leto več kot 2000 čezoceanskih ladij.

Actual IT že deset let izvaja informacijske storitve po modelu outsourcinga za Luko Koper. Prav za Luko Koper so tak sistem PCS začeli izdelovati že tedaj (prva naročila so sklepali še, ko je bil direktor Luke Bruno Korelič). V vseh poznejših letih so pridobili veliko izkušenj. V Evropi je komaj petina pristanišč, ki že ima tak sistem poslovanja brez papirjev in skozi eno vstopno informacijsko točko.

»V prihodnjih letih bo prav zaradi direktive EU veliko dela na tem področju. Dogovarjamo se s pristanišči v Črnem morju, na Jadranu, v Sredozemlju, celo v Južni Ameriki. Informacijski sistem je lahko različno velik, različno kompleksen in zahteven. Zato lahko naročilo takega sistema stane samo 400.000 evrov, v posameznih primerih pa lahko presega 10 milijonov evrov. Vsekakor ni primeren zgolj za morska pristanišča. Že nekaj časa nagovarjamo Letališče Jožeta Pučnika ali pa Adrio Airways. Ta sistem bodo uporabljali v reških pristaniščih in na tovornih železniških postajališčih,« pojasnjuje Arman Koritnik.

Družbi Actual pri tem projektu precej pomaga (svetuje) Gregor Veselko, nekdanji predsednik uprave Luke Koper, ki s svojimi izkušnjami in poslovnimi stiki po svetu marsikje odpira vrata koprskim mojstrom informatike. »V pristanišču Ploče so prvi na Hrvaškem začeli uporabljati ta sodobni informacijski sistem in s tem pridobili veliko konkurenčno prednost, saj ima edino poleg Kopra (in Benetk) na Jadranu, ki ima uveden celovit informacijski sistem po predpisih EU,« pravi Veselko.

Actual IT že tretje leto ustvarja ob 12 milijonih evrih prihodkov več kot en milijon evrov čistega dobička na leto, približno tretjino zaposlenih skrbi za razvoj, za razvoj vsako leto namenijo petino vseh prihodkov in vsako leto zaposlijo po 12 študentov, ki precej pripomorejo k novim rešitvam in so najprimernejša baza, iz katere zaposlujejo nove kreativne informacijske tehnologe. Kar 40 odstotkov prihodkov ustvarijo z lastnimi produkti. Ob takih rezultatih jih ne skrbi, kaj bo prinesla prihodnost. Večinski (57-odstotni) lastnik Actual IT je Istrabenz, d. d., preostala dva večja lastnika sta še KB 1909 in Publikum Holding.

članek
 

Mišo Brus, Agito

Lani so število zaposlenih povečali za polovico, ker posel raste iščejo nove sodelavce in širijo prostore.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 10.08.2013, 06:00
Ljubljana – Podjetje Agito posluje predvsem v nemško govorečem delu Evrope, zelo se mu približuje Bližnji vzhod, za prve projekte se dogovarjajo tudi na malo bolj oddaljenem vzhodu, v drugih delih zahodne Evrope in v južni Evropi.

Agito, ki posluje od leta 2003, je specializirano za razvoj programske opreme po meri, razvoj rešitev za ravnanje s človeškimi viri, rešitev za upravljanje identitet in upravljanje proizvodnje ter svetovanje na področju projektnega vodenja in vzpostavitve korporativnih portalov v podjetjih. So prvo slovensko podjetje, ki se je uvrstilo med finaliste svetovnega izbora najboljših Microsoftovih partnerjev, poleg tega pa je leta 2010 dobilo tudi naziv Microsoftov partner leta v kategoriji Razvoj po meri za regijo srednje in vzhodne Evrope. Podjetje se tudi že drugič poteguje za častni trak največjega evropskega izbora najodličnejših podjetij European Business Awards.

Do konca leta 10 novih sodelavcev

V Agitu je 35 zaposlenih in osem zunanjih sodelavcev. »Vsi naši sodelavci so zaposleni za nedoločen čas. V primerjavi z lani se je število zaposlenih povečalo za več kot polovico. Iščemo nove sodelavce, vendar je dober kader res težko dobiti,« opozarja direktor Mišo Brus. Glede na že pridobljene projekte in nova povpraševanja, ki so večinoma že v zaključni fazi, pričakujejo, da bodo do konca leta zaposlili še okoli deset novih sodelavcev in širili poslovne prostore.

Večino prometa ustvarijo v tujini

Letos bo prvo leto, ko bodo večino prometa ustvarili v tujini, zelo verjetno več kot 60 odstotkov, za prihodnje leto pa Brus napoveduje, da se bo ta številka povzpela na okoli 70 odstotkov. Lani se jim je promet povečal za 28 odstotkov, letošnja rast pa bo prav tako približno 30-odstotna. »Za leto 2014 je seveda nehvaležno napovedovati, vendar že znana naročila in zelo verjetna naročila v prihodnjih mesecih kažejo na več kot 50-odstotno rast prometa. Velika večina te rasti prihaja iz projektov v tujini, čeprav se bo prodaja nekoliko povečevala tudi v Sloveniji. Število na novo zaposlenih bo z manjšimi odstotki sledilo rasti prometa. Ker se zavedamo nevarnosti hitre rasti, se že zdaj interno pripravljamo na to,« razlaga Brus.

Novi trgi

Po prodaji v tujini izstopa predvsem nemško govoreče območje Evrope, zelo se mu približuje Bližnji vzhod, za prve projekte se dogovarjajo tudi na nekoliko bolj oddaljenem vzhodu, v drugih delih zahodne Evrope in v južni Evropi. »Zagotovo je Slovenija zelo pomemben trg in tako bo ostalo. Tudi doma so superpodjetja, ki cenijo nas in mi njih. Veliko priložnosti in znanja dobimo tudi v Sloveniji, kar je marsikdaj nujno za ustrezen nastop v tujini. Vedno bom hvaležen nekaterim ljudem v Sloveniji, ki so nam dali priložnost. Za rast podjetja je prodaja v tujini nujna. S projekti iz tujine nato lahko tudi obratno prenašamo izkušnje, rešitve in kakovost nazaj k slovenskim strankam,« o širjenju poslovanja govori Brus.

Uspeh = veliko dela in odrekanja

In kakšen je njegov recept za uspeh? »Recepta ni. Če bi bil, bi ga vsi prepisovali eden od drugega. Vsakdo se zato poskuša znajti po svoje. Je predvsem veliko dela in s tem povezanega odrekanja. So pa zato vsaj zmagoslavni trenutki toliko bolj vredni. Nekateri toliko odrekanja preprosto ne zmorejo, še bolj pa se zdi, da iščejo hitre zaslužke in bližnjice,« odgovarja Brus.

Agito je zelo stabilno podjetje, neobremenjeno z bančnimi ali drugimi posojili. »Tako pred kot med gospodarsko krizo smo, kolikor so nam dopuščala lastna finančna sredstva, skrbeli za usklajen razvoj podjetja na vseh področjih. Pri tem imam v mislih predvsem vlaganja v znanje zaposlenih, njihovo rast in zadovoljstvo, iskanje novih področji delovanja ali novih produktov, storitev, izboljševanje notranjih poslovnih procesov, precej smo vlagali v trženje in prodajo, kadrovanje, zelo smo se osredotočili na tujino. Vse kar delamo, je zelo poenostavljeno povedano, usmerjeno h kupcem, osredotočeno na kakovost dela in izdelkov, prav tako pa storimo vse, da znanje raste in hkrati tudi ostaja v Agitu,« pravi Brus.

članek
 

Kriza je rodila popotniško mobilno aplikacijo TripRider

Ime dneva: Matjaž Možina iz družbe Minoa.
Maja Grgič, gospodarstvo ned, 25.08.2013, 09:00
Ljubljana – Informacijsko podjetje Minoa se je tako kot mnoga druga v času krize srečalo s padcem povpraševanja po svojih produktih. Obdobje zastoja so izkoristili za razvoj mobilne aplikacije za popotnike – TripRider, ki jo je v slabem letu dni posvojilo že več kot 10.000 uporabnikov Applovih naprav.

Družba Minoa, ki je bila v začetku 90. let ustanovljena pod imenom Ameba, se je sprva ukvarjala z informacijskimi rešitvami za srednja in velika podjetja. Nato so leta 2010 razvili še sistem za upravljanje logistike v skladiščih na mobilnih napravah. »Za to je bilo veliko zanimanja, nato pa se je zaradi krize začel zmanjševati obseg investicij in bilo je težko dobiti nove projekte,« pravi vodja IT-razvoja in eden od treh solastnikov družbe Matjaž Možina.

In tako so začeli razmišljati novi o mobilni aplikaciji. »Dobra stvar te krize je, da imaš čas in da lahko vire usmeriš drugam,« ugotavlja Možina. Pojasnjuje, da so želeli produkt za globalni trg in za končnega kupca, kar je bilo zanje nekaj povsem novega. In iz idejne škatlice je »padla« popotniška aplikacija. »Apple je bil ravno v razmahu priljubljenosti in mi smo izbrali to platformo. Razvoj aplikacije je trajal devet mesecev, Apple jo je odobril in septembra lani je ugledala luč sveta,« pojasnjuje sogovornik.

Vse na enem mestu

Možina pravi, da po svetu vsako leto potuje približno milijarda mednarodnih popotnikov in še približno toliko znotraj državnih meja. Zato so z aplikacijo poskušali v digitalno obliko postaviti procese, ki se popotnikom dogajajo, ko gredo na potovanje – od začetka izbire destinacije do vrnitve domov. TripRider tako uporabnikom na enem mestu omogoča načrtovanje potovanja, popis stvari za potovanje, vodenje elektronske denarnice, vnašanje slik, pisanje dnevnika in beležk ... in to celo brez povezave z internetom. Kadar je povezava s spletom mogoča, pa lahko uporabniki vse to delijo tudi s prijatelji prek družabnih omrežij ali kako drugače.

Za prenos aplikacije je treba odšteti pet dolarjev, ponujajo pa tudi okrnjeno brezplačno različico. Do zdaj imajo že več kot 10.000 uporabnikov, njihovo število pa se še povečuje. Sprva je bila aplikacija na voljo le v angleškem jeziku, zdaj so dodali še španščino, italijanščino, francoščino, nemščino in portugalščino, jeseni pa nameravajo aplikacijo pripraviti še v kitajščini, ruščini, japonščini in najbrž tudi poljščini.

Tudi različica za android in splet

Možina pojasnjuje, da aplikacijo tudi na predlog uporabnikov ves čas dopolnjujejo, uporabnikom pa poskušajo ponujati tudi čim boljšo podporo, saj imajo v podjetju izkušnje s tem že pri prejšnjih produktih. Za zdaj je aplikacija na voljo le prek Applove platforme ios, pripravljajo pa tudi različico za android in splet, vse skupaj pa bo sinhronizirano.

Razvoj aplikacije, ki je stal okoli sto tisoč evrov, so financirali s sredstvi iz prejšnje dejavnosti. Naložba naj bi se kmalu povrnila, vendar podjetje, ki ima zdaj sedem zaposlenih, še vedno vse prihodke vlaga v razvoj.

Možina opozarja, da so se pri tem izdelku srečali tudi z novim načinom trženja. »Marketing v klasičnem pomenu besede tukaj odpade, zato smo se usmerili zlasti na socialna omrežja in na popotniške spletne strani,« pojasnjuje. Pravi, da niso novo podjetje, pri novem produktu pa se počutijo kot start-up družba.

članek
 

Peter Brenko, Appoteka

Idej za povezovanje tehnologije in trženja jim ne manjka, pri razvoju pa jim pomagajo tudi stranke.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 07.10.2013, 10:15
Ljubljana - Fantje iz podjetja Appoteka so avtorji spletne programske opreme Shopamine, naprednega sistema za spletno prodajo, s katerim so lani zmagali na tekmovanju Startcloud. Idej za povezovanje tehnologije in trženja jim ne manjka, pri tem pa jim pomagajo tudi stranke.

V podjetju, ki je član ljubljanskega tehnološkega parka, se ukvarjajo z načrtovanjem, oblikovanjem in razvojem spletnih aplikacij, predvsem za spletno trgovanje, ponujajo pa tudi storitve, ki te aplikacije smiselno in vsebinsko dopolnjujejo. Direktor Peter Brenko pravi, da ne razvijajo le spletnih, temveč interaktivne aplikacije in rešitve. »V to smer gre seveda tudi razvoj našega osrednjega izdelka, spletne trgovinske platforme Shopamine, ki je interaktivna tudi v drugačnem pomenu te besede. Izjemno pomemben del njenega razvoja so namreč naše stranke, ki so prispevale že prenekatero idejo za izboljšavo ali dopolnitev.« Na podoben način širijo tudi svoj nabor storitev. »V zadnjem času smo, denimo, zaznali, da se je zavedanje pomembnosti kakovostnih vsebin, spremljanja in analiziranja navad obiskovalcev ter optimizacije vsebin na splošno med spletnimi trgovci zelo razširilo, zato smo svojo ekipo razširili tudi s strokovnjaki s tega področja.«

Stranke mala podjetja

Večina njihovih strank je mikro in malih podjetij, ki se prek svoje spletne trgovine Shopamine ukvarjajo s prodajo izdelkov končnim kupcem. Njihovi oglaševalski proračuni pa so ponavadi majhni. »Tovrstne ovire želimo zmanjšati s pomočjo tehnologije, zato že razvijamo v slovenskem merilu edinstven prodajni kanal, ki bo tudi manjšim spletnim trgovinam omogočil doseganje velikega števila kupcev, in to s precej manjšim vložkom, kot ga zahteva, recimo, oglaševanje PPC (plačaj za klik).«

Zmaga na lanskem tekmovanju StartCloud je njihovo inovativnost s Shopamine potrdila in jim »predvsem dala dodatno motivacijo in zagon, z delom s partnerji, kakršen je, denimo, Simobil pa tudi nove izkušnje«. Kakor se je pokazalo tudi v praksi, tovrstna partnerstva nedvomno povečujejo kredibilnost podjetja in s tem olajšujejo sklepanje novih poslovnih dogovorov, pravi Brenko.

Skrbijo tudi za okolje

Da se v internetu skriva veliko priložnosti, je Brenko uvidel že med študijem. »Najprej smo s prijatelji zares dolgo razmišljali in debatirali, kaj bi bilo s pomočjo te 'novotarije' mogoče narediti, kaj lahko res prinese dodano vrednost, obenem pa rešuje probleme. Skratka, iskali smo idejo. Izkristalizirala se je v sistemu za analizo podatkov, pozneje pa platformi Shopamine.« Ekipa sodelavcev je s prvotnih tri zrasla na devet ter nekaj zunanjih sodelavcev in tesnih partnerjev. Ob obisku njihove strani človek opazi okoljska opozorila. »Razmišljati poskušamo skladno s slavnim Kennedyjevim stavkom, naj se ne sprašujemo, kaj lahko domovina stori za nas, temveč, kaj lahko mi storimo zanjo. Naša skupna domovina pa je Zemlja in 'žrtvovanje' dela prostora na naši spletni strani je še najmanj, kar lahko naredimo zanjo,« na vprašanje, ali to pomeni, da so okoljsko ozaveščeni, odgovarja Brenko. A niso aktivni le v teoriji in na spletu. Tudi v pisarni in doma vsi zaposleni vestno ločujejo smeti, reciklirajo papir in tiskajo le nujne reči.

članek
 

Martin Blazinšek, Enolyse

Priložnosti za merilni sistem so povsod, kjer poteka fermentacija. Sodelujejo s slovenskimi vinarji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 09.11.2013, 12:00
Ljubljana - Ekipa Enolyse, zmagovalka natečaja Start Cloud, ima veliko dela in velike načrte. Med drugim se za njeno rešitev za nadzorovanje zorenja vina na daljavo zanimajo tudi v Argentini.

Ideja je stara štiri leta, ko je oče Martina Blazinška, ki je za popoldanski hobi opravljal vinske analize za okoliške vinogradnike, hotel imeti vse naprave za analizo povezane v skupni merilni sistem. S sošolcem na elektrotehniški fakulteti Jako Ogorevcem sta se ideje lotila v okviru projektne naloge na fakulteti, kasneje je Martinšek za neki drug fakultetni predmet napisal še poslovni načrt zanjo, ga pospravil v predal in pozabil nanj. Vse do letos, ko se je odločil, da ga prijavi na natečaj Start Cloud, in k sodelovanju povabil Jako. Skupaj sta zmagala in dobila 10.000 evrov nagrade, denar pa so namenili za razvoj. »Zmaga nam je prinesla prepoznavnost in dobre temelje, a morali smo se usesti in razmisliti, kako naprej,« razlaga Blazinšek.

Ekipo danes sestavljajo trije elektrotehniki in biokemičarka. »Ker smo sami elektrotehniki, smo se odločili za tisto, česar sami ne znamo, povezati s Tatjano Košmrl z biotehniške fakultete in Klemnom Lisjakom s kmetijskega inštituta,« pravi Blazinšek. Sodelujejo tudi z vinarji, najbolj s Sašem Topolškom iz Zlatega griča, prvi prototip so preizkušali pri lokalnem vinarju z Bizeljskega Simonu Varlecu, pogovarjajo s z Isteničem, Bojanom Kobalom iz Pulusa, zanimanje sta pokazali še krška in metliška klet.

»Do novega leta si želimo preveriti in validirati metodo za merjenje sladkorja, hkrati razmišljamo, kako bomo to implementirali v fizični produkt,« odgovarja Blazinšek na vprašanje o tem, v kateri fazi so. Ker so fermentacije vina že potekle, bodo metodo po novem letu testirali v laboratorijih, saj so na to mislili že vnaprej, in 90 litrov mošta zamrznili pri Biotehniški fakulteti. Kmalu bi začeli tudi tako imenovani prebuy oziroma prodajo vnaprej. »Če bo vse po sreči, bi prve izdelke prodali pred novo vinogradniško sezono, to je junija prihodnje leto,« pravi Blazinšek.
Trenutno se financirajo iz lastnih sredstev. Vsi delajo in prosti čas namenjajo Enolyse. »Vse bolj pa razmišljamo, da bi se stoodstotno posvetili temu, a potrebujemo denar,« pravi Blazinšek. Na mizi imajo že ponudbo za angelsko investicijo, ki bi zadostovala za nekaj mesecev. Nekaj sredstev bi dobili tudi z omenjeno prodajo vnaprej. Računajo tudi na razpis P2 za razvoj inovativnih podjetij in še kakšen razpis ter seveda strateškega partnerja. Pogovarjajo pa se tudi s poslovnežem iz Argentine, ki ga zanima dolgoročno sodelovanje, trženje produkta v Severni in Južni Ameriki.

Kaj pa konkurenca? Lani so nekaj podobnega za pivo financirali na Kickstarterju, pravi Blazinšek. Prav takega sistema, kot so si ga zamislili pri Enolyse: senzor, ki kontinuirano meri in brezžično oddaja na strežnik podatke, do katerih vinogradnik dostopa prek spletne ali mobilne aplikacije, pa še niso zasledili. Sicer so tekmeci proizvajalci visokotehnološke laboratorijske opreme za analize, vendar ima Enolyse drugačen pristop, ki omogoča kontinuirano merjenje na terenu. Drugi tekmeci so proizvajalci vinifikatorjev oziroma cistern za fermentacijo vina. »Ti so lahko tudi naši partnerji. Tako se že pogovarjamo s Škrljem iz Vipave,« pravi Blazinšek.

Ekipa zdaj ustanavlja podjetje. Priložnosti pa so velike. »Lahko bi se razširili v pivovarsko industrijo, vsepovsod, kjer poteka fermentacija,« pravi Blazinšek in dodaja, da bo treba lepo po vrsti vse do končnega produkta, sistema, ki spremlja celoletni proces proizvodnje vina, od prvih del v vinogradu do nastanka vina.

članek
 

S Peeksterjem že na britanskem medijskem trgu

Koroški mladi računalničarji z mobilno aplikacijo peekster uspešno rastejo. Naslednji cilj je ameriški trg.
Mateja Celin, dopisi pet, 20.12.2013, 18:00
Slovenj Gradec - Ena od zgodb, ki stopajo po poti uspeha, je podjetje Aventa+ treh mladih računalnikarjev Tineta Hamlerja, Tomaža Orterja in Smilijana Kerenčiča. Z idejo za mobilno aplikacijo peekster je bilo izmed 3444 podjetij z vsega sveta letos izbrano za vstop v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra. Pred tem so zmagali že na slovenskem tekmovanju TStartup, v Londonu pa so se jim po besedah Toneta Hamlerja odprle številne nove priložnosti. »Pravkar smo v Wayri izpeljali predstavitveni dan (demo day), v živo in na medmrežju je našo prestavitev slišalo več tisoč potencialnih vlagateljev. Dobili smo tudi veliko povabil na pogovore z njimi.«

Zanimivo za oglaševalce

Mobilna aplikacija peekster, ki jo je trojica podjetnikov razvila, povezuje tiskane medije in digitalne vsebine. Med prebiranjem tiskanega časopisa peekster omogoča zajem fotografije članka s telefonom, nato pa omogoča uporabniku, da tako zajet članek deli na spletu, na socialnih omrežjih, zanj na mobilni napravi pridobi fotografije, videoposnetke, sorodne članke in druge vsebine ali pa članek shrani za poznejše branje. Z deljenjem na socialnih omrežjih medij pridobi več ogledov, zaradi česar je tudi bolj zanimiv za oglaševalce. V povezane vsebine, ki jih peekster ponudi, lahko vključijo tudi plačljive, pojasnjuje Hamler.

V prvem tednu 7000 uporabnikov

Aplikacijo že uporabljajo v povezavi s tremi največjimi londonskimi brezplačniki Metro, London Evening Standard in City A.M., kot je povedal Hamler, pa so se priključili tudi časniki The Times, Independent in The Guardian. Omenjeni časopisi imajo skupaj okrog šest milijonov bralcev na dan. »Ko smo pred dvema tednoma na spletu v Applovem App Storu ponudili prvo različico peeksterja, je bil že naslednji dan razglašen za najboljšo aplikacijo. Prvi teden smo pridobili več kot 7000 uporabnikov in rastemo še naprej.«

Merijo še na ameriški trg

Februarja se jim gostovanje v Wayri izteče, zdaj nameravajo pridobiti investitorja za peekster, s katerim poleg britanskega merijo tudi na ameriški trg. »Naš končni cilj je postati globalno podjetje, če bo le mogoče, pa bi njegov razvojni del preselili nazaj v Slovenijo, v tujini pa bi obdržali marketinški del,« je dejal Hamler. Slovenija je za peekster premajhna, pravi, »nekaj založnikov, s katerimi smo se pogovarjali, meni, da je koncept sicer dober, a se v tej zgodbi še ne vidijo. Tudi presek ljudi, ki berejo dnevne časopise, imajo mobilni telefon in članke objavljajo na socialnih omrežjih, je doma premajhen. Kljub temu bi z veseljem sodelovali tudi s katerim od domačih založnikov.«

članek
 

Blaž Triglav, Modra Jagoda

Startup na področju mZdravja: uspelo jim je prepričati bolgarske vlagatelje, letos pospešeno na srbski trg.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 11.01.2014, 12:00
Ljubljana – Slovenski startup z zanimivim imenom, Modra Jagoda, deluje na področju mZdravja in je z aplikacijo Mediately Register Zdravil hitro zavzel domači trg. Podoben uspeh doživljajo na Hrvaškem, letos pa se podajajo še v Srbijo. Uspešni so tudi pri privabljanju investitorjev.

Fantje iz ekipe Modra Jagoda razvijajo aplikacije za iphone, ipade in android. Trenutno je najbolj vroč njihov izdelek informativna baza podatkov o zdravilih, ki deluje prek mobilne aplikacije Mediately Register zdravil in ima med uporabniki 80 odstotkov zdravnikov.

Podjetje Modra Jagoda so po besedah ustanovitelja Blaža Triglava zagnali decembra 2011, Register zdravil pa septembra 2012. V začetku so delali tudi aplikacije za druga podjetja, kot pravi Triglav so bili storitveno podjetje. Od avgusta lani pa so svoje, večinoma popoldansko, delo posvetili le razvoju Registra zdravil.

»Takoj smo se osredotočili na mobilne aplikacije za zdravnike, saj smo vedeli, da je to še nezapolnjena niša,« o ideji za mobilno aplikacijo govori ustanovitelj podjetja Blaž Triglav in nadaljuje: »Dva izmed štirih v ekipi sta zdravnika in sta imela že v času študija idejo za register zdravil, ki se je izkazala za zelo dobro, saj se je po izdaji aplikacija hitro razširila med uporabnike.«

Najprej so jo preizkušali študenti medicine, s čimer so ustvarjalci dobili začetne povratne informacije. Kot razlaga Triglav pa se je uporabnost aplikacije širila od ust do ust, tako niso potrebovali drugega marketinga. Aplikacija je narejena v lokalnem jeziku. Lani so se razširili na Hrvaško, kjer so prav tako hitro osvojili trg. Pripravljajo pa se že na vstop na srbski trg.

»Ekosistemu registra zdravil želimo dodati še informacijo o bolezni, tako da bomo v Sloveniji izdali aplikacijo za mednarodno klasifikacijo bolezni. Razmišljali bomo tudi o tem, kako vse povezovati malce širše, saj želimo prodreti tudi na splet, se širiti na nove trge, dodajati nove informacije. Želimo ustvariti najboljši iskalnik za medicinske informacije v lokalnem jeziku, kjerkoli smo prisotni,« o načrtih in ciljih govori Triglav.

Letos v načrtu kadrovske okrepitve

Trenutno so v zaključnih pogovorih za finančno investicijo bolgarskih investitorjev, s čimer si bodo zagotovili sredstva za nadaljnje leto in pol, pravi Triglav. Sicer služijo z oglasi farmacevtskih podjetij, ki se pojavljajo v registru zdravil. Če bo šlo vse po načrtih, bodo letos ekipo okrepili z do dvema novima sodelavcema. Pridružila se bosta že omenjenima zdravnikoma, ekonomistu in računalničarju z magisterijem iz ekonomije. Zanimiva sestva ekipe, ki se sicer ukvarja z razvojem aplikacij, a kot pravi Triglav so prvo leto in pol kar vsi štirje programirali. »Sam sem imel še najmanj izkušenj na tem področju, a po treh, štirih mesecih trdega dela so stvari stekle,« pravi.

Oblikujte dober poslovni model!

O imenu podjetja Blaž pravi, da so razmišljali in imeli v igri angleške različice, kot sta blueberry in wiseberry, a želeli so slovensko ime in tako je nastala Modra Jagoda.

»Ime je malce nenavadno, a se je izkazalo, da si nas vsak zapomni, ko enkrat sliši to ime,« razlaga. In kakšen je njegov nasvet za uspeh? »Najdite tisto, kar vas žene dan in noč ter oblikujte dober poslovni model. Potem se bo vse ostalo sestavilo.«

članek
 

Mirko Oblak, Mobili

Mobili, majhno podjetje, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za mobilne naprave, je v tehničnem smislu brez konkurence.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 22.02.2014, 15:00
Ljubljana – Mobili je majhno podjetje, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za mobilne naprave. Razvili so platformo Mobilis, s pomočjo katere lahko pripravijo različne aplikativne rešitve za mobilne naprave v povezavi z zunanjimi senzorji.

»Do ideje za Mobilis smo prišli skozi sodelovanje v EU projektu eZdravja CHIRON, kamor smo bili povabljeni kot specialist za mobilne bio-senzorske rešitve. Projekt je zaključen, zato smo v fazi iskanja komercialnih aplikacij, ki lahko relativno hitro nastanejo na osnovi platforme Mobilis,« razlaga svetovalec za odpiranje novih trgov Mirko Oblak.

Mobili sodeluje pri več evropskih projektih, ki se ukvarjajo z eZdravjem ali zagotavljanje skrbi za starejše z nalogo razvoja programske opreme na pametnem telefonu, ki uporabljajo različne senzorje (npr. merilnik pritiska, EKG, glukoze v krvi, temperature, prisotnosti CO2 in podobno).

»Pri delu smo kmalu ugotovili, da ne glede na to, kje se naše mobilne rešitve uporabljajo, osnova naše rešitve ostaja enaka – nekaj senzorjev, mobilni telefon, prirejen uporabniški vmesnik (npr. drugačen vmesnik za starejše z velikimi napisi in gumbi), skrbnik. Zato smo razvili modularno rešitev, kjer na osnovi potreb definiramo naprave za spremljanje (senzorji, tipke, pametne ure), uporabniški vmesnik in način komunikacije z zunanjim svetom,« o rešitvi govori Oblak.

Finalne uvrstitve

Ena od aplikacij, ki je razvita z Mobilis platformo in ki so jo uspešno prikazali tudi kot finalist na zadnjem Slovenskem forumu inovacij, je tudi SenseView, ki je zamišljena kot uporabna aplikacija za nekoga, ki želi o odzivih svojega telesa med aktivnostjo ali kakršnih koli senzorskih odčitkih izvedeti še kaj več in to v realnem času. Aplikacija, ki je brezplačno na voljo na GooglePlay, je v nekaj mesecih pridobila nekaj deset tisoč uporabnikov, kar je izreden uspeh za nišno aplikacijo, ocenjuje Oblak.

Z njo so se uvrstili v finale za nagrado organizacije Bluetooth SIG. »Ta uvrstitev nam veliko pomeni, saj nas je postavila na zemljevid ponudnikov mobilnih senzorskih aplikacij. Prepričani smo, da so nas opazili tudi nekateri investitorji, ki vidijo v tovrstni platformi in izkušnjah prednost pri izdelavi njihove rešitve za trg. Ne obetamo si, da bomo zmagali, ker naša rešitev ni direktno namenjena trgu neposrednih potrošnikov, ki je vsekakor bolj atraktiven, a že uvrstitev v finale je velik uspeh,« o pričakovanjih od finalne uvrstitve govori Oblak. Poleg tega so tudi eden od Phase1 finalistov razpisa UnderArmour. Razglasitev bo aprila v ameriškem Baltimoru.

»Imamo tri leta prednosti!«

Po besedah Oblaka konkurence v tehničnem smislu doma in širše nimajo. »Izziv pa je v Sloveniji najti partnerja, ki ima poslovno idejo, kjer bi lahko pouporabil Mobilis platformo, ampak slednji bo startal razvoj iz začetne faze. Takemu partnerju sporočamo, da imamo tri leta prednosti, kar pa ne pomeni, da smo že v popolnosti tudi prodajno uspešni. Spoznali smo, da je v Sloveniji relativno težko sodelovati (ob nekaj svetlih izjemah), precej več razumevanja najdemo pri nekaterih partnerjih v tujini. Tako smo tudi v prvo slovensko bolnišnico prišli preko italijanskega partnerja,« razlaga Oblak.

Na Nizozemskem, v Italiji in Sloveniji

Trenutno iščejo poslovne partnerje oziroma investitorje, ki imajo pripravljen model, kjer je v središču mobilna platforma povezana z različnimi senzorji, odvisno od scenarija. Velike možnosti vidijo pri dolgotrajni oskrbi in predvsem na področju izboljšanja kakovosti življenja starostnikov in vseh tistih, ki so z lastno fizično aktivnostjo pripravljeni izboljšati svojo psiho-fizično stanje.

»Posledica tovrstne aktivnosti prav gotovo lahko prispeva k zmanjšanju stroškov že tako obubožane zdravstvene blagajne. Imamo že prve primere instalacij v rehabilitacijskih ustanovah, in sicer na Nizozemskem, v Italiji in tudi že v Sloveniji,« razlaga Oblak in dodaja: »V zvezi s tem iščemo sogovornike v okolju zdravstvenih zavarovalnic, mobilnih operaterjev, organizacij za oskrbo na domu, bolnišnicah, rehabilitacijskih in fitnes centrih in podobno.«

Skupaj smo močnejši

Oblak meni, da je edina možnost slovenskega gospodarstva, da strne svoje vrste in najde kritično maso povezovalne energije, ki lahko omogoči prodor na tuje trge kompleksnim rešitvam Made in Slovenia. »Če so pred 5200 leti na našem področju izdelali prvo kolo z lesenim ležajem, je zagotovo dandanes možno tudi sodelovanje, ki ga Slovencem tako zelo primanjkuje. Samo verjeti moramo vsi skupaj in si zaupati. Mimogrede: tudi Tina Maze je verjela, da lahko dobi zlato olimpijsko medaljo, in jo je!« svoje mnenje oriše Oblak.

članek
 

Klemen Zupančič, BioSistemika

Z inovativnimi produkti za diagnostične laboratorije so prisotni v obeh Amerikah, Evropi in Aziji, letos bodo utrjevali položaj v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 03.03.2014, 09:59
Ljubljana – BioSistemika, raziskave in razvoj, je spin-off podjetje Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je razvilo pametno programsko okolje za diagnostične laboratorije, ki za svoje analize uporabljajo molekularno biološko tehniko. Svoje produkte ponujajo povsod po svetu. Letos je v njihovem fokusu Amerika.

Podjetje, nastalo je leta 2010, ponuja postavitev laboratorijskih procesov, programsko podporo in druge produkte in storitve na področju molekularnih analiz in sistemske biologije. Njihove stranke so večinoma iz zdravstvene, prehrambne, okoljske in farmacevtske industrije. »Naša največja stranka trenutno prihaja iz ZDA, podjetje Gilson, zato je naša največja usmeritev v letu 2014 v širitev na tem trgu,« pravi direktor Klemen Zupančič.

Prav tako uspešno sodelujejo pri treh evropskih razvojno-raziskovalnih projektih. V Evropi so navzoči praktično v vseh državah. Zgradili so si lastno distribucijsko mrežo za Evropo, obe Ameriki in Azijo, predvsem Malezijo in sosednje države. Pred kratkim so se v okviru slovensko-izraelskega dne znanosti in inovacij predstavili investitorjem. »Seveda je za nas zanimiv tudi ta trg, ki ga štejemo pod del Evrope. Izraelci imajo denar, zanimajo jih napredne tehnologije, zato so za nas zanimivi,« pravi Zupančič. Ekipa BioSistemike sicer obiskuje zelo specializirane sejme v tujini, na katerih vedo, da bodo srečali prave ljudi in podjetja za sklepanje poslov.

Izkoriščajo svoje prednosti

Glede konkurence pa Zupančič pravi, da so od nje boljši v tem, da imajo pod eno streho programerje in strokovnjake molekularne biologije, zato so njihovi produkti bolj pisani na kožo uporabniku. To lahko pomeni, da so bolj intuitivni za uporabo, po drugi strani pa to pomeni, da lahko zaradi kombinacije znanja, ki ga imajo, bistveno boljše rešijo nekatere stvari.

»Z našo glavno platformo, s katero smo dobili tudi posel v Ameriki, smo vodenje laboratorijskih procesov zastavili po novem konceptu, z vidika uporabnika, ne programerja. To se morda sliši samoumevno, a naš posel je zelo konservativen glede uporabe spletnih tehnologij, ker nas skrbi varnost podatkov,« razlaga Zupančič in dodaja: »Kar se je na drugih področjih dogajalo pred desetimi leti, se zdaj dogaja v tej panogi. Tu izkoriščamo našo prednost. Radi bi jahali ta val in pokrivali vse segmente molekularnega laboratorija, da bi si s tem povečali trg.«

Pametni laboratorijski dnevnik

Trenutno je v BioSistemiki osem polno zaposlenih. Njihovi produkti so zelo nišni, zato tistim, ki jih uporabljajo, lahko naredijo zelo individualizirane rešitve. Hkrati pa to pomeni, da je trg omejen. »Dokler nas je osem, je trga dovolj, če pa bi hoteli postati večje podjetje, bi morali dodati še kaj drugega v našo ponudbo,« razlaga Zupančič. Tako je njihova srednjeročna vizija razširitev rešitev na molekularne laboratorije na splošno. Začeli so razvijati t. i. pametni laboratorijski dnevnik, kar ne pomeni, da bodo uporabniki laboratorijev svoj prej papirni dnevnik le zamenjali za elektronskega, ampak bo ta primerljiv s sodobnimi aplikacijami, kot jih uporabljajo že v drugih panogah.

članek
 

Tomaž Erjavec, Oculus

Spogledujejo se z regijo Adriatik. Podpisali so pogodbo z investitorjem, ki jim bo omogočil hitrejši razvoj in širitev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 22.03.2014, 09:00
Ljubljana – V Oculusu se ukvarjajo z najsodobnejšo tehnologijo sledenja pogleda in so specializirani za uporabniško izkušnjo in testiranje oglasov.

Kot pravi partner v podjetju Tomaž Erjavec, je v njem kar precej časa zorela želja po samostojni poti. Nekaj izkušenj si je nabral v podjetjih Danone, Bosch in Medis, kjer se je veliko naučil. »Ampak če znam nekaj narediti dobro, zakaj ne bi to naredil sam, in tako sem začel razmišljati o metodologijah in sodobnih tehnologijah, ki pomagajo reševati probleme uporabnikov. Odkril sem Eye tracking, postal radoveden, nato pa zbral denar in se odpravil na izobraževanje v London, Barcelono in Stockholm,« o začetkih Oculusa govori Erjavec.

Naprava, ki meri gibanje oči

Podjetje se ukvarja z raziskovanjem in svetovanjem na področju uporabniške izkušnje, ki odloča, ali bo izdelek uspel ali propadel. Uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo na področju nevroznanosti t. i. Eye tracking. »Gre za napravo, ki meri gibanje oči (na milimter in milisekundo natančno). Zakaj je to pomembno? Večino informacij dobimo skozi naš vizualni kanal in z našo tehnologijo lahko na nezavedni ravni odkrijemo, kateri elementi pritegnejo pozornost in kateri ne,« pravi Erjavec.

Njihovo storitev uporabljajo pri testiranju prodajnih mest, spletnih strani, oglasov in embalaže. Med uporabniki so Simobil, NLB, Celtra, Zavarovalnica Triglav, Hoteli Bernardin, NKBM, TS media, GSK in Telemach. Letos so začeli zelo dobro. »Predvsem si želimo povečati število zadovoljnih klientov, zelo sem vesel, da se veliko tistih, za katere smo delali uporabniška testiranja lani, vračajo, saj so našo storitev prepoznali kot ključno pri doseganju zastavljenih ciljev in zadovoljnih uporabnikov,« o zadovoljstvu strank pove Erjavec. Malo se spogledujejo z regijo Adriatik, te dni pa so podpisali pogodbo z investitorjem, ki jim bo pomagal pospešiti razvoj in širitev. Sodelujejo tudi z nevroznanstveniki, s katerimi so že naredili nekaj pilotnih projektov med fMRI slikanjem možganov, ki je zelo obetajoče področje. Sodelujejo s strokovnjaki iz Švice, Švedske in Združenih držav Amerike, poleg tega sodelujejo tudi z GEA College, fakulteto za logistiko, fakulteto za management, fakulteto za družbene vede, Inštitutom Jožef Stefan in naravoslovnotehniško fakulteto.

Redno sodelujejo s strokovnjaki

V ekipi Oculusa redno sodelujejo štirje, raznovrstnih profilov, od ekonomista, družbenega informatika, računalničarja do psihologa. Bolj ko izobrazba sodelavcev, je pomemben interes po specifičnemu delu (digital, dizajn) in pripravljenost na učenje, pravi Erjavec. Odvisno od zahtevnosti projektov pa k sodelovanju povabijo tudi zunanje sodelavce, ki imajo specifična znanja in so strokovnjaki na svojih področjih.

Kaj pa konkurenca? »Želeli bi si, da bi bilo več konkurence, predvsem zato, ker je to prespektivna storitev in je dela dovolj za vse. Smo zelo ozko specializirani in bi lahko rekel, da je to naša ključna prednost – delamo tisto, kar znamo, in se držimo fokusa. Veliko damo na strokovnost, sodelujemo s strokovnjaki doma in v tujini. Sodelujemo neposredno s strankami, raziskovalnimi hišami (Valicon, Mediana) in marketinškimi agencijami (Pristop, Renderspace),« o prednostih Oculusa govori Erjavec.

članek
 

Lumu

Ekipa Lumu je uspešna Kickstarter zgodba. Razvili so elektronski svetlomer, ki navdušuje fotografe po svetu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 29.03.2014, 12:00
Ljubljana – Lumu je ena od uspešnih slovenskih zgodb platforme množičnega financiranja Kickstarter. V kampanji na Kickstarterju so zbrali dobrih 244.000 dolarjev oziroma desetkrat večjo vsoto od pričakovane. V preteklih tednih so izpolnili obveznosti do podpornikov in prednaročnikov ter razposlali vse obljubljene svetlomere po svetu.

Zdaj se bodo bolj posvetili prodaji in odpiranju novih trgov. Seveda pa so polni tudi novih idej, zato bodo razvijali nove produkte, o katerih pa še ne želijo govoriti. »Smo razvojno usmerjeni, imamo polno idej, a naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Razmišljamo v smeri nadgradnje obstoječega produkta,«je vse kar razkrije Staš Stankovič.

Ekipa petih prijateljev, sošolcev, fotografov, inženirjev, razvijalcev se je odločila svoje znanje pretvoriti v nekaj uporabnega in nastal je merilec svetlobe za 21. stoletje. Svetlomer sestavlja več kot 50 delov, fotograf pa ga uporablja tako, da ga vključi v pameti telefon. Zraven so izdelali še usnjeno torbico in verižico, da je Lumu vedno pri roki in se ne izgubi. Napravica deluje na androidu in iosu in je že požela vrsto pohval v tujini.

Narejeno v Sloveniji

Od vsega začetka projekta so želeli imeti proizvodnjo v Sloveniji in zdaj je v proces nastajanja svetlomera vključenih okoli 40 partnerjev. »Mi skrbimo za koordinacijo, razvoj in prodajo,« pravi Stankovič in dodaja: »Izvajalcev ni težko najti, teže je najti dobre.« Sami so do njih največkrat prišli prek priporočil.

Glede konkurence Stankovič pravi, da nič podobnega še niso opazili. Svetlomeri seveda obstajajo že vrsto let, a se v zadnjih 10 letih niso spremenili. Od tod tudi ideja, da je treba nekaj spremeniti. Obstajajo sicer aplikacije na pametnih telefonih, a prav take kot je Lumujeva, po kakovosti ni. Blagovno znamko so tudi zaščitili.

Največ lumujev v ZDA

Skoraj polovico svetlomerov so poslali v ZDA, slabo tretjino zavzema Evropa, nekaj tudi Japonska, sicer pa so jih poslali v več kot 60 držav po svetu. Zakaj taka struktura trgov? Že v osnovi so s kampanjo prek Kickstarterja ciljali na ameriški trg, saj je platforma prilagojena temu trgu. Poleg tega imajo marketing zasnovan v angleškem jeziku, zato so imele angleško govoreče države večino.

Iščejo prodajne partnerje

Trenutno lumuje prodajajo prek svoje spletne strani, imajo lastno prodajo, iščejo pa partnerje in prodajalce. Financirajo se iz tekoče prodaje. Za razvoj bodo verjetno potrebovali zunanjo investicijo, preden pa se za karkoli odločijo, morajo premleti različne možnosti. »Nekako se izogibamo temu, ker nam je doslej uspelo po drugi poti, z lastnim znanjem in sredstvi, tako da menimo, da gremo po taki formuli lahko tudi na večji obseg. Kot smo videli denar lahko samo pohitri zadeve, če je pravilno naložen, ni pa nujno sredstvo,« pravi Stankovič.

članek
 

Fieldoo

Nogometno karierno omrežje, ki so ga razvili v slovenskem startupu, povezuje že 150.000 nogometašev in agentov z vsega sveta.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 05.04.2014, 12:00
Ljubljana – Fieldoo je spletna platforma, ki na daljavo, brez geografskih ovir, povezuje nogometne igralce z agenti. Uporablja jo okoli 150.000 igralcev, agentov, skavtov in klubov z vsega sveta. Slovenski startup je v fazi iskanja investitorja, ki jim bo omogočil hitrejši razvoj.

»Pravzaprav se je ideja rodila iz povsem praktičnih potreb. Prijatelji nogometaši so se večkrat pritoževali, da morajo agentom ali klubom material pošiljati po pošti, nekoliko izboljšana digitalna različica pa poteka po elektronski pošti, a z veliko povezavami in informacijami,« o ideji za nogometno družbeno omrežje govori dirkeotr marketinga Jure Doler, ki je skupaj s Klemenom Hosto (izvršni direktor) in Andražem Škoričem (tehnični direktor) ustanovil Fieldoo.

Kot rešitev omenjene težave je nastala spletna platforma fieldoo.com, ki nogometašem omogoča, da imajo na zgolj eni povezavi svoj celoten športni oziroma nogometni življenjepis, ki ga lahko v vsakem trenutku pošljejo zainteresiranim deležnikom, znotraj platforme ali preko e-pošte in podobnih kanalov. »To je bila le začetna ideja, ki je sčasoma, z boljšim poznavanjem industrije, trga in potreb, postala obširnejša in predvsem bolj celostna,« razlaga Doler.

Fieldoo.com je nogometno omrežje, imenujejo ga tudi nogometni Linkedin, ki ga uporablja okoli 150.000 igralcev, agentov, skavtov in klubov z vsega sveta. »Naj dodam, da smo v nekaterih okoljih bolje zastopani kot v drugih. V evropskem prostoru, denimo, nam kaže bolj kot drugod, čeprav se, zanimivo, uspešne zgodbe dogajajo v zelo različnih geografskih okoljih,« pravi Hosta.

Startup leta 2013

O njihovem uspehu govori tudi podatek, da jih je nemški spletni portal Venture Village imenoval za start-up leta 2013, predvsem zaradi velikega tržnega potenciala, saj nogomet igra 250 milijonov igralcev, celotna industrija pa je vredna več kot 20 milijard dolarjev na leto.

Osrčje ekipe Fieldoo sestavlja peterica, medtem ko jih približno še enkrat toliko sodeluje pri razvoju produkta in izboljševanju poslovnih rezultatov. Kot pravi Doler želijo stopiti še na višjo raven na vseh področjih – rast, prihodki, v produktnem smislu itd. »Seveda upamo in verjamemo, da bo v prihodnje Fieldoo še bolj kot doslej postalo obvezno omrežje za vsakega nogometaša, agenta in klube po svetu, ki stremijo k napredku, spremembi v karieri. Prav tako si želimo, da se bo prek fieldoo.com zgodilo vrsto novih uspešnih zgodb, kar je konec koncev tudi naše poslanstvo,« dodaja. Trenutno v tujini iščejo investitorja, ki bi jim omogočil hitrejšo rast, razvoj in prodor na nove trge.

Smo na pravi poti

Konkurenca je vsekakor dobrodošla pravijo v Fieldoo in dodajajo, da v svoji panogi zasedajo vodilno mesto. Vendar pa dodajajo, da to pomeni, da morajo biti še boljši, bolj inovativni, da bodo lahko dosegli želene cilje. »Vselej so najboljši in najbolj objektivni razsodniki uporabniki, tako da bi bili oni bržkone najlažje odgovorili na vaše vprašanje, v čem smo boljši od konkurence. Kot zanimivost pa naj dodam, da je ravno pred kratkim eden naših uporabnikov, nogometaš iz ZDA, povsem po lastni iniciativi naredil video z mnenjem o naši platformi. Ravno takšne stvari te še bolj ženejo naprej in kažejo, da smo na pravi poti,« pravi Andraž Škorič.

članek
 

Ekipa Monitio

Skupina sedmih dijakov si je zamislila zapestnico, ki z vibracijami starostnika opomni, da mora vzeti zdravilo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 19.04.2014, 12:00
Ljubljana – Monitio je posebna zapestnica, ki poenostavi in olajša vsakdan starostnikov, saj opozarja, da je treba vzeti predpisana zdravila ob pravem času. Ekipa je z idejo uspešna na tekmovanjih startup. Trenutno pa iščejo sredstva za izdelavo testnih zapestnic.

Začetno idejo za zapestnice je dal dijak Luka Miletič na podjetniškem krožku II. gimnazije Maribor. Zaradi osebne izkušnje s starimi starši je opozoril na pereč problem starejših, ki velikokrat pozabijo vzeti zdravila. Rešitev problema je videl v zapestnici, ostalim članom ekipe pa se je zdela ideja dobra in tako so začeli skupaj celotno zadevo razvijati in dodajati ključne elemente delovanja in tehničnega vidika zapestnice.

Zapestnica deluje tako, da se na škatlico za zdravila namesti priložen oddajnik, nato pa uporabnik, ko je čas za zaužitje zdravila, začuti vibriranje zapestnice. Ko se škatlici z zdravili dovolj približa, vibriranje preneha, ko pa jo že drži v rokah, ni več nobene možnosti, da bi zdravilo pozabil vzeti. Še nekaj o imenu: v prevodu iz latinščine monitio pomeni opozorilo.

Iščejo finančna sredstva

Ekipo Monitio sestavlja sedem fantov, štirje ekonomisti in podjetniki, dizajner, elektrotehnik in programer, ki se trenutno ukvarjajo z izdelavo prve različice prototipa in iščejo sredstva za hitrejši razvoj izdelka do končnega produkta. »Največja ovira, s katero se trenutno ukvarjamo, je najti sredstva za izdelavo več kopij prototipa, ki bi jih testirali pri uporabnikih in tako dobili neposredno povratno informacijo. Večina naših ovir se navezuje na izdelavo vrhunskega izdelka, za katerega potrebujemo sredstva,« na vprašanje, s kakšnimi ovirami se srečujejo na svoji podjetniški poti razlaga Miletič.

Ko bodo izdelali prototip, bodo pripravili kampanjo za Kickstarter, če bodo uspešni se jim lahko odprejo vrata na ameriški trg. »Ko dobimo sredstva in razvijemo izdelek, nameravamo sodelovati s farmacevtskimi distributerji ali lekarnami, saj je to naša najboljša možnost za prodor na trg,« pravi Miletič. Monitio je na voljo v sedmih različnih barvah: črni, modri, zeleni, rumeni, kožni in beli barvi. Izdelan je iz silikona, ki je koži prijazen in zelo vzdržljiv. Cena zapestnice naj ne bi presegla 40 evrov.

Po izkušnje na startup tekmovanje

S svojo idejo so Monitiovci zmagali najprej na Startup Days v Novem mestu, dogodku, ki ga je pod okriljem javne agencije Spirit in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravil Ustvarjalnik, pospeševalnik mladinskega podjetništva. Poleg tega je ideja zmagala tudi v kategoriji, ki predvideva, da ima ekipa največjo verjetnost, da bo z izdelkom zaslužila milijon evrov.

Uspešni so bili na nedavnem podjetniškem vikendu Startup, ki je bil na več lokacijah, saj so zmagali v Mariboru, kjer so za nagrado prejeli devet mesecev brezplačne uporabe prostora coworking GeekHouse Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru.

»To nam prinaša nekakšno samopotrditev in motivacijo, da celotno zadevo peljemo dalje in poskušamo iz tega narediti največ. Takšna srečanja nam prinesejo tudi izkušnje in nasvete ljudi, ki se spoznajo na določene stvari, ki jih potrebujemo,« na vprašanje o tem, kaj jim pomenijo take zmage in dogodki, odgovarja Miletič.

članek
 

Gregor Rebolj, Klika

Softverske storitve iz Ljubljane po vsem svetu. Pred kratkim so končali projekt v Nigeriji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 26.04.2014, 12:00
Ljubljana – Klika vodi raziskovalno-razvojni in eksperimentalni laboratorij za softverske rešitve s poudarkom na mobilnih platformah in obdelavi podatkovnih zajemov v realnem času.

Podjetje so leta 2003 ustanovili Andrej Bratko, Luka Ferlan, Borut Jerič, Žiga Mahkovec in Gregor Rebolj, ki so hoteli ustvariti sodoben inovacijski center za razvoj programske opreme. Devet let po tem je Klika postala del globalne skupine Sportradar, enega vodilnih svetovnih ponudnikov podatkov in statistik, povezanih s športom, ter naprednih tehničnih rešitev, kjer so prevzeli naloge centra za razvoj mobilnih aplikacij.

»S Sportradarjem smo se srečali med širjenjem v tujino, kjer smo ponujali razvoj mobilnih aplikacij z izjemno uporabniško izkušnjo, in Sportradar je bil ena od strank. Po uspešno opravljenem projektu smo se začeli pogovarjati o tesnejšem sodelovanju in na koncu smo se dogovorili za združitev,« o tem, kako so postali del švicarske skupine, razlaga Gregor Rebolj, direktor Klike.

Vstop na svetovni trg

Kot del globalne skupine imajo v Kliki možnost dela na produktih za svetovni trg, pri tem pa imajo neomejen dostop do športnih podatkov. Tako so možnosti za razvoj novih produktov praktično neomejene. S pridružitvijo švicarski skupini je Klika pridobila svetovno prodajno mrežo in možnost širitve svojih storitev po vsem svetu, saj je Sportradar navzoč v praktično vseh državah sveta. Tako produkte, ki so narejeni v Ljubljani, uporabljajo na vseh kontinentih. »Nedavno smo uspešno končali projekt v Nigeriji in zdaj se pripravljamo na svetovno nogometno prvenstvo s stranko na Kitajskem. Nove priložnosti pa v prihodnje vidimo predvsem v Aziji in Afriki ter čez kakšno leto tudi v Severni Ameriki,« pravi Rebolj.

Primerno rasti tudi zaposlujejo

Temu primerno povečujejo tudi število zaposlenih, zdaj imajo blizu 80 inženirjev, razvojnikov, prodajnikov in vodij projektov. Razpisanih imajo še nekaj odprtih delovnih mest, iščejo pa izkušene ljudi, ki imajo poleg znanja tudi željo po ustvarjanju in delu v izjemni ekipi. »Ker hočemo rasti nadzorovano, zelo pozorno izbiramo zaposlene in njihovega števila nočemo povečevati za več kot 20 odstotkov na leto,« razlaga Rebolj.

Od konkurence se razlikujejo tudi po tem, da delujejo v različnih vertikalah, od športnih stav, dela z medijskimi podjetji, športni analitiki, od prenosa video posnetkov, do dela z virtualnimi športi in igrami, ki so povezane s športom, ter izkoriščajo sinergije med njimi. Tako so v Sloveniji med njihovimi strankami banke, zavarovalnice, medijske hiše, ljubljanski potniški promet, slovenske železnice.

članek
 

Klemen Štular, NIL

NIL ima sedež v Sloveniji, prisotni pa so od Afrike, Rusije do ZDA. Nedavno so postali Ciscov globalni partner leta za izobraževanje.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 03.05.2014, 12:00
Ljubljana – Podjetje, ustanovljeno leta 1989, je bilo eden izmed pionirjev razvoja interneta in spletnih storitev v Sloveniji. K svetovnemu preboju jim je pripomoglo strateško partnerstvo z družbo Cisco. Danes NIL zaposluje več kot 120 ljudi in uživa zaupanje vodilnih podjetij s področja informacijskih tehnologij, portfelj storitev pa so dopolnili s sodobnimi infrastrukturnimi rešitvami in rešitvami računalništva v oblaku.

Na področju IT-izobraževanj so se osredotočili samo na izvajanje Ciscovih programov. V zadnjih letih so postali eden izmed najuspešnejših izvajalcev tehnološko najzahtevnejših tečajev za Evropo, Afriko, Bližnji vzhod in Rusijo. Kot pravi generalni direktor Nila Klemen Štular pa je sodelovanje s Cisco System na področju izobraževanja dvosmerno.

Cisco največji kupec izobraževalnih vsebin

»V nabor svojih šolanj uvrščamo Ciscove tečaje, ki jih nadgrajujemo z lastnimi vsebinami in inovativnimi načini izvedbe (npr. uporaba sodobnih tehnologij, s katerimi povečujemo domet in obiskanost tečajev), za kar smo nedavno prejeli nagrado za partnerja leta v svetovnem merilu,« razlaga Štular in dodaja, da je prav tako pomembno, da je Cisco tudi Nilov največji kupec izobraževalnih vsebin. V Nilu namreč razvijajo tečaje, ki v večini postanejo tudi uradni Ciscovi tečaji.

»Na splošno je trg tehnoloških izobraževanj izredno zasičen. Biti zgolj pooblaščeni partner katerega od velikih podjetij s področja informacijskih tehnologij samo po sebi ne zagotavlja dobrega posla. V takšnih razmerah sta, po mojem mnenju, možni dve poti. Pokrivanje čim večjega geografskega in tehnološkega področja ter posledično doseganje ekonomije obsega, ki omogoča nižje cene, ali pa osredotočanje na omejen nabor tehnoloških področij z večjo globino in dodano vrednostjo, kjer je moč dosegati tudi višje cene. NIL je izbral drugo pot,« pravi Štular.

Poslovni model treba prilagoditi trgu

O tem, kakšne so prednosti oziroma slabosti, če ima podjetje sedež v Sloveniji pa pravi: »Mislim, da ni nič slabega v tem, da je sedež podjetja v Sloveniji. Pa tudi zelo pomembno to ni. Bolj je pomembno, kako odprt si, da poslovne modele prilagajaš tudi drugim trgom, na katerih nastopaš. Tako, recimo, podjetje v Južni Afriki, zaposluje vedno več lokalnih ljudi, čeprav naj bi po prvotnem načrtu uporabljalo predvsem naše, slovenske inženirje, a se je to izkazalo kot predrago.«

V ZDA odpirajo podjetje, ki se bo osredotočilo na trženje in razvoj lastnih tehnologij za učinkovito upravljanje računalništva v oblaku pod blagovno znamko Flip IT, saj menijo, da je tržni potencial tam največji. Pri tem jim pomaga, da so tehnologijo Flip IT v Veliki Britaniji že prodali tretjemu največjemu telekomunikacijskemu operaterju na svetu (Verizon), ki je ameriško podjetje in bo zgodbo z Nilom nadaljevalo tudi v ZDA. Spet drugačna je zgodba v Srbiji in v Maroku, kjer so prisotni že kar nekaj let in poslovanje sicer počasi, a vztrajno raste.

Doma, kjer je njihov najpomembnejši trg bodo utrjevali svoj položaj. »Slovenski trg informacijsko-komunikacijskih tehnologij se konsolidira. V teh razmerah želimo odigrati zelo pomembno vlogo, zato pridobivamo na celovitosti in razvijamo lastno tehnologijo in produkte. Poleg rešitev za učinkovito upravljanje IKT, bomo trgu ponudili tudi nišne rešitve za izbrane poslovne segmente (trgovske verige, finančne ustanove, ...),« o načrtih govori Štular.

Sodelovanje s fakultetami

Kadre v Nilu razvijajo, še posebej to velja za inženirje. »Gre skoraj brez izjeme za inženirje, ki z nami začnejo sodelovati že kot študenti. To je dobrodošlo tako zanje kot za nas. Do trenutka, ko je treba skleniti delovno razmerje, se med seboj dobro spoznamo, naberejo pa si tudi že veliko znanja in izkušenj,« razlaga Štular. Sodelovanju s fakultetami posvečajo precej pozornosti, saj te predstavljajo bazen, iz katerega črpajo in mu tudi vračajo. Tako bodo letos na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko odprli svoj inovacijski center.

članek
 

Igor Marjanovič, OOG

Zmagovalci Startup leta so razvili pametni merilnik tekočin v steklenici ali plastenki. Za patent se zanimata Philips in Panasonic.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 17.05.2014, 09:00
Ljubljana – Podjetje OOG je zmagovalec nacionalnega tekmovanja Startup leta 2014. Razvili so pametni merilnik vode v steklenički ali plastenki H2O-Pal za optimalno hidracijo telesa in že poželi veliko zanimanja v tujini.

Inicialke podjetja so zanimive: OOG namreč izhaja iz Out of Galaxy (iz galaksije). Kot pojasni direktor Igor Marjanovič je ime tako zato, ker so najprej ustanovili podjetje v ZDA, za potrebe kampanje Kickstarter. Podjetje v Sloveniji pa so ustanovili šele pred nekaj meseci.

Podjetje razvija tehnološke patente, ki so usmerjeni v izboljšanje zdravja in kakovosti življenja. Ena izmed njihovih inovacij je pametni merilnik tekočine v steklenički ali plastenki H2O-Pal, ki prek povezave bluetooth z aplikacijo na pametnem telefonu prikazuje in beleži količino popite vode. Merilnik je inovacija z veliko dodano in uporabno vrednostjo za ljudi, ki skrbijo za zdrav življenjski slog, predvsem pa za bolnike, pri katerih je pomemben nadzor dnevno popite tekočine (sladkorni bolniki, bolniki z okvaro ledvic in podobno).

Uspeh v tujini

Merilnik vode se namesti na dno plastenke ali steklenice s tekočino. »Naprava dejansko meri, kaj se dogaja s količino tekočine v njej, in to sporoča v mobilni telefon. Posameznik si lahko nastavi tudi cilj, koliko bi želel spiti na dan, na kar ga nato opominja telefon,« razlaga doktorant elektrotehnike. Napravo se lahko prilagodi, da gre na katerokoli steklenico, trenutni model se prilega na nekaj najbolj prodajanih modelov steklenic. Računajo pa, da bodo skupaj z napravo prodajali tudi steklenico.

S produktom H2O-Pal je podjetje vzbudilo veliko zanimanja v tujini, kjer so že stopili v stik s partnerji, kot sta Philips in Panasonic, ki bodo njihov patent uporabljali pri svojih izdelkih. Konzorcij Bluetooth Special Interest Group je merilnik H2O-Pal na sejmu zabavne elektronike v Las Vegasu uvrstil med štiri najbolj inovativne prototipe leta.

»Na idejo sva prišla z bratom, ker imamo v družini težave z dehidracijo. Najprej sem prek spleta iskal tako napravo in ker je nisem našel, sva jo sama začela razvijati,« o začetkih razlaga Marjanovič. Trenutno končujejo prototipno fazo, ki jo je Marjanovič financiral sam. V ekipi sodeluje šest fantov, dva sta v ZDA. Da bi bila ekipa popolna, bi potrebovali še tri člane, ki imajo točno tisto, kar OOG potrebuje.

Marketing je pomemben

Najprej so hoteli napravo predstaviti na Kickstarterju, a kot pravi Marjanovič, je prepozno ugotovil, kako pomemben je marketing. Zaradi slabe obiskanosti je kampanjo kmalu po začetku prekinil. »Ne izključujem možnosti, da ne bi šli še enkrat na Kickstarter, ker zdaj imamo stike z novinarji in vemo, kako zelo pomemben je marketing, če želiš, da ljudje sploh vedo za tvojo idejo,« pravi Marjanovič.

Z zavedanjem, da je treba graditi na prepoznavnosti, so se udeležili tudi tekmovanja za Startup leta. »V okolju, kjer delujemo, je zelo dobro, da smo prepoznavni, ker tako laže dobimo lokalno pomoč. Startup leta je po mojem v Sloveniji največji ekosistem, ki ti lahko pomaga na poti podjetništva. Z razvojem naprave sem začel zelo enostavno, nisem razmišljal o tem, s kom bi moral sodelovati ipd., zdaj pa je to nujno,« meni. Tudi zato se že pogovarjajo o članstvu v ljubljanskem Tehnološkem parku.

članek
 

Andrej Nastran, Daisy

Nov slovenski startup projekt, pametni zalivalnik Daisy, sredstva za zagon proizvodnje išče tudi na platformi Indiegogo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 10.05.2014, 09:00
Ljubljana – Daisy, pametni zalivalnik, je nov startup projekt Andreja in Petra Nastrana z Volče, ki sredstva za izpeljavo projekta išče na platformi množičnega financiranja Indiegogo.

»Dobra ideja vedno nastane iz težav, na katere naletiš v vsakodnevnem življenju. Rastline na oknu, sadike na hodniku, paradižniki v posodah pred hišo, za katere pridno skrbimo, so najbolj občutljive na pomanjkanje vode, saj je njihov življenjski prostor omejen in se ob toplem in suhem vremenu hitro izsušijo ali jih pa pretirano zalivamo tudi kadar to ni potrebno in se pojavi mah, plesen, gnitje korenin. Z zalivalnikom poskrbimo, da nas naše rastlinje počaka tudi dlje časa ob naši odsotnosti ali pa če imamo težavo z občutkom, kdaj je primerno zaliti in kdaj ne,« o nastanku ideje razlaga Andrej Nastran, k je napravo testiral celo lansko leto.

Projekt zbira prednaročila in donacije za začetek proizvodnje, tudi prek platforme Indiegogo. »Za ta način financiranja sem se odločil iz več razlogov. Preden se odločiš za začetno drago investicijo (če si jo seveda lahko privoščiš), moraš preveriti trg – ali je izdelek sploh dobrodošel. V primeru dobrega odziva na kampanjo, takoj prejemaš informacije o morebitnih izboljšavah, pomislekih in lahko upoštevaš želje ljudi in izdelek še izboljšaš preden gre v proizvodnjo. Največja prednost je, da imaš v primeru uspeha pokrito investicijo, prodane izdelke in pridobiš na prepoznavnosti,« razlaga Andrej Nastran.

Indiegogo proti Kickstarterju

Zakaj ravno Indiegogo in ne Kickstarter? »Indiegogo ima bolj priljubljeno platformo plačevanja – PayPal. Denarna sredstva ob dosegu cilja dobiš v nekaj dneh. Za Kickstarter potrebujejo državljani Slovenije podjetje v Veliki Britaniji ali ZDA, to pa prinese dodatne stroške, potrebno poznavanje davčne zakonodaje tuje države in ob morebitnem neuspehu večje stroške, saj je priprava neprimerno težja,« našteva Nastran.

Andrej računa na to, da bi se tudi, v primeru, da kampanja ne bi bila uspešna, pojavili investitorji, ki jih naprava zanima. Sicer pa bo izdelek počakal na morebitne boljše čase, ker si trenutno take investicije ne more privoščiti.

Nasvete dobil tudi prek foruma

Študent elektrotehnike projekt večinoma izvaja sam. »Brat Peter je na začetku imel idejo in izdelal nekaj prototipov, nato je razvoj predal meni. Izdelek sem konkretno preoblikoval, dovršil mehanizme, vezje, obliko in dodal funkcije. V pomoč pri kampanji so mi bili nasveti tistih, ki so že uspeli v množičnem financiranju,« razlaga in dodaja, da je veliko nasvetov dobil tudi prek foruma elektrotehnik.si.

Izobljšave že pripravljene

Preveril je tudi trg in ugotovil, da je veliko izdelkov za zalivanje, rešitve, kot je njegova, pa še ni. Daisy je majhna naprava, varčna in neodvisna od električnega in vodnega omrežja. Uporabniku je prijazna, saj se, ko jo s sondo za merjenje vlažnosti zapičimo v zemljo, samodejno prižge in prične z merjenjem vlage. Barvna lučka prikazuje stanje vlažnosti in določi kdaj je čas za zalivanje.

»Zahtevnejši uporabniki lahko meje za zalivanje, količino vode, čas vpijanja vode in druge parametre nastavijo preko spletne aplikacije s tablico, računalnikom ali telefonom neodvisno od operacijskega sistema,« dodaja Nastran. Prenos podatkov poteka tako, da zalivalnik s svetlobnim senzorjem v rožici naslonimo na zaslon. Napravica bo stala od okoli 24 evrov, Nastran pa pravi, da ima že pripravljene izboljšave.

članek
 

Ekipa Databox

Najprej bodo osvojili Združene države Amerike. Na Ptuju imajo razvoj, kjer tudi na veliko zaposlujejo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 24.05.2014, 12:00
Ljubljana – Ptujsko podjetje Databox, ki ima sedež v Bostonu, razvija in ponuja mobilno rešitev za vodstvene kadre v podjetjih. Po uspešnem razvoju v pospeševalniku TechStars osvaja trg ZDA.

Najprej je ekipa delala na produktu flowr, prvem socialnem omrežju za podjetja, po sprejemu v bostonski podjetniški pospeševalnik TechStars pred nekaj več kot enim letom pa so produkt spremenili. V TechStars za vsako generacijo sprejmejo le najboljših deset izmed več kot tisoč prijavljenih zagonskih podjetij. »To je bila odskočna deska za našo ekipo,« pravi Jure Zih, ki v Databoxu skrbi za digitalni marketing in odnos s strankami.

V TechStars so se prijavili kar sami in bili sprejeti tako v Seattle kot Boston. Po intenzivnih razgovorih so se odločili za Boston, ker je ta za rešitve B2B najboljša izbira. »V TechStarsu dobiš veliko poznanstev, prideš lahko do vodilnih ljudi večjih podjetij, in soustanovitelj Databoxa Davorin Gabrovec se je veliko pogovarjal z njimi. Na tej podlagi smo razvili aplikacijo in se tudi odločili za rebrand,« pravi Zih.

Tako se je flowr pozneje preoblikoval v Zeppelin, danes pa so v fazi preoblikovanja v Databox. »Ko si nekaj časa v ZDA, vidiš, kako se trend na trgu obrača. Mi smo se hitro usmerili v big data, ki je tam trenutno največji hit,« razlaga Zih in dodaja: »S kombinacijo izkušenj, sploh, kar se tiče uporabniške izkušnje, smo razvili aplikacijo, ki direktorjem omogoča, da lahko v realnem času pridejo do ključnih matrik, ki jim pomagajo pri odločitvah.«

Za svojo rešitev je Databox prejel prestižno nagrado Best Big Data Startup, osvojil drugo mesto na Icom Big Data Venture Challengeu in bil finalist v kategoriji Big Data and Enterprise na konferenci SXSW. Najbolj ponosni so nanagrado Best Big Data Startup. »To je bila res fantastična potrditev našega dela. Tudi z investitorji smo se laže začeli pogovarjati,« še dodaja Zih.

Resna konkurenca je, proti pričakovanjem, pravi Zih, zato se poskušajo čim hitreje premikati. Tako na veliko zaposlujejo. Podjetje ima razvojni del na Ptuju in trenutno zaposluje 11 ljudi, od tega so trije v ZDA. Radi bi širili razvojni del in do konca leta povečali število zaposlenih na Ptuju za trikrat. Iščejo dobre razvojne inženirje. »Upamo na mlajše kadre iz Štajerske regije, preden ti uidejo v tujino ali v Ljubljano,« se pošali Zih.

Usmerjeni so na ameriški trg, kjer se želijo pozicionirati na trgu in povečati prodajo. Zato tam iščejo dobre kadre za razvoj posla in prodajo. Imajo tudi svetovalce, ki jim pomagajo pri poznanstvih. »Nisi privilegiran, če nisi od tam,« pravi Zih.

Med njihovimi strankami so nekateri z lestvice Fortune 500. Tako so pred kratkim uspešno implementirali rešitve v podjetju Staples, ki je drugi največji spletni trgovec v ZDA (takoj za Amazonom), ustvari 26 milijard dolarjev prihodkov na leto in ima več kot 50.000 zaposlenih ter več kot 2000 trgovin po vsem svetu.

V Evropi za zdaj nimajo načrtov, so pa že dobili povpraševanja v Sloveniji. »Za zdaj nas je še premalo, zato je pač treba določiti prioritete,« pravi Zih.

članek
 

Jaka Blažon, Wivu

Srednješolci so ustvarili aplikacijo wivu in zmagali na mladinskem startup tekmovanju. Nabirajo prve stranke in gredo v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 31.05.2014, 09:00
Ljubljana – Jaka Blažon je s svojo aplikacijo wivu osvojil naziv mladinskega startupa 2014. Prihodnje leto se odpravlja na enoletni podjetniški študij v ZDA, saj je bil sprejet na univerzo Watson.

Aplikacija wivu uporabnikom omogoča, da delijo svoj pogled na svet. »Vse bolj pa se pomikamo k temu, da smo komunikacijsko sredstvo med uporabniki in podjetji,« razlaga dijak tretjega letnika Gimnazije Vič Jaka Blažon. Ideja za aplikacijo je prišla po naključju. S prijatelji so se pogovarjali o tem, kdo bo prvi slikal rdeč avtomobil renault pet, kar je po naključju slišala sošolka, a ujela le »rdečo petko«. Takrat pa je ravno pri matematiki test pisala pet, slikala »petico« in poslala fotografijo sošolcem.

»Ljudje smo si različni, zato vsak na svoj način vidi isto stvar. To se da lepo prenesti tudi na B2B trg. Komunikacija med uporabniki storitev in podjetji je eden od razlogov, zakaj je twitter tako uspešen. Pred 20 leti nisi mogel tako kot danes komunicirati z blagovnimi znamkami in napisati CocaColi, da ti je njihov izdelek všeč ali pa ne. Danes lahko vsakdo napiše, kaj si misli o določeni blagovni znamki ali podjetju. Wivu pa tu prevzame koncept mikroblogovske platforme, le da besede zamenjamo s slikami,« razlaga Blažon.

Na študij v ZDA

Zmaga na mladinskem tekmovanju je ekipi Wivuja prinesla pot v ZDA, ki jo organizira pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik, ki v šolah organizira podjetniške krožke. Ob prejemu nagrade je Jaka povedal, da mu je udeležba na teh krožkih spremenila pogled na svet. »Pred letom dni sem bil zgubljen, nisem vedel, kaj naj počnem v življenju, zdaj pa sem našel svoje poslanstvo v svetu startupov,« je dejal.

Prepričan je, da je bil tudi zaradi svojega podjetniškega razvoja v zadnjem letu izmed več sto kandidatov sprejet na študij na elitni univerzi Watson, ki vsako leto sprejme samo 12 študentov. Tja se seli prihodnje leto, ko v Sloveniji zaključi gimnazijo. Program Watsona je neakreditiran in namenoma ni v formalnih okvirjih. Traja eno leto, nanj pa so sprejeti najbolj perspektivni mladi, ki za eno leto namesto rednega študija izkoristijo čas za podjetniško udejstvovanje pod vodstvom mentorjev, Nobelovih nagrajencev, najuspešnejših svetovnih gospodarstvenikov.

Trenutno ekipo Wivu sestavljajo štirje fantje: Jaka, vodja in zadolžen za marketing, in trije programerji (za internet, android in apple). »Iščemo pa tudi kakšno upravljavko družbenih medijev,« na vprašanje, ali bodo v ekipo povabili tudi kakšno punco, odgovori Jaka in dodaja: »Vedno je prostor še za nekoga. V tem svetu je sicer veliko brezplačnega dela, a se zato lahko veliko naučiš.«

Prve stranke

Ekipa je na trg poslala beta različico aplikacije. »V svetu startupov obstaja pravilo 20:80, kar pomeni, da za 20 odstotkov poskrbiš sam, ostalih 80 odstotkov je tisto, kar hočejo tvoji uporabniki. Tako smo mi zdaj dali svojih 20 odstotkov na trg, nabiramo prve uporabnike in sklepamo pogodbe s podjetji, ki jih zanima sodelovanje B2B. V prihodnosti se bomo usmerili samo v wivu kot komunikacijsko sredstvo za B2C trg,« pravi Blažon.

Poleg srednješolcev so med njihovimi uporabniki že Unicef in Collegium, pogovarjajo se tudi s Kuponkom, usmerjeni pa so na izvoznike različnih blagovnih znamk. Cilj je seveda tujina, saj je Slovenija premajhen trg. »V poplavi aplikacij na trgu, ki smo ji priča danes, te od drugih razlikuje dobra ideja in drugačnost, nekaj novega,« pogumno dodaja Jaka.

članek
 

Ekipa Kawboom

Zabavno mobilno igro, ko prijateljem nastavljaš tempirane bombice, bodo najprej spreizkusili pri domačih uporabnikih.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 14.06.2014, 09:00
Ljubljana – Ekipa Kawboom je izdelala zabavno igro za mobilne telefone, s katero so se uvrstili med najboljše na slovenskem Imagine cupu in finaliste pospeševalnika ITIME. Včeraj so zagnali kampanjo množičnega financiranja na platformi IndieGoGo.

»Želeli smo ustvariti koncept, ki je enostavno razumljiv in temelji na zabavi, ki jo igralci čutijo, ko premagujejo svoje prijatelje. Pri tem smo upoštevali še zanimivo vedenje uporabnikov pametnih telefonov, da povprečno kar 150-krat dnevno pogledajo na svoj telefon,« o začetni ideji razlaga Niko Senekovič, v ekipi zadolžen za marketing in poslovni razvoj. Igralci igre Kawboom svojim prijateljem podtikajo prijazne tempirane »bombe«. Napaden prijatelj mora bombo pravočasno odkriti in jo podtakniti nekomu drugemu preden se izteče čas.

»Zakaj smo si izbrali ravno bombe, ki so neobičajni lik za igre, je povezano s tem, da način igranja Kawboom izhaja iz preproste otroške igre, kjer je potrebno žogo oziroma »bombo« uloviti in podati naprej v manj kot treh sekundah, drugače izpadeš. Kot otroci smo uživali in zapravljali ure in ure ob tako preprostem konceptu. Zakaj ne bi uživali še odrasli?,« razlaga Senekovič.

Še nakaj popravkov in nadgradenj

Prva različica igre za windows phone je sicer že na trgu, vendar je zaenkrat zaklenjena samo za Slovenijo. »S tem želimo na majhnem trgu najprej preizkusiti igro, odpraviti hroščke, analizirati vedenje igralcev in jo na podlagi podatkov izboljšati, preden jo bomo lansirali na svetovni trg. Igra je v osnovi že zelo daleč razvita, čaka pa nas še veliko dela na popravkih in nadgradnjah, saj imamo veliko zamisli, ki jih želimo vključiti v osnovni koncept,« pravi Senekovič.

Zagnali so kampanjo IndieGoGo, katere cilj je zbrati 4000 evrov, da lahko izvedejo minimalna naročila za plišaste igrače, povezane z liki iz igre, ki so del njihovega poslovnega modela, in zaženejo spletno trgovino. Drugi del načrta v primeru uspešne kampanje je vlaganje v razvoj igre za operacijska sistema android in iOS, za kar bodo morali ekipo povečati za dva programerja.

Idej za nove igre ne manjka

Dolgoročno želijo pripraviti še nekaj zabavnih iger. »Zavedamo se, da tudi v primeru uspeha ene igre, ta ne bo večno ustvarjala prihodkov, ampak bo treba razvijati vedno nove. Idej za nove igre nam ne manjka,« še pove Senekovič.

Srednješolci in moški

Pri analizi trga mobilnih iger so ugotovili, da sta za njih ključni dve skupini uporabnikov. Srednješolci in študenti so tisti, ki najraje tekmujejo s svojimi prijatelji. Še raje pa se nato hvalijo drugim prijateljem, kako so premagali sošolce. »Zaradi te neverjetne sposobnosti širjenja glasu te skupine tako v resničnem svetu, kot preko družbenih omrežji, dajemo tej skupini velik poudarek,« pravi Senekovič.

Druga skupina so moški srednjih let, ki igre igrajo bolj za sprostitev po napornem delovnem dnevu. Analize namreč kažejo, da predvsem moški stari med 30 in 35 let, ki imajo stresne in naporne službe, zelo pogosto igrajo mobilne igre. »Za nas je pri tej populaciji najbolj zanimivo, da se prav oni najpogosteje odločajo za nakupe virtualnih dobrin znotraj mobilnih iger,« še dodaja.

V ekipi je trenutno pet sodelavcev: dva programerja, ki študirata na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, dizajnerka Marija Potočnik, ki študira v Grazu, projektni vodja (novopečeni magister ekonomskih in poslovnih ved) ter študent magisterskega programa na Ekonomsko-poslovni fakulteti.

članek
 

Aleš Hribar, Kinestica

Skupina raziskovalcev podjetja Kinestica bo na trg poslala robota za rehabilitacijo po možganski kapi, ki deluje na osnovi igrice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 21.06.2014, 06:00
Ljubljana - Skupina raziskovalcev iz laboratorija za robotiko UL, ki se ukvarjajo z rehabilitacijsko in biomedicinsko tehniko, se je odločila enega od projektov ponuditi trgu in ustanoviti podjetje Kinestica, ki deluje v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.

Po končanih raziskovalnih projektih so rešitve ponavadi ostale na policah, a skupini razsikovalcev se je zdelo, da imajo lahko tudi tržni potencial. Tako so pred dvema letoma ustanovili podjetje za razvoj rehabilitacijske in biomedicinske naprave Kinestica, prek prodajne pogodbe prenesli intelektualno lastnino z ljubljanske univerze nanj in prva od naprav, ki bo prišla na trg, je pripomoček BiMeo, ki je namenjen rehabilitaciji pacientov po možganski kapi.

Napravo sestavljajo trije senzorji, nameščeni na roko pacienta, ki prek igranja igric zajemajo razne fizikalne veličine (pospeški, sile, položaji, hitrosti) pacientovega gibanja. Na podlagi teh podatkov, ki se prek brezžičnega omrežja prenesejo v osebni računalnik,matematični algoritmi izračunajo parametre vadbe za pacienta. Na tej osnovi pa terapevt lahko pripravi vadbo za pacienta.

Tik pred vstopom na trg

Razvoj naprave se je v okviru laboratorija za robotiko začel leta 2009, zdaj pa so pol leta pred vstopom na trg. Kot pravi eden izmed ustanovnih članov Aleš Hribar so naredili četrti prototip, v teku so štiri klinične študije, dve v Sloveniji, po ena v Italiji in ZDA. »Prišli smo do faze, ko moramo narediti orodja in zagnati serijsko proizvodnjo, za to pa potrebujemo investitorja,« razlaga Hribar. Z nekaterimi so se že pogovarjali, a do konkretnega dogovora še niso prišli.

Najprej EU, nato Azija in Severna Amerika

Primarni trg zanje je EU, sledili pa bodo še trgi Azije, predvsem Japonska, Hongkong in Singapur, ter Severna Amerika. Za te trge so vložili tudi že patente prijave. Ocena stroškov zanje je med 10 in 20.000 evri za posamezno državo. Doslej so se financirali iz lastnih sredstev in prek raznih razpisov, a zdaj bodo potrebovali investitorski vložek.

»Naša konkurenca se ukvarja z dražjimi sistemi, rehabilitacijskimi roboti. Naša prednost pa je v tem, da poskušamo ponuditi cenovno dostopnejši sistem. Mogoče ima manj funkcionalnosti, a se uvrša v drug cenovni razred,« razlaga Hribar. Njihova glavna ideja je, da bi imel tak pripomoček vsak pacient lahko doma. Po rehabilitaciji v bolnišnici in kliniki je pacient prepuščen samemu sebi. Ima sicer neka navodila zdravnikov ion terapevtov, kako ravnati, a ni pod stalnim nadzorom. »Prav na tej točki pride v poštev naš sistem. Napredek pacienta se beleži in shranjuje v bazo podatkov, ki je dostopna tudi terapevtu,« razlaga Hribar.

Cilja je uporaba na domu

Zavedajo se, da do končnega uporabnika ne bomo prišli kar v prvi fazi vstopa na trg. »Najprej želimo vzpostaviti mrežo v rehabilitacijskih klinikah in se nato prek priporočil fiziatrov širiti v domačo uporabo,« pravi Hribar. Zato so v prvi fazi naredili sistem, ki je namenjen uporabi na kliniki. Končna cena tega sistema bo 5500 evrov, domača različica pa bo približno 10-krat cenejša.

Pri izdelavi sistema sodelujejo s slovenskimi podjetji, en senzor, ki je bil razvit prav za potrebe BiMea, dobavlja italijansko podjetje, sicer pa sodelujejo z zdravstveno fakulteto in univerzitetnim inštitutom za rehabilitacijo Soča, v ZDA z univerzo Berkely in US Davis Medical Centre, v Italiji pa z inštitutom Don Carlo Gnocchi. Oblika izdelka je plod lastnega znanja in sodelovanja s terapevti.

Nagrade

Prejeli so tudi nagrado za najbolj inovativni projekt na 5. mednarodni konferenci o prenosu tehnologij, rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo, bili so med najboljših pet v tekmovanju Startup Slovenija 2013 in bili na 7. Slovenskem forumu inovacij izbrani za drugo najboljšo inovacijo v kategoriji malih in srednjih podjetij. Ožjo ekipo sestavljajo štirje raziskovalci, inženirji iz laboratorija, bodo pa kmalu potrebovali tudi strokovnjake za prodajo in marketing.

članek
 

Nino Horvat, Apptron

Z aplikacijo smart kitchen ciljajo na domači in ameriški trg, predvsem na mlajše, uporabnike mobilnih naprav.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 05.07.2014, 06:00
Ljubljana – Skupina študentov iz zagonskega podjetja Apptron je razvila aplikacijo smart kitchen, s katero želijo na interaktiven, zabaven in enostaven način prikazati in približati kuhanje vsem, tudi tistim, ki tega niso najbolj vešči.

Kot pravi vodja ekipe Nino Horvat, je ideja za nastanek aplikacije izšla iz njihovih vsakdanjih problemov, kaj skuhati iz sestavin, ki jih imamo doma v hladilniku. »Ugotovili smo, da ima veliko ljudi, ki niso vešči kuhanja, podobne probleme kot mi,« razlaga Horvat.

Aplikacijo so začeli razvijati v začetku leta, od 27. junija pa je brezplačno na voljo v app storu. Njena glavna prednost je t. i. smart fridge, kjer uporabnik izbere sestavine, ki jih ima doma, aplikacija pa mu nato sama ponudi recepte, ki jih lahko iz njih pripravi. Recepti so narejeni na podlagi 50 najpogostejših sestavin (jajca, moka, sladkor itd.), ki jih imamo ponavadi doma.

Interaktivni vodič

Skozi kuhanje uporabnika popelje interaktivni vodič, ki je členjen na posamezne korake, opremljene s pripadajočimi animacijami in vgrajenim odštevalnikom časa, ki opozori, ko je jed gotova. Pri naboru receptov sodelujejo z najboljšimi slovenskimi kuharskimi blogerji, nekaj receptov pa so preizkusili sami in jih tudi fotografirali.

Osnovna aplikacija je brezplačna, za dodatne pakete receptov pa je treba plačati. Doslej so imeli okoli 4000 prenosov aplikacije in se uvrstili kar visoko po priljubljenosti v app storu. »Poslovni model freemium omogoča, da ne zapiraš vrat uporabnikom. S tem jim omogočiš preizkus aplikacije in če jim je všeč, si kupijo več,« pravi Horvat. Imajo štiri pakete, ki so razdeljeni po temah, od hitrih, romantičnih do zdravih receptov in sladic.

S časom bodo ekipo povečali

Trenutno aplikacija deluje na operacijskem sistemu ios, pripravili pa bodo tudi različico za android. V ekipi sodelujejo trije, dva ekonomista in oblikovalec, ter zunanji sodelavec, ki je programer za ios. S časom bodo potrebovali tudi programerja za android in enega, ki bo urejal strežniške zadeve (t. i. backend-programer). Najprej jih čaka dodelava omenjene aplikacije, in sicer odprava pomanjkljivosti in prilagoditev potrebam uporabnikov. Dobili so dobre odzive domačih uporabnikov in tudi predloge za izboljšave, med njimi prevod v slovenščino.

Ciljajo na skupino uporabnikov, ki niso vešči v kuhanju, in na tiste, ki iščejo nove ideje, predvsem pa gre za mlajšo populacijo, do največ 40 let, saj gre za mobilno aplikacijo. Poleg slovenskega trga se trudijo predvsem za prodor v ZDA.

Huda konkurenca

Konkurenca na področju kuharskih aplikacij je zelo močna, od Jamieja Oliverja, Escoffier Cook's Companiona do BigOvna, pravi Horvat. To so močna podjetja, ki imajo dolgoletne izkušnje v kuhanju, a fantje iz Apptrona pravijo, da niso njihova neposredna konkurenca, saj prvi bolj stavijo na vsebino, naši pa na kakovost aplikacije. »Naša prednost je, da smo specializirani za razvoj aplikacij. Naš cilj pa je drugačna kuharska izkušnja,« pravi Horvat.

članek
 

Jure Pučko, Doctrina

Za poslovni model spletnega izobraževanja zaposlenih v lekarnah
o izdelkih se zanimajo tudi že v tujini.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 19.07.2014, 06:00
Ljubljana – Podjetje Doctrina se ukvarja s spletnim izobraževanjem zaposlenih v lekarnah o farmacevtskih izdelkih. Njihove stranke so farmacevtske družbe, uporabniki pa lekarnarji. Poslovni model je poseben, zato se zanj zanimajo tudi že v tujini.

»S kolegom Tomažem sva delala v farmacevtskih podjetjih, kjer smo ugotavljali, da je težava, kako hitro in učinkovito dostopati do zdravnikov. Iz teh razmišljanj sva dobila idejo, da bi se namesto na zdravnike usmerila na farmacevte v lekarnah,« o začetkih govori Jure Pučko. Od tu se je začela razvijati zgodba portala doctrina.si, prek katerega izobražujejo farmacevte o farmacevtskih izdelkih.

Bitka za nove stranke se začne jeseni

Trenutno imajo 1100 uporabnikov od 1500 in 12 strank, farmacevtskih podjetij. Portal so zagnali marca in ker so poleti farmacevtski proračuni na počitnicah, se bitka za nove stranke začne jeseni. Pogledujejo tudi že v tujino, kjer je interes za tovrstni poslovni model velik. »Najprej si želimo nabrati dobro bazo, znanje in izkušnje doma,« pravi Pučko. Trenutno v podjetju delujeta dva in zunanja ekipa, ki sodeluje pri snemanju video vsebin.

»Nas najame farmacevtsko podjetje, ki želi zaposlene v lekarni poučiti o svojem izdelku. Mi posnamemo video, pri čemer za vsebino poskrbi stranka, mi pa za dobro tehnično izvedbo. Stranka pripravi tudi vprašanja, na katera mora farmacevt odgovoriti po ogledu videa. S tem preprečujejo zlorabo in nekako nadzirajo, ali so lekarnarji res pogledali video,« o tem, kako poteka izobraževanje razlaga Pučko. Ob izidu nove video vsebine uporabniki dobijo obvestilo po elektronski pošti, nakar imajo teden dni časa, da si jo ogledajo. Po tem gre posnetek v arhiv, kjer so dostopni vsi videi, a takrat statistike ogledov ne spremljajo več.

Na voljo kadarkoli in kjerkoli

Spletno izobraževanje je dopolnilo obisku strokovnjaka, s to prednostjo, da je na voljo vsem zaposlenim, medtem ko izobraževanje prek strokovnjaka ponavadi poteka le z vodjo lekarne, ki nato naprej posreduje informacije zaposlenim, pravi Pučko. Prek spleta pa zaposleni v lekarnah lahko kjerkoli in kadarkoli dostopajo do znanja.

Statistike ogledov kažejo, da si v povprečju vsebine na spletni strani Doctrine ogleda 60 odstotkov zaposlenih, odvisno od zavoda. »Nekje je obisk zelo dober, ker jih vodstvo k temu spodbuja. Sicer pa na odstotek ogleda vpliva več dejavnikov in naša naloga je, da to povprečje dvignemo,« razlaga Pučko.

Pri izobraževanju zaposlenih v lekarnah o izdelkih so edini, ki to ponujajo na tak način. Drugi ponujajo izobraževanje za bolj strokovne vsebine. »V tujini takega poslovnega modela nismo zaznali, zato je za nas priložnost velika,« pravi Pučko in dodaja: »Če si pravi, si zraven, če ne, te ni.« Sogovornik spomni tudi na razliko med Slovenijo in tujino, kjer zdravnik po navadi napiše na recept učinkovino, farmacevt v lekarni pa se odloči, katero zdravilo bo izdal.

članek
 

Eva Zupančič, Sunesis

Delujejo v niši, ki bo po napovedih na leto rasla 33-odstotno. Prihodnje leto bodo postopoma osvajali tuje trge.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 09.08.2014, 09:00
Ljubljana – Ekipa Sunesisa je bila med petimi finalisti za naziv startup leta, za svojo storitev Kumuluz pa so dobili tudi nagrado za najbolj inovativno storitev računalništva v oblaku v okviru Eurocloud award Slovenija. Podpisali so že dve pogodbi in merijo na globalni trg.

Direktorica Eva Zupančič pravi, da se je ideja za integracijsko platformo Kumuluz izoblikovala kot rezultat večletnega raziskovalnega dela na področjih razvoja informacijskih sistemov, integracije, računalništva v oblaku ter varnosti in zaupanja.

»S prehodom v računalniški oblak dobiva integracija aplikacij nove razsežnosti. Na primer: podjetje, ki želi del svojih aplikacij preseliti v oblak, jih mora integrirati z drugimi aplikacijami, ki jih uporablja za podporo poslovanju. Izvedba takšnih integracij je zahtevna, zahteva veliko znanja in časa. Naša integracijska platforma Kumuluz ta problem rešuje z nekaj izvirnimi tehnološkimi inovacijami in na ta način omogoča vzpostavitev integracij preprosteje in hitreje,« razlaga Zupančičeva.

Do konca leta nova različica

V nasprotju s klasičnim pristopom, ki poteka tako, da so vse aplikacije povezane med sabo, platforma Kumuluz aplikacijo implementira po načelu vozlišča, kar pomeni, da je za vsako aplikacijo potrebna le ena povezava. S tem se bistveno pospeši razvoj integracij. Zupančičeva pravi, da je vzpostavitev integracij glede na konkurenčne proizvode od 32- do 80-odstotno bolj učinkovita, odvisno od števila aplikacij in kompleksnosti integracije.

Prvo delujočo različico platforme že imajo in z njo podpirajo najpomembnejše funkcionalnosti. Letos nadaljujejo intenzivni razvoj, tako da bodo do konca leta pripravili novo, izboljšano različico, s katero merijo na globalni trg. V prvem obdobju so to predvsem velika in srednja podjetja ter ponudniki storitev v oblaku. Podpisali so že dve pogodbi, prvo s podjetjem Akrapovič, navezujejo pa tudi stike na trgih zunaj Slovenije in načrtujejo, da bodo prihodnje leto postopoma začeli osvajati tuje trge.

Boljši in cenejši od konkurence

Na trgu obstaja več parcialnih konkurentov, nobeden med njimi pa ne podpira vseh funkcionalnosti Kumuluza. »Najbližji konkurenti so MuleSoft CloudHub, Informatica Cloud in Dell Boomi, vsi trije pa poleg integracije podpirajo samo še upravljanje podatkov (MDM). Četrti pomemben konkurent SnapLogic pa podpira samo integracijo. Vsi omenjeni produkti se pomembno razlikujejo tudi po tehnološki zasnovi in načinu delovanja,« razlaga Zupančičeva.

Platforma je prav tako konkurenčna glede cene, saj je njena cena povprečno več kot 20 odstotkov nižja od konkurence, več kot polovico ugodnejši pa so tudi celotni stroški lastništva.

Želijo biti tehnološko najbolj dovršeni

Sunesis želijo postati ponudnik tehnološko najbolj dovršene integracijske platforme v oblaku (angl. Integration Platform as a Service). »Naš cilj je pripraviti najboljšo celostno ponudbo na področju integracije v oblaku in zadeti sweet-spot ciljnih segmentov uporabnikov. Verjamemo, da imamo vizijo, potencial, znanja, motivacijo in zagnanost, da bomo postali in ostali ponudnik tehnološko najnaprednejših in najinovativnejših integracijskih rešitev na globalnem trgu v segmentu oziroma niši integracije v oblaku, ki predstavlja trg z velikim potencialom in visoko stopnjo rasti,« poudarja Zupančičeva.

Trg omenjene niše je vreden od 3,5 do štiri milijarde evrov na leto, po oceni družbe Gartner Group pa bo v naslednjih letih rastel najmanj 33 odstotkov na leto.

članek
 

Tadej Gregorčič in Jernej Kocjančič, Motiviti

Za eno leto so prenehali sprejemati projekte in se povsem posvetili izdelavi zahtevne računalniške igre.
Robert Galun, Maribor sob, 06.09.2014, 08:00
Maribor – »Zgrabi tisto, kar bi z veseljem delal tudi za minimalca. Uči se na lastnih napakah, napotke vzemi z rezervo. Vztrajaj in verjemi,« bodočim podjetnikom sporoča soustanovitelj podjetja Motiviti Tadej Gregorčič. Sam je v to verjel in strast do izdelovanja računalniških igric spremenil v posel.

»Ne gre za to, da delaš za minimalca. To je prispodoba. Gre za to, da se lotiš nečesa, v kar resnično verjameš, in do tega čutiš strast. Preveč ljudi gleda samo na to, kaj potrebuje trg. Mislim, da je to že v startu napačno. Če ne maraš tega, kar počneš, je bolje iti v neko službo, kjer boš zadovoljen,« svojo podjetniško filozofijo razkriva 32-letni programer Tadej Gregorčič.

S poslovnim partnerjem in soustanoviteljem družbe Motiviti, štiri leta starejšim Jernejem Kocjančičem, ekonomistom, sta precej netipična slovenska podjetnika, ki uspeha ne razkazujeta z drago pločevino. Pred njunim podjetjem ne stojijo prestižne in drage nemške mrcine, dobiček raje vlagata v razvoj podjetja, v to, o čemer sta zmeraj sanjala.

Podjetje sta ustanovila leta 2009 izključno zaradi izdelovanja računalniških igric za bolj ali manj vse platforme. Zagnala sta ga sama in počasi služila denar ter si z njim, kot poudarja Gregorčič, kupila nekaj svobode. Ta jima omogoča izdelavo prve zelo zahtevne igre (Elroy And The Aliens) brez pomoči kakšnih stricev iz ozadja oziroma založnikov, s čimer bi se prikrajšala za kreativno svobodo.

Cena razvoja bo v šetmestni številki

Čeprav sta v preteklosti še s tremi stalnimi sodelavci ustvarjala za velika globalna imena, kot sta Adidas in LG, si za največji uspeh štejeta prav to, da lahko zdaj delata, kar sta si zmeraj želela – računalniško igro. Koliko ju bo stal več kot eno leto trajajoč razvoj, ne želita razkriti, Kocjančič pripomni le, da bo končna številka šestmestna. »Pogum potrebuješ, da se lotiš česa takega,« pravi Gregorčič.

Najbrž bo kar držalo, saj se zdi, da sta na kocko postavila veliko. Dohodki podjetja so namreč do leta 2011 strmo rastli, potem pa so začeli upadati. Kocjančič pojasni, da so v začetku veliko delali projektno in s tem zaslužili dovolj denarja za razvoj igre, zatem pa so za eno leto preprosto prenehali sprejemati projekte in se povsem posvetili izdelavi igre.

Na koncu je pomembna kakovost

»Rad bi delal, kar si si zmeraj želel, a po drugi strani iščeš projekte, da dobiš kapital, in to te odvrača od prvotnega fokusa. Začetni izziv je bil najti projekte, ki so vsaj približno v smeri, v kateri bi radi delali, da se ne obračamo preveč stran od tehnologij, ki niso jedro našega posla,« začetek uresničevanja svojih sanj opiše Gregorčič. Spletna stran podjetja Motiviti je izključno v angleškem jeziku, razlog za to pa je sila preprost. »Na slovenskem trgu ni veliko strank ali pa so pogoji, pod katerimi bi nas najeli, slabi,« pravi Gregorčič. Po njegovih besedah je za preboj na svetovni trg pomembno le dobro delo, saj se stranke vračajo, prek njih pa pridobivajo tudi nove.

»Če pri nas nekoga poznaš in si šel z njim dvakrat na pivo, boš morda lahko uredil nek posel. V tujini je enako. Lahko tudi greš na pivo, a zdi se mi, da je na koncu pomembna kakovost,« meni Kocjančič, medtem ko Gregorčič bodočim podjetnikom polaga na srce: »V krizi, če temu še vedno lahko rečemo kriza, je priložnost za nekaj novega. Zdaj je prava priložnost, da ljudje počnejo to, v kar verjamejo in poskušajo v tem postati najboljši, hkrati pa najti kombinacijo veščin in življenjskih situacij, ki jih delajo unikatne.«

članek
 

Tilen Blažica, Posadi.si

Aplikacija Posadi.si, ki pomaga pri vrtnarjenju, se širi v Italijo, zanima pa jih tudi Nemčija.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 04.10.2014, 08:00
Ljubljana – Aplikacija Posadi.si je nastala kot pripomoček za vrtnarjenje, predvsem za mlajše generacije. Širili se bodo v Italijo, zanima jih tudi Nemčija.

Tilen in Bojan Blažica sta v otroštvu opazovala očeta, ko je z ljubeznijo vrtnaril okoli hiše in si zapisoval podatke v vrtnarski dnevnik. Z bratom sta želela narediti aplikacijo, prek katere bi se lahko tudi sama učila vrtnarjenja, zato sta se povezala s kolegom programerjem Markom. »Z idejo smo šli lani na start-up vikend v Ljubljani, kjer je bila zelo dobro sprejeta, zato smo se jo odločili izpeljati,« o začetkih razlaga Tilen Blažica.

Razvili so prvi del zamišljene ideje, aplikacijo za android, ki je narejena po vzoru setvenih koledarjev in prikazuje, kdaj je primeren čas za sajenje različnih vrtnin. Poleg tega aplikacija ponuja še druge uporabne funkcije, kot so vremenska napoved, prilagojena lokaciji vrta, beleženje opomb, možnost nastavitve opomnika in nasvete za uspešno vrtnarjenje. Aplikacija je brezplačna, dopolnjuje jo spletni portal s forumom, na katerem na različna vprašanja odgovarjajo uporabniki in strokovnjaki iz kmetijsko-svetovalnih služb, in planer vrta.

»Ena od naših vodilnih idej je samooskrba, zato želimo z našo aplikacijo pripomoči k dvigu samooskrbe pri nas, predvsem med mladimi, ki so zainteresirani za vrtnarjenje, a ne vedo, kako in kaj,« razlaga Tilen. Hkrati bi bila lahko Posadi.si platforma za izmenjavo oziroma nakupovanje domače zelenjave, kakor nekakšna tržnica. »Aplikacija je skupaj s planerjem vrta lahko tudi uspešna prodajna platforma. Želimo si povezovanja z uveljavljenimi podjetji s tradicijo, kot je Semenarna Ljubljana, s katero bomo v prihodnje sodelovali. Veseli nas tudi, da so nas začeli kontaktirati mladi podjetniki, ki imajo ideje, ki se tematsko navezujejo na našo aplikacijo. Menimo, da je povezovanje koristno, to bi morali vsi pogosteje početi,« pravi Tilen.

Od marca do julija so se urili tudi v pospeševalniku v Trentu Techpeaks, kjer so spoznali svojega novega oblikovalca, ki je poskrbel, da bo aplikacija do uporabnika še bolj prijazna. Na italijanskem trgu jo bodo predstavljali pod imenom Tomappo. Pogledujejo tudi proti Nemčiji, saj so aplikacijo zastavili po biodinamičnem koledarju Marije Thun.

Doslej so za razvoj Posadi.si porabili lastna sredstva. Poleti pa so zbirali prispevke za nadaljnji razvoj aplikacije za druge sisteme in dopolnitve. Dosegli so prvi zastavljeni cilj in zbrali 2500 evrov, ki jih bodo vložili v osvežitev dizajna in razvoj spletne platforme. V kampanji so se zavezali, da bodo aplikacija in njene sedanje funkcionalnosti v Sloveniji ostale brezplačne. Služiti pa nameravajo s tako imenovanim affiliate marketingom oziroma partnerskim trženjem izdelkov partnerjev, povezanih z vrtnarjenjem. Prijavili so se tudi na razpis za evropska sredstva in so v pogovorih z investitorji, ki so jih spoznali v Trentu.

članek
 

Matevž Petek, Povio

Povio je novo družabno omrežje. V virtualnem svetu mladi narekujejo trend, meni njegov razvijalec.
Vili Einspieler, Celje sob, 13.09.2014, 12:00
Celje – »Če ne bi imel za cilj, da Povio preseže Facebook, se z aplikacijo ne bi ukvarjal,« je povedal 30-letni Celjan Matevž Petek, ki je razvil novo družabno omrežje, ki naj bi se uvrstilo med vodilne v svetu. V Sloveniji doslej takšne zgodbe še ni bilo.

Matevž Petek je v zadnjem letu in pol večino časa preživel v slovenski hiši startup v San Franciscu, ki je središče začetnikov novih trendov v podjetništvu oziroma epicenter tehnološkega podjetništva. Petek je petčlansko ekipo spoznal prek investitorja Andraža Logarja oziroma podjetja 3fs. »Tvegal je in omogočil, da smo zamisel pripeljali do prototipa, s katerim smo šli v ZDA«, je pojasnil Petek. V Silicijevi dolini so zagnali nov startup Povio z istoimensko aplikacijo, ki je namenjena uporabnikom pametnih mobilnih telefonov.

»Mladi množično odhajajo s Facebooka, ki vlaga milijarde dolarjev v nova podjetja. Instagram je kupil za milijardo dolarjev, čeprav ni imel dohodka. Nakup Whatsappa je bil težak kar 19 milijard dolarjev, za Snapchat pa je ponujal tri milijarde dolarjev,« razlaga Petek in dodaja, da je v mobilni dobi selitev uporabnikov na nova socialna omrežja bistveno hitrejše, kot je bila v obdobju osebnih računalnikov. Petek števila uporabnikov aplikacije Povio javno ne bo razkril, dokler ne bodo presegli milijona uporabnikov. Po njegovih besedah so najbolj popularni v Sloveniji, kjer so po velikosti izenačeni s polovico slovenske baze Twitter. Ker je Twitter potreboval za svoj uspeh na trgu šest let, Povio pa le leto in pol, je Petek prepričan, da so na slovenskem trgu dokazali, da se lahko kosajo z velikani. Povio je brezplačen, tržiti pa ga bodo začeli, ko bodo imeli več kot milijon uporabnikov.

Čeprav ni razkril zneska, ki ga je prejel od vlagateljev, je povedal, da so v ZDA, kjer lahko čez noč iz nič nastane milijardo dolarjev vredno podjetje, že dobili investitorje in kapital. Gre za ycombinator.com, ki je pospešil razvoj podjetij, kot so Dropbok, Airbnb in Stripe, pri čemer sta prvi dve vredni več kot deset milijard dolarjev. V Povio so investirali tudi številni posamezniki.

Povio je nov način komuniciranja med uporabniki. Je družbeno omrežje, prek katerega uporabniki pametnih telefonov delijo fotografije, njihov namen pa ni sebe pokazati v čim boljši luči, kot na družbenih omrežjih tipa Facebook, Instagram in Foursquare. Po besedah Petka je sliko najlaže ustvariti in zajeti, pa tudi »konzumirati«. V delčku sekunde se lahko odločiš, ali te vsebina na sliki zanima ali ne. Ali kot še pravi: »S sliko ujameš svoje vsakdanje življenje skozi lastne oči«. »Mladi imamo manj problemov z zasebnostjo kot starejši,« še meni Petek, saj je starejša generacija odraščala v drugačni informacijski dobi. »So tudi manj konservativni glede tega, kaj bo o njih na internetu. Mladi narekujejo trend. Ko vidijo na Facebooku tete in strice ali babice in dedke, je zgodba passé.«

V Poviu najbolj gledajo, kako uporabniki uporabljajo njihove strani in kaj izločajo iz svojega fokusa. V ZDA podaja novo verzijo vsake štiri dni, v Sloveniji pa vsak teden. Čeprav ljudje ne marajo in nočejo sprememb, ker se jih bojijo, Petek meni, da je za podjetje pomembno, da razvija produkt v korist čim večjega števila uporabnikov. .

članek
 

Med tradicionalno in sodobno medicino

Marjan Beltram, Intapp, Zakorakali v Singapur, naslednji cilj so angleško govoreči trgi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 27.09.2014, 08:01
Ljubljana – Ekipa podjetja Intapp je pet let razvijala profesionalno orodje za samostojno izvajanje akupresure Intpad. Uspešno ga prodajajo doma, prišli so tudi do Singapurja, oktobra se odpravljajo na sejem, kjer se bodo predstavili angleškemu trgu.

Pripomoček Intpad je namenjen širokemu spektru profesionalnih uporabnikov, od terapevtov, maserjev, trenerjev za fitnes, pa vse do medicinskih sester in zdravnikov. Ideja za orodje, ki prek tablice izobražuje terapevte, pa je nastala iz lastnih zadreg. Partner v podjetju Boštjan Podvršič se je kot maser pri svojem delu srečeval z različnimi težavami in se za pomoč obračal na svojo mamo, zdravnico, akupunkturologinjo Mileno Plut Podvršič. Na podlagi njunih izkušenj je nastal temelj za razvoj pripomočka, ki omogoča preprosto in natančno lociranje akupresurnih točk.

Iščejo partnerja za preboj v tujino

V Sloveniji je zdaj okoli 80 uporabnikov Intpada. Končali so tudi prenovljeno angleško različico in že uspešno zakorakali v Singapur. »Do stikov za ta trg smo prišli na konferenci diagnostičnega orodja v Sankt Peterburgu, kjer smo predstavili naš izdelek. Zdaj preverjamo prodajne poti v Singapurju in bližnji Aziji. Videli bomo, če je to lahko naša odskočna točka za azijski trg,« razlaga Marjan Beltram.

V začetku so se financirali iz lastnih sredstev, zdaj tudi iz sredstev od prodaje. »Iščemo pa nekoga, ki nam bo omogočil preboj v tujino,« pravi Beltram. Najprej bodo iskali distributerja za angleško govoreče trge, kar je zanje kar velik izziv. Tako se oktobra podajajo na sejem v Veliko Britanijo, kjer bodo predstavili svoje orodje.

»Smo prvi, ki na tak način predstavljamo terapijo,« o konkurenci pove Beltram. Orodje sestavlja tablica, na katero je naloženo izobraževalno gradivo, ki pomaga pri iskanju akupresurnih točk in izvajanju terapije za odpravo več kot dvesto težav. Gradivo je podano v različnih oblikah, kot so posnetki predavanj, skripte, 3D-animacije, avdio posnetki in podobno. Skozi video je prikazano, kako najlaže najti akupresurno točko, dopolnjujejo ga grafični prikazi, govorna navodila in podpisi, ki so uporabni, kadar je govor izključen, da ne moti okolice.

Razvijali bodo tudi druge terapije

V petih letih razvoja so morali večkrat začeti na novo, ker vse skupaj ni bilo razumljivo prikazano. »V tem času smo dosegli, da lahko vsakdo, ki ima predznanje, izvaja tako terapijo,« razlaga Beltram. Ekipo podjetja sestavljajo trije, ki jim pri razvoju pomagajo zunanji programerji in snemalci.

Med načrti za prihodnjih pet let je poleg vzpostavitve distributerskega omrežja tudi razvoj drugih terapij na podoben način, na isti platformi. »Želimo si, da je to platforma, na kateri se bo povezovalo različne načine dela. Verjamemo, da akupresura za vse ni najboljša, ampak je treba povezati različne terapije, ker bo tako skupni učinek največji. Zato tudi pravimo, da gre za integrativno orodje, Intpad,« pravi Beltram in dodaja: »Želimo si najti svoje mesto med tradicionalno in sodobno medicino.«

članek
 

Matej Gaser, Nizkocenovci.si

Razvijajo iskalnik za raziskovanje poceni letalskih povezav.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 25.10.2014, 08:00
Ljubljana – Razvili so iskalnik nizkocenovnih letalskih povezav, s katerim želijo olajšati iskanje najbližjih nizkocenovnih letov po Evropi. Konkurenca so jim veliki igralci, kot so Google, Kayak in Skyscanner, a kot pravijo v ekipi, bo njihov izdelek boljši.

Idejo za iskalnik Nizkocenovci.si je Matej Gaser dobil na podlagi lastnega problema. S prijatelji so iskali let za Berlin in niso bili zadovoljni z obstoječimi iskalniki letov, ker ne pokrivajo dobro iskanj nizkocenovnih letov. Tako so začeli razvijati minimalni produkt, ki bi rešil izbiro najbližjega in najcenejšega nizkocenovnega leta in najprej naredili stran, ki ne pokaže letov, ampak na zemljevidu le linije, prek katerih lahko naprej raziskuješ nizkocenovne povezave.

Zadnje pol leta so to nadgrajevali, tako da po novem lahko uporabnik v rezultatu vidi tudi ceno in let. »Objavili bomo drugo verzijo izdelka in nato vsako novo po malem nadgrajevali glede na odzive in potrebe uporabnikov,« pravi Gaser.

Prvih 10 mesecev so razvoj spletne strani in iskalnika financirali iz lastnega žepa, nato sta jih podprla vlagatelja Branko Drobnak in Borut Rismal, čakajo pa še na konec razpisa za semenski kapital, ki ga je nedavno objavil Slovenski podjetniški sklad. So v fazi, ko potrebujejo še več znanj in povezav iz industrije potovanj.

Za zdaj Nizkocenovci.si še ne prinašajo denarja, a kot pravi Gaser, bodo verjetno na koncu tako kot vse potovalne spletne strani prodajali tudi karte. »A to ni tako enostavno, saj moramo kot start-up skleniti veliko partnerskih dogovorov z letalskimi družbami,« poudarja Gaser.

V zadnjega pol let se je trend prevesil v možnost raziskovanja, ne le iskanja poceni poletov, zato veliko na tem področju vlaga Google, ki je pred leti za 700 milijonov dolarjev kupili program ITA. »A še vedno mislim, da bomo mi naredili boljši iskalnik za raziskovanje, kot je njihov,« o konkurenci pove Gaser. Tudi drugi iskalniki, kot sta Kayak in Skyscanner, so začeli vlagati v raziskovanje.

»V tej industriji gre za velike igralce, ki vložijo milijardo dolarjev na leto za nakup google adwords. Zato menim, da moraš imeti, če želiš postati resen igralec v industriji potovanj, dobro podporo vlagateljev tveganega kapitala,« razlaga Gaser. Na vprašanje, ali bi svojo rešitev prodali morebitnemu velikemu igralcu, kot je Google, pa Gaser odgovarja, da je vse vprašanje ponudbe.

Ekipa Nizkocenovci.si sodeluje s češkim start-upom, ki jim zagotavlja podatke 80 letalskih prevoznikov za njihov iskalnik. »Zaradi teh podatkov bomo lahko zgradili iskalnik, s katerim lahko delamo bolj fleksibilne in večje poizvedbe. Torej lahko z manj kliki in hitreje prikažemo najcenejše lete. Naš cilj je iskalnik, ki bo ljudem rešil problem pri iskanju poceni letov. Iskalnik za določen del ljudi, ki radi raziskujejo in iščejo poceni lete najbolje na svetu,« pravi Gaser.

članek
 

Ekipa OriginTrail

Razvili so sistem za sledljivost mesnih in mlečnih izdelkov, njihov prvi kupec in razvojni partner pa je Mlekarna Celeia.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.11.2014, 08:00
Ljubljana - V podjetju Prospeh so razvili sistem za sledljivost mesnih in mlečnih izdelkov, ki potrošniku pokažejo pot proizvodov od kmetij do predelave, proizvajalcem pa nudijo informacije o odzivih kupcev na njihove izdelke. Njihov prvi kupec in razvojni partner je Mlekarna Celeia.

Ekipa podjetja Prospeh se je pred tremi leti začela ukvarjati z razvojem sistema za sledljivost živil. Sodelovali so pri razvoju prve različice sistema sledljivosti za slovensko ekološko meso ter prejeli diplomo Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo sistema preverjana izvora ter pristnosti ekološkega mesa s pomočjo QR kod. »Ta projekt smo nadaljevali in se v letu 2013 odločili za ustanovitev podjetja in razvijanje produkta OriginTrail, takega kot je danes, dosti bolj kompleksnega kot je bila prva ideja,« razlaga projektni vodja Tomaž Levak.

Sledljivost od krave do police

OriginTrail pomaga uporabnikom odkriti poreklo mesnih in mlečnih izdelkov, ki se nahajajo na trgovskih policah vključno z najpomembnejšimi informacijami o izdelkih, pot proizvodov od kmetij do predelave, proizvajalcem pa nudi tudi informacije o odzivih kupcev na njihove proizvode.

Del sistema je tudi aplikacija Izvor, preko katere se potrošnik informira o izvoru izdelka. Ko kupec skenira oziroma fotografira EAN kodo (črtna koda) se prikažejo osnovni podatki o proizvodu, opis izdelka, nutricionistične vrednosti, kompatibilnost z njegovimi preferencami (alergije, poraba maščob, beljakovin ipd.), možno je oddodati tudi komentar o izdelku.

»Z našim izdelkom rešujemo problem proizvajalcev po razlikovanju izdelkov od tistih, ki niso avtentični, a skušajo skozi marketinške kampanje prikazati, da imajo določene lastnosti,« pravi Žiga Drev, odgovoren za finance in marketing.

Iščejo pilotne partnerje

Njihov prvi kupec oziroma kar razvojni partner je Mlekarna Celeia, saj so se z njimi dogovorili za sodelovanje, še preden je bila rešitev končana. »Zelo so nam pomagali, da smo na njihovem primeru zgradili celo zgodbo,« pravi Drev in dodaja: »Po drugi strani pa smo jim mi pomagali narediti vse njihove izdelke sledljive. Tako so prvi v svetu, ki imajo kompleksne izdelke, kot je jogurt, v katerem so sestavine iz več kmetij, sledljive in na vpogled potrošniku.«

V Sloveniji si želijo dodati še kakšno stranko iz mesne industrije, s čimer bi pokrili oba ključna trga. »Naš cilj je izvesti nekaj pilotnih projektov s partnerji, kot je Mlekarna Celeia. V Sloveniji ocenjujemo, da jih je od štiri do pet takih, katerih primerjalna prednost so izdelki slovenskega izvora. Tako bomo naš izdelek izpopolnili, se spoznali z različnimi informacijskimi sistemi, ter tako dobili rešitev na ključ, ki jo bo mogoče aplicirati tudi pri večjih sistemih v tujini.«

Najprej na bližnje trge

Že prihodnje leto se želijo usmeriti na tuje trge, najprej na bližnje. Spremljali bodo tudi, kako potrošniki uporabljajo aplikacijo, kateri deli so zanje najbolj zanimivi ter na tej osnovi še kakšne funkcionalnosti dodelali, dodali, spremenili. V skladu s širjenjem na tuje trge, bodo povečevali tudi ekipo, potreboval pa bodo predvsem programerje.

Obstajata dve konkurenčni rešitvi, ki pa sta osredotočeni na bolj enostavne proizvode, kot je sadje in zelenjava oziroma ena kmetija, en proizvod. Še noben ponudnik pa ni omogočil tako »seciranje« izvora prehrambnega proizvoda, kot ga ponuja OriginTrail.

Razvoj sistema so financirali deloma iz lastnih vložkov, dodatnih projektov, razvojno pa je pomagal prvi plačljivi kupec, Mlekarna Celeia. Upešni so bili tudi na razpisu za razvoj inovativnih podjetij P2 in trenutno ne iščejo investicij. »Seveda si bolj želimo ustvarjati prihodke, kot pridobivati investicije, a v nekem trenutku bomo za hitrejšo rast potrebovali tudi te,« pravi Levak. Prijavili so se tudi na razpis SK50, saj so ga ocenili kot dober instrument, s katerim bi se izognili začetni investiciji.

Zmagali na »pitchanju«

Pred kratkim so zmagali na Belgrade Venture Forum 2014 v »pitchanju« investitorjem in za nagrado dobili storitve v oblaku ter uvrstitev v ožji krog podjetij, ki se bodo potegovala za mesto v Microsoftovem programu BizSpark.

članek
 

Matej Peršolja, Carlock

Slovenska rešitev za spremljanje avtomobila prek mobilnega telefona, ki jo prodajajo v ZDA, Evropi in Avstraliji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.12.2014, 09:00
Ljubljana – Sistem Carlock omogoča spremljanje vozila prek mobilnega telefona in tako lahko obvaruje vozilo pred krajo. Carlock se enostavno priključi v avtomobil, ker ima standardni priključek, ki se ga običajno uporablja za diagnostiko vozila. Uporabnik nato prek računalnika aktivira svoj račun, si naloži aplikacijo za mobilni telefon (android in ios) in prek nje spremlja svojega jeklenega konjička. Sistem prek GPS signala uporabnika obvešča o položaju avtomobila.

»V prejšnjem startupu smo razvijali aplikacijo Kje si taksi za iskanje najbližjega taksija. Iz iskanja primerne tehnologije za ta projekt skozi testiranje, po tem, ko smo videli, da Kje si taksi ne bo uspešen, videli priložnost na globalnem trgu za prenos tehnologije, ki je že dolgo veljala na medpodjetniškem trgu, na končnega kupca,« o ideji za Carlock razlaga soustanovitelj in direktor podjetij Protectus Technologies in RS5 Matej Peršolja in nadaljuje: »Zdelo se nam je, da imamo prava znanja, da je trg dovolj velik za tako rešitev ter da smo tudi časovno na dobri poti. To se je s časom tudi potrdilo.«

Največ neposredne prodaje v ZDA

Trenutno svojo rešitev prodajajo v ZDA, Evropi in Avstraliji. Največ neposredne prodaje je v ZDA, v Evropi pa prodajajo prek distributerjev. Večja naročila za produkt so imeli že v Franciji in Italiji. Od maja letos so ob majhnem marketinške proračunu prodali nekaj več kot 400 naprav.

V prihodnjem letu želijo do pomladi pridobiti večjo investicijo, po možnosti iz ZDA. Njihov prvi investitor je iz ZDA in ima pospeševalnik Start Labs, ki povezuje Beograd in San Francisco. Tako se je v začetku leta ekipa Carlocka pilila najprej v Beogradu, nato pa še v Silicijevi dolini. Prek prvega investitorja so prišli do Izraelca, ki se je odločil investirati v njihov rešitev. Carlock je tudi najbolj prepričal panel investitorjev iz ZDA, ki so prek videokonference sodelovali na letošnjih investicijski konferenci Coinvest Venture Days v Novi Gorici.

V načrtu zaposlovanje

Poleg pridobivanja investicije bodo še bolj agresivno prodajali na ameriškem trgu, ki se je izkazal za najbolj dojemljivega za neposredno prodajo. Tudi Evropa ima potencial, a je ameriški trg bolj homogen in predvsem velik. »Zato bi si prihodnje leto želeli še okrepiti svoj položaj na njem,« pravi Peršolja.

Glavno podjetje Protectus Technologies je v ZDA in ima slovensko podružnico, ki je v stoodstotni ameriški lasti. V načrtu imajo zaposlovanje tako v ZDA, predvsem v prodaji, kot v Sloveniji, kjer deluje razvojni del ekipe štirih ustanoviteljev.

članek
 

Tim Potočnik, Eurosender

Ekipa slovenskega zagonskega podjetja je razvila orodje za cenejše pošiljanje paketov po Evropi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 17.01.2015, 10:00
Ljubljana – Ekipa zagonskega podjetja Eurosender, ki je razvila orodje za cenejše pošiljanje paketov in prtljage, se je kalila v nemškem pospeševalniku ProSiebenSat.1. Veselijo se tudi vključitve v lizbonski Beta-i.

Do ideje za Eurosender so prišli na podlagi izkušnje ob študiju v tujini, kjer je imel eden od treh soustanoviteljev težave pri pošiljanju paketov domov. »Ugotovili smo, da je težko dobiti ponudbe različnih kurirjev, sploh, če ne govoriš lokalnega jezika. Njihove aplikacije so ponavadi prilagojene poslovnim uporabnikom, za končnega uporabnika pa je hitro naročanje prek spleta težko. Poleg tega so cene visoke. Ti trije razlogi so bili glavni, da smo se lotili postavljanja kurirske mreže in rešili vse omenjene težave,« o začetkih govori Tim Potočnik.

Eurosender je rezervacijski sistem za pakete, podobno kot že dobro delujoči sistemi za nakupe letalskih vozovnic, rezervacije hotelov, rent-a-carov ipd. »V vseh teh panogah se je naš poslovni model izkazal za zelo dobrega, v logistiki pa ni še nobenega močnega ponudnika, zato to želimo postati mi,« pravi Potočnik in dodaja, da na ameriškem trgu so podjetja, ki uporabljajo tak sistem za pošiljanje mednarodnih paketov, v kontinentalni Evropi pa resne konkurence ni.

Od študentov do majhnih podjetij

Eurosenderjeve stranke so študenti na izmenjavi, izseljenci, poslovneži, športniki z veliko prtljage, manjše spletne trgovine ter mikro in manjša podjetja, ki veliko uvažajo iz držav EU. »Pogosto se na primer zgodi, da nemška trgovina ne pošilja v Slovenijo, v takem primeru naš kurir pobere paket v Nemčiji, mi pa ga dostavimo vam v Slovenijo,« razlaga Potočnik.

Ekipa se je kalila v nemškem pospeševalniku ProSiebenSat.1, ki je v lasti istoimenske televizije. Ta se namreč zaveda, da bo na dolgi rok moč televizije začela ugašati, saj se vse seli na splet, zato že zdaj strateško vlagajo v internetna podjetja po Evropi.

Iz nemškega v lizbonski pospeševalnik

»Želeli smo v enega od najboljših evropskih pospeševalnikov, zato smo se prijavili v ProSiebenSat.1 prek njihove spletne aplikacije. Kot mlada in zagnana ekipa z dobro idejo, ki rešuje problem na trgu, smo jim bili všeč, zato so nas povabili najprej na pogovor prek Skypa, kasneje pa še kot enega od dvajset zagonskih podjetij na predstavitev upravi podjetja. Sprejeli so nas v trimesečni program pospeševalnika, v katerem smo se ogromno naučili,« o dobrih izkušnjah v tujini razlaga Potočnik. Poleg tega so se dogovorili tudi za sodelovanje z lizbonskim pospeševalnikom Beta-i, ki je eden najboljših za portugalski in španski trg, kjer bodo preživeli tri tedne.

Eurosender deluje po celotni Evropi, razen nekaterih manjših otokov, Cipra in Malte. Ožja ekipa šteje tri člane, soustanovitelje, in več zunanjih sodelavcev, se pa bo zaradi hitre rasti kmalu povečala. Dobili so tudi naložbo Silicijevih vrtičkov, ki je namenjena predvsem marketingu. Dolgoročno želijo pritegniti še kakšnega nemškega investitorja, njihov cilj pa je postati booking.com za pošiljanje paketov.

članek
 

Nejc Škoberne, Genialis

Ekipa podjetja povezuje računalništvo in znanosti o življenju. Letos načrtujejo tudi ustanovitev podjetja v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 24.01.2015, 09:00
Ljubljana – Ekipa podjetja Genialis, ki je spin-out Laboratorija za bioinformatiko s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, razvija uporabniku prijazno programsko opremo za obdelavo bioloških podatkov.

Na področju ved o življenju imajo raziskovalci v zadnjih letih opravka z vse več podatki, kar povečuje potrebe po orodjih za njihovo obdelavo in interpretacijo. To je priložnost za vzpon bioinformatike. »Uporaba računalniških postopkov, orodij, metod, analiz v raziskavah na področju ved o življenju, kot so molekularna biologija, medicina in biokemija,« o tem, kaj je bioinformatika razlaga direktor podjetja Genialis Nejc Škoberne.

Začelo se je na fakulteti, ko so se trije kolegi odločali za ustanovitev zagonskega podjetja s področja analize podatkov. »Leto za tem se je izkazalo, da se je najbolje usmeriti na področje bioinformatike,« razlaga Škoberne. S kolegom Miho Štajdoharjem, ki je danes tehnični direktor podjetja, sta pognala kolesje za nastanek Genialisa.

Iz akademskega sveta v industrijo

K sodelovanju so jih povabili iz Laboratorija za bioinformatiko, da bi skupaj razvili nekaj, kar bo uporabno tudi za trg. »Ideja je torej bila vzpostaviti prenos tehnologij, znanja, izkušenj iz akademskega sveta v različne industrije, ki pri svojem delu uporabljajo bioinformatiko, kot so farmacevtska, biotehnološka in prehranska industrija,« pravi Škoberne. Z laboratorijem so uredili prenos tehnologije na podjetje, z njimi pa še vedno sodelujejo pri razvoju tehnologije in v nekaterih skupnih projektih.

Trenutno je v podjetju osem redno zaposlenih in štirje zunanji sodelavci. Imajo dve večji stranki, in sicer Baylor College of Medicine iz Houstona, kjer imajo tudi dva sodelavca, ki tam delata na skupnem projektu, in Garvan Institute of Medical Research iz Sydneya, ter več manjših (univerze, raziskovalni inštituti, podjetja). Letos želijo priti do prve različice produkta, ki bi jo ponudili v testiranje izbranim uporabnikom, in zaposliti nekaj dodatnih sodelavcev.

Ne načrtujejo novih investicij

Prijavili so se na razpis Slovenskega podjetniškega sklada P2 A in bili sprejeti v podjetniški pospeševalnik v Trentu TechPeaks, kjer so pol leta pilili svoje podjetniško znanje in idejo. Razvijali so produkt, ki bi ga ponudili trgu in hkrati nadgrajevali tehnologijo, ki so jo prevzeli iz laboratorija. V okviru pospeševalnika so dobili tudi 25.000 evrov investicije, kasneje pa še 100.000 evrov zasebne investicije. Prijavljajo se tudi na razpise v okviru evropskega programa Obzorje 2020. Novih investicij ne načrtujejo, saj želijo rasti na osnovi prodaje lastnih izdelkov in storitev. Eden izmed ciljev za letos je tudi ustanovitev podjetja v ZDA, s katerim želijo kandidirati na ameriških razpisih.

Organizirajo tudi dogodke, na katerih želijo povezati dva svetova, računalništvo in vede o življenju ter tako povezovati skupnost. V tem mesecu so začeli tudi z izobraževanjem biologov za uporabo osnovnih tehnik bioinformatike.

Doma konkurence ni, v tujini kar močna

Pri nas konkurence nimajo, saj so edino podjetje, ki se ukvarja z analizo bioloških podatkov in razvojem programske opreme za njihovo analizo, v svetu pa je konkurenca kar močna. Predvsem v ZDA, kjer je veliko tveganega kapitala in podjetij s tega področja, ki obstajajo že nekaj let in imajo velike proračune. »Iskat nišo oziroma nekaj, kar te razlikuje od njih, je vedno izziv,« pravi Škoberne in dodaja, da je v ZDA okoli 10 podjetij, od teh so nekatera res zelo močna. V Evropi jih je manj, a večina ni neposredna konkurenca Genialisu, saj delujejo drugače in gradijo na drugačni tehnologiji. Evropska podjetja so v primerjavi z ameriškimi tudi veliko bolj storitveno naravnana in manj produktno.

članek
 

Z novo tehnologijo v avtošole

Borut Jeglič, Foora: Pripomoček učiteljem vožnje olajša delo, kandidatom za voznike pa zmanjša stres pri učenju.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.02.2015, 15:00
Ljubljana – Ekipa Foore želi s svojo rešitvijo zmanjšati stres pri učenju vožnje ter prispevati k večji prometni varnosti in manjšemu številu smrtnih žrtev na cestah. Odzivi slovenskih uporabnikov so zelo dobri, merijo pa na tujino, kamor se podajajo spomladi.

Ekipa Foore želi ustvariti svet, v katerem se bomo na cestah počutili varno in udobno. Zato so si zamislili spletno in mobilno rešitev za šole vožnje. »Najprej smo se pogovorili šolami vožnje po Sloveniji, o tem, kakšne težave imajo, kaj bi lahko izboljšali in podobno. Tako je nastala Foora, pripomoček za učitelje vožnje in za kandidate za voznike,« razlaga Borut Jeglič. Pripomoček učiteljem vožnje olajša spremljanje vsakega kandidata, saj ima lahko en učitelj 15 kandidatov za voznike. »Težko si za vsakega zapomnijo, kje je že vozil, katere napake je naredil, kaj morata še narediti … Doslej so si to pisali na listke, odrezke ipd., z našo rešitvijo jim to olajšamo, saj si vse te informacije enostavno beležijo in organizirajo kjerkoli in kadarkoli preko tabličnega računalnika,« pravi Jeglič.

Tudi kandidati za voznike lahko dobijo vse te informacije, doma, ko niso pod stresom. Takrat lahko na zemljevidu pogledajo, kje sta se z učiteljem vozila, kakšne napake naredil, kaj je bil cilj ure ipd. Tako lahko kandidat tudi hitreje napreduje, ker si storjene napake in nasvete učitelja vožnje laže zapomni in jih osvesti.

Učiteljem vožnje ponujajo paket mesečne naročnine s tablico, prenosom podatkov, aplikacijo, tako jim ni treba skrbeti za programsko in strojno opremo. Kandidati pa lahko do podatkov dostopajo prek spleta. Brezplačno si lahko ogledajo omejeno število voženj, lahko pa se naročijo na Foora PRO paket, ki jim zagotavlja temeljito in kakovostno pripravo na izpit, nasvete za odpravo napak, in podobno.

Fooro uporablja osem avtošol po Sloveniji. »Interesa pa je vse več,« pravi Jeglič in dodaja, da nove tehnologije niso ovira. »Smo zelo navdušeni, kako v avtošolah dojemajo nove tehnologije in jih tudi uporabljajo. Vsi učitelji, ki uporabljajo Fooro, jo uporabljajo vsak dan,« poudarja Jeglič. Ovira, na katero so naleteli, pa je toga zakonodaja na področju vodenja dokumentacije v šolah vožnje, ki mora biti na točno določenih fizičnih obrazcih. Zato že sodelujejo z agencijo za varnost v prometu, ministrstvom, policijo in vsemi, ki so udeleženi pri tem, da bi spremenili pravilnike in omogočili vodenje dokumentacije elektronsko. To bi tudi izboljšalo nadzor nad podatki, kajti dogaja se, da, na primer nočne vožnje vozijo ob 14h popoldne, na papirju pa je napisano, kot da je bila vožnja opravljena ponoči. Tudi zato je interes pri inšpektorjih velik.

Razvoj aplikacije za šole vožnje so financirali iz lastnih sredstev in vlagateljev (še) ne iščejo. Trenutno se izteka testno obdobje Foore, ki jo bodo v nadaljevanju financirali iz naročnin. Slovenija je zanje izhodišče oziroma preizkusni trg, cilj pa je tujina. Tja se bodo podali že spomladi, kam še niso določili, vsekakor pa najprej k sosedom.

članek
 

Igor Panjan, SmartPa

Z visoko tehnologijo do poslovnih kontaktov v eni uri. Prisotni na trgih nekdanje Jugoslavije, pogledujejo na Poljsko, v Švico in ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.03.2015, 10:00
Ljubljana – Podjetje SmartPa se je v začetku ukvarjalo z drugim produktom in je za svoje potrebe razvilo iskalnik poslovnih kontaktov. A ta se je izkazal zanimiv tudi za druga podjetja, zato so moči preusmerili v razvoj produkta, s katerim svojim strankam pomagajo iskati stranke.

SmartPa izhaja iz visokotehnološkega podjetja XLAB in je razvilo inovativni spletni iskalnik vseh poslovnih kontaktov, ki so dosegljivi na spletu, vključno z e-naslovi in telefonskimi številkami oseb, ki jih iščemo. Gre za »big data« aplikacijo, ki nadomešča in avtomatizira zamudno ročno brskanje in iskanje poslovnih kontaktov prek spletnih iskalnikov, kot so LinkedIn, Google, Yahoo, Xing in drugi.

Spletni pajki in umetna inteligenca

Ključna razlika v primerjavi s konkurenco je, da podjetjem bistveno hitreje prinesejo rezultate oziroma od nekaj 10 pa do več tisoč kontaktov potencialnih strank, tako lahko podjetja v enem dnevu obdelajo več strank. »Namesto v parih dneh, kontakte strank zagotovimo v eni uri, kar je naša ključna kompetenčna prednost,« pravi direktor podjetja Igor Panjan in dodaja, da tovrstne probleme kot inženirsko podjetje rešujejo z visoko tehnologijo. V svoj produkt so namreč vključili kompleksne algoritme oziroma spletne pajke ter sodobne tehnologije na področju »machine learning« in umetne inteligence.

Med svoje končne uporabnike uvrščajo predvsem manjša podjetja, ki običajno nimajo močnih marketinških ali prodajnih oddelkov, in jim omogočijo, da svoje potencialne kupce, ki niso dostopni v javnih bazah podatkov, hitro in poceni iščejo v več kot 100 državah po svetu. Imajo že več kot 30 uporabnikov, število zadovoljnih domačih in tujih uporabnikov pa se hitro povečuje. Med slovenskimi uporabniki pri SmartPaju izpostavljajo podjetja, kot so ISL On-Line, Špica International, Beenius, Xlab in ID Shop.

Osvajanje trgov in nove storitve

Povezali so se s podjetjem Bisnode, ki je iskalnik uvrstila v svoj prodajni program. Tako so vstopili na trge nekdanje Jugoslavije: Slovenijo, Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. O sodelovanju z večjimi, že uveljavljenimi podjetji pa Panjan pravi: »Kot mlado, visoko tehnološko podjetje lahko velikemu, uveljavljenemu podjetju prinesemo tehnološko kompetenco, ki je mogoče trenutno nima tako razvite. Mlajše generacije so zrasle s tehnologijo in jo obvladujejo bistveno bolje kot velike korporacije. Hitreje se prilagajamo trgu, spremembam na področju tehnologije. Na drugi strani pa imamo problem pri prodaji, ker smo mlada inženirska podjetja, ki smo preveč introvertirana, z inženirsko kulturo. Medtem ko trg zahteva mehke pristope.«

Raziskujejo možnosti za vstop na poljski trg in imajo poslovnega partnerja v Švici. Njihov cilj je tudi trg ZDA, ki ima bolj liberalno zakonodajo o varovanju osebnih podatkov kot Evropa. Podjetje načrtuje tudi razvoj novih storitev na področju Customer Data Enrichment, pri čemer jim bo v pomoč dogovor o sodelovanju pri prodaji programske opreme IBM SPSS Modeler s podjetjem IBM.

Podjetje je prejemnik 50.000 evrov konvertibilnega posojila v okviru razpisa SK50, ki ga izvaja Slovenski podjetniški sklad.

članek
 

In Silico – stop pozabljenim škatlicam antibiotikov in zalogam zdravil

Aplikacija CheckMeapp za vse, ki iščejo zdravstvene informacije na spletu.
Vanja Tekavec, gospodarstvo sob, 28.02.2015, 12:00
Ljubljana – Zgodba start upa In Silico se je začela za lekarniškim pultom, kjer je Miha Vivoda dodobra spoznal potrebe pacientov, njihovo nakupno vedenje in trende, ki bodo v prihodnje oblikovali farmacevtsko panogo.

Slovenci smo znani po tem, da pojemo preveč zdravil, pa tudi po tem, da se zaradi hitrega načina življenja in pomanjkanja časa vedno pogosteje zatekamo k samozdravljenju. Ker to ni vedno najbolj modra odločitev ali lahko vodi celo v napačno zdravljenje, so v podjetju In Silico razvili aplikacijo CheckMeApp (v prevodu - preglej me), s katero želijo povečati varnost samozdravljenja ter samooskrbe z zdravili brez recepta. Vse več ljudi se namreč povsem nekritično odloča za uporabo zdravil brez recepta ali pa prihajajo v lekarne z že izdelano terapijo za svoje težave, ugotavlja ustanovitelj podjetja in idejni oče aplikacije CheckMeApp (www.checkmeapp.si) Miha Vivoda.

»Vsak med nami ima doma polne omarice svojih zdravil, pa tudi zdravil svojih otrok, staršev, babic... Vsa ta zdravila ali poznamo ali pa se nam le približno sanja, zakaj smo jih nekoč dobili. Po zadnjih podatkih v povprečju kar 9.000 Slovencev vsak dan išče zdravstvene informacije na spletu, kar pa ni vedno najpametnejša odločitev, saj je med nasveti v medmrežju tudi ogromno laičnih nasvetov in prikritih marketinških sporočil, ki so lahko v konkretnih primerih celo škodljiva našemu zdravju. Ko se ljudje sami dokopljejo do podatkov na spletu, vanje namreč slepo verjamejo, zato moramo strokovnjaki vedno pogosteje prepričevati uporabnike spleta, da bi si z napačno uporabo zdravil lahko škodovali. Če je papir prenesel veliko, splet na žalost prenese še več,« ugotavlja Miha Vivoda, tudi sam farmacevt.

Sam svoj zdravnik

Aplikacija CheckMeapp uporabniku pomaga definirati, ali je določen simptom primeren za samozdravljenje brez posveta s strokovnjakom ali ne. Njena posebnost je v strokovnem algoritmu, ki so ga v podjetju razvijali kar dve leti in omogoča, da vsakega uporabnika in njegovo težavo obravnava celostno, torej podobno kot farmacevt v lekarni ali zdravnik.

»Aplikacija je usmerjena v strokovno obravnavo pacienta oz. uporabnika. Vsakič, ko aplikacija zazna, da bi katerikoli od vnešenih parametrov nakazoval tveganje za zdravje ali zdravljenje, uporabnika na to hitro in natančno opozori. Aplikacija torej poskuša preprečiti, da bi se pacient doma zdravil sam ali celo napačno zdravil. Če pacient vseeno ne more do strokovnjaka, pa mu pomaga vzpostaviti stik z njim. Splet je doslej uporabnika oddaljeval od strokovnjakov, naš namen pa je ravno obraten,da se ju poveže,« razlaga Vivoda. Pa vendar, v domačih lekarniških omaricah se hitro znajde tudi pozabljena škatlica antibiotikov. Bi aplikacijo lahko prosili tudi za nasvet glede uporabe zdravil na recept? »Uporaba zdravil na recept presega okvire samozdravljenja, zato uporabo le-teh aplikacija ne more svetovati. Seveda pa lahko uporabnik vedno uporabi CheckMeApp za kontakt s strokovnjakom in posvet o uporabi zdravil, tudi tistih, ki jih je dobil na recept,« odgovarja Vivoda.

V tem času ekipa In Silica zaključuje zadnjo fazo testiranja aplikacije, v katero je bilo vključenih več kot tisoč uporabnikov (tako laiki kot strokovnjaki), končni cilj pa je, da bo aplikacija nekoč na voljo v vseh zdravstvenih ustanovah in lekarnah v obliki brezplačnih terminalov, preko katerih bi uporabniki spleta lahko vstopili v stik z vsemi slovenskimi strokovnjaki in lekarnami. Njihovo idejo je finančno podprl tudi Slovenski podjetniški sklad, dodatnih investitorjev pa za zdaj niso iskali, saj so želeli ohraniti strokovno integriteto aplikacije. Prvi terminal je bil že vzpostavljen, v kratkem pa bodo začeli tudi z razvojem nove oblike aplikacije, ki bo povsem prilagojena tabličnim računalnikom in za mobilne telefone.

članek