Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Darko Butina iz podjetja Mimovrste

Prihodki spletne trgovine Mimovrste se kljub krizi povečujejo. Prednosti: usmerjenost k stranki, velika izbira, ugodne cene.
Blaž Račič, Jesenice Sat, 22.10.2011, 09:00
Jesenice – V desetih letih poslovanja se je podjetje Mimovrste z Jesenic iz garažnega podjetja, ki ga je okoli Jugoslava Petkovića zasnovala skupina mladih Jeseničanov, razvilo v največjo slovensko spletno trgovino in enega najuglednejših slovenskih spletnih trgovcev.

Rast prihodkov od prodaje se je v zadnjih letih kljub krizi povečevala tako, da so lani zabeležili za 19,5 milijona evrov prihodkov, letos jih pričakujejo od 23 do 24 milijonov evrov, rast načrtujejo tudi v prihodnje, pravi direktor Darko Butina, ki je poleti na mestu direktorja zamenjal Jugoslava Petkovića, ki ostaja v podjetju.

Pred kratkim je nizozemski holding Netretail (NRH) dokapitaliziral podjetje Mimovrste s tremi milijoni evrov, ki jih bodo porabili za širjenje na trge držav z območja nekdanje Jugoslavije. S strateškim partnerjem so poleg denarja za krepitev položaja na domačem trgu in širitev na tuje trge pridobili tudi znanje in izkušnje, je dejal Darko Butina in dodal, da učinke pričakujejo tudi pri skupnih nabavah.

V preteklih letih so ves dobiček namenjali za razvoj spletne strani, denar so z namenom izboljšanja procesov vlagali tudi v informacijsko tehnologijo. Širitev na trge držav z območja nekdanje Jugoslavije z analiziranjem teh trgov še pripravljajo, proučujejo tudi še način vstopa na te trge, ki ga načrtujejo za prihodnje leto. Butina ugotavlja, da so te države dobro opremljene z dostopom do svetovnega spleta, zato je možnosti za rast, tako kot v Sloveniji, še dovolj.

Podjetje je sledilo spremenjenim nakupovalnim navadam in jih hkrati soustvarjalo. Spletna trgovina je postala kredibilen način nakupovanja, pravi Butina, v primerjavi s klasičnimi trgovci pa imajo precej širšo ponudbo izdelkov. Poudaril je še, da uspešnost poslovnega modela temelji na usmerjenosti k stranki, veliki izbiri, ugodnim cenam in visoki kakovosti storitev.

V devetih letih delovanja spletne trgovine so jih kupci spoznali, pridobili so tudi njihovo zaupanje, kar jim daje prednost pred konkurenco na domačem trgu. Prednosti spletne trgovine Butina vidi predvsem v prihranku časa, ki ga kupec porabi za prevoz do trgovine, in s tem povezanimi stroški, kupcu zagotavljajo tudi možnost odstopa od nakupa, če z izdelkom ni zadovoljen. Za dostop do kupcev uporabljajo različne komunikacijske kanale, med njimi je Butina poudaril spletna socialna omrežja.

Veliko pozornost namenjajo zaposlenim, pravi Butina, ki so jim prilagodili tudi organizacijo dela. Prepričani so, da zaposleni dajo več od sebe, če lahko usklajujejo poslovno in zasebno življenje. Že od leta 2007 se ponašajo s certifikatom do družine prijazno podjetje, učinki pa se kažejo predvsem v tem, da fluktuacije zaposlenih tako rekoč ni.

članek
 

Jagros, uspeh s trgovsko ponudbo za krajane

V podjetju Jagros bodo širili svojo prodajno mrežo, pri tem jim gre na roko tudi kriza.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.12.2012, 12:00
Ljubljana – Družinsko trgovsko podjetje Jagros iz Podplata pri Rogaški Slatini je v zadnjem mesecu odprlo dve novi poslovalnici. Iščejo še nove priložnosti, poslovanje jim raste, letos za osem odstotkov, enako načrtujejo tudi v 2013.

V Trnovski vasi pri Ptuju so prevzeli prej sicer Tuševo franšizo podjetja Epson, ki so jo v nekaj dneh preoblikovali v supermarket Jager, kjer zdaj na nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin kupcem ponujajo sveže meso v mesnici, široko ponudbo živil in tudi tehničnega blaga.

Boštjan Jager, vodja trženja, pravi, da so kupci pozitivno sprejeli spremembo lastnika trgovine, promet poslovalnice pa je pod njihovim upravljanjem skoraj za polovico višji, kar kaže, da so izbrali pravo strategijo ponudbe, ki je prilagojena lokalnemu prebivalstvu.

Še eno poslovalnico so odprli v Mestinjah pri Podplatu, kjer kupci doslej niso imeli trgovine, zdaj pa se na 1800 kvadratih razprostira novi supermarket z mesnico in tehnična trgovina z gradbenim materialom ter restavracija.

Družina Jager je lastnica podjetja Jagros, začetki poslovanja trgovin Jager pa segajo v leto 1989, ko so v Tržišču v Rogaški Slatini zgradili in odprli prvo lastno trgovino s kava barom. V trgovini sta se zaposlila starša, Franc Jager, kot direktor, in Marija Jager ter dve sodelavki, razlaga Boštjan Jager. Poleg tega je imela družina Jager doma še aktivno kmetijo, kjer so redili do sto govedi.

»Pozneje smo kmetijsko dejavnost opustili in se posvetili trgovski, s širjenjem maloprodajne mreže na območju najprej šmarske občine, pozneje širše Štajerske. Začetki poslovanja in nadaljnja leta je bilo financiranje podjetja izključno z lastnimi sredstvi z malo posojili bank, vseskozi smo se dokazovali s skupnim delom vse družine, otroci so se še izobraževali,« dodaja Franc Jager.

Zdaj imajo 26 poslovalnic, 400-članski kolektiv, poslovanje pa bodo še širili tudi zunaj večjih mest. Njihov format prodajalne je trgovina, kjer kupec lahko opravi nakup tudi v kratkem času. »Jager Trgovine dajejo primerno prodajno izkušnjo in kupca pretirano ne 'posiljuje' z blagom, saj opažamo, da je kupec postal previden, racionalen, dobro preračuna prednosti med ceno in kakovost. Kupcem ponujamo tudi program 'naredi sam' z obširno ponudbo ročnega orodja in drugih tehničnih programov, kar sicer ni v navadi v trgovinah tega formata, a želimo biti blizu kupcu,« pravi Boštjan. V prihodnjih letih bodo še širili svojo maloprodajno mrežo na lokacijah, kjer ocenjujejo, da je trgovska ponudba še potrebna in ni pretirana. »Iščemo tudi morebitne priložnosti za različne prevzeme posameznih lokacij, ki jih nakazuje trenutna kriza na finančnem področju,« dodaja Franc.

Kljub sedanji krizi je poslovanje podjetja Jagros stabilno in vseskozi zaznava rast. Letos bo ta osemodstotna, podoben načrt imajo tudi za prihodnje leto. Do zdaj so se nam vsi načrti uresničili, upamo, da bo enako v prihodnje, pravijo Jagri. In kakšen je njihov recept za uspešno poslovanje? Preprosto: učinkovito vloženo znanje, izkušnje in delo.

članek
 

Zadruga Dobrina pridelovalcev ne stiska v kot

Nočejo biti zadruga z velikimi maržami. V sistem je vključenih že več kot 40 lokalnih kmetov.
Robert Galun, Maribor tor, 24.12.2013, 12:00
Maribor – V sklopu projekta Evropska prestolnica kulture je pred dobrim letom v Mariboru v želji zvišati raven samopreskrbe zaživela Zadruga Dobrina. Deluje po načelu pravične trgovine, saj lokalnih pridelovalcev »ne stiska« pri odkupnih cenah, ampak jim za pošteno delo ponuja pošteno plačilo.

Zamisel o pravični zadrugi, ki bo delovala kot socialno podjetje, sega v leto 2011. Takrat so se po besedah Denisa Ploja, vodje nabave v Zadrugi Dobrina, začeli povezovati z manjšimi kmeti, zlasti živinorejci in jih s preusmeritvijo v pridelavo zelenjave poskušali rešiti pred postopnim krčenjem kmetij in morebitnim propadom. Vključili so jih v sistem nadzora ekološke pridelave in jim poiskali trg.

Začetek je bil težak, poudarja Ploj, a kmetje so priložnost pograbili. Začelo se je v Jurovskem Dolu, a je to območje kmalu postalo premajhno, zato so poiskali kmete na območju celotnih Slovenskih goric in celo širše. Po njegovih besedah se je v projekt vključilo že več kot 40 kmetov: »Odzivi so vse boljši. Ljudje nas kar pogosto kličejo, ali se lahko pridružijo zadrugi. Denimo: ostanejo brez službe in imajo košček zemlje, kjer bi pridelovali zelenjavo.«

Vodilo je nenehen razvoj

Začetni kapital je zadruga dobila v okviru projekta Urbane brazde, ki je potekal pod okriljem Evropske prestolnice kulture (EPK), zdaj pa je bolj ali manj prepuščena trgu. Zaposlenih je zaradi tega nekoliko manj kot na začetku. V zadrugi redno delata le dve osebi, medtem ko trojica, ki je službo dobila v času EPK, na pomoč priskoči le občasno, kar je očitno cena tega, da nočejo biti zadruga z velikimi maržami.

Kljub temu pa prihodnost ni črna. Eno od vodil uspešnega poslovanja je nenehni razvoj, zato se je zadruga že prijavila na več razpisov, kjer si obeta ugoden razplet. Poleti, ko imajo preveč zelenjave, zlasti paradižnika, bi se radi bolj posvetili predelavi, s čimer bi porabo lokalnih pridelkov bolj enakomerno razporedili na vse leto, podobno zadrugo pa bi radi ustanovili še na Hrvaškem.

Cene določajo skupaj

Poleg tega, poudarja Ploj, se prodaja iz meseca v mesec povečuje, tudi obrati javne prehrane naročajo vse več lokalno pridelane hrane. Zdaj vrtcem, šolam in drugim javnim zavodom vsak mesec prodajo dobri dve toni hrane, pri tem pa imajo še 70 rednih odjemalcev zabojčkov s sezonskim sadjem in zelenjavo ter drugimi izdelki iz lokalne pridelave. Cena takšnega zabojčka je odvisna od velikosti, trikilogramski stane osem evrov, petkilogramski trinajst evrov in osemkilogramski devetnajst evrov.

Cene v pravični trgovini na Valvazorjevi 42 v Mariboru seveda niso tako nizke kot pri kakšnem veletrgovcu, so pa občasno nižje kot na tržnici, je pojasnil Ploj. Ker zadruga deluje po načelu pravične trgovine, odkupne cene sadja in zelenjave določijo skupaj s pridelovalci, pri določanju cen za sokove, marmelade in podobno pa odločitev povsem prepustijo kmetom. »Mi samo nadzorujemo, da cen ne bi preveč višali, nočemo pa kmeta stisniti v kot in ga omejevati s ceno,« poudarja Ploj.

članek
 

Fama − povezani s podeželjem in lokalnimi pridelovalci hrane

Kljub veliki konkurenci sta se obisk in promet v podeželskih samopostrežnih trgovinah tudi letos povečala.
Katja Željan, Nova Gorica tor, 24.12.2013, 06:00
Vipava – Kjer veletrgovci ne vidijo poslovnih priložnosti, jih najde vipavsko podjetje Fama. Rezultat? Nakupovalna centra v Vipavi in Sežani, veleprodajno skladišče v Vrhpolju, 22 samopostrežnih trgovin na primorskem podeželju od Trente do Pobegov z več kot sto zaposlenimi in dobri poslovni rezultati. Vse to je še en dokaz več, kako je mogoče uspeti s prepoznavanjem tržnih niš, drugačno ponudbo in seveda delavnostjo.

»Zgodba našega podjetja je zgodba o trdem delu, ki smo ga začeli že leta 1990. V tujini smo videli primere, kjer so imele družine takšna podjetja več sto let. In danes ugotavljamo, da je tudi pri nas tako mogoče dolgoročno preživeti,« pravi direktor podjetja Fama Aleksander Lemut.

Na trgu so prisotni že celotnih 23 let: začeli so kot grosistično podjetje, na prelomu tisočletja pa so spoznali, da je njihova tržna niša na podeželju, ker so z nastopom velikih trgovcev in diskontov ravno takrat začeli zapirati trgovine. Čeprav od države nikoli niso dobili nobene pomoči, vsako leto ustvarijo približno takšen poslovni rezultat, da odprejo dve novi samopostrežni trgovini na leto. Tako je bilo tudi letos. »V Trenti smo napisali zgodbo, ki je presegla najbolj optimistična pričakovanja. Povezali smo se z razvojno zadrugo Trenta, market pa tudi pozimi odlično dela. In to na veliko veselje turistov in domačinov, ki na območju 42 kilometrov – od Bovca do Kranjske Gore – niso imeli trgovine. Poleg tega smo letos odprli še market v zaledju Kopra, v Pobegih. Mi v 23 letih, odkar obstajamo, še nikoli nismo delili dobička. Vse gre v naložbe, kjer odpiramo tudi nova delovna mesta,« priznava Lemut.

Trgovino postavijo kilometre od nakupovalnih središč

Zaposleni, skupaj jih je 103, so tudi letos povečali realizacijo, ki naj bi konec leta presegla 18 milijonov evrov, pri tem pa z veseljem opažajo, da se tudi obisk v njihovih samopostrežnih trgovinah povečuje.

»Pritiski so veliki, konkurenca med trgovci je strahovita, a očitno smo našli recept za uspeh. Naši marketi so od nakupovalnih centrov oddaljeni v povprečju od sedem do deset kilometrov, ko ljudje že razmislijo, ali se bodo preoblekli in sedli v avto, da bi se odpeljali v nakupovalni center. Celo v Ajdovščini, denimo, smo novembra našteli 1100 več nakupov kot lani, kar pomeni, da tudi v večjih središčih nismo nekonkurenčni,« poudarja Aleksander Lemut.

Na račun grosističnega skladišča se lahko okrepijo

Kupce so prepričali tudi z izborom več kot dva tisoč izdelkov, med katerimi jih ima 50 zelo konkurenčne cene. Te zagotavljajo s podpisanimi pogodbami z vsemi proizvajalci v Sloveniji in povezavo z italijansko verigo Coop. »Ljudje tako vedo, da ponujamo proizvode zahodnoevropske kakovosti. Poleg tega moram omeniti še našo povezanost s podeželjem. Imamo veliko proizvajalcev malih podeželskih kmetij, ki delajo izključno za nas. Krnčan v Idrijskih Krnicah za nas dela jogurte, sire in domače mleko, domačija Gregorič na Vogrskem nam polni domače sokove, v Zagorju pri Pivki dobivamo mesnine ter pršute in še bi lahko naštevali,« pravi direktor Fame.

Ta bi lahko v prihodnje še okrepila svojo vlogo med malimi in neodvisnimi slovenskimi trgovci, ki so pred kratkim pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovili celo svojo podzbornico, saj ima edina med njimi grosistično skladišče. V tem primeru bi Fama postala servis vseh malih trgovcev v državi.

članek
 

Nastja Kramer in Andreja Stopar, Malinca

Malinca je spletna trgovina z zdravo hrano in recepti. Letos so ponudbo razširili na Hrvaško, v prihodnjih letih v načrtu širitev na vzhod.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 26.07.2014, 12:00
Ljubljana – Malinca je spletna trgovina z zdravo hrano in portal z zdravimi recepti, ustanovljena je bila junija lani. Soustanoviteljica Andreja Stopar pravi, da je Malinca nastala iz hobija, saj je tako Andrejo kot Nastjo Kramer zanimala zdrava hrana.

»Odločili sva se, da vzpostaviva spletno trgovino, ki jo bova imeli kot popoldansko delo ob službi, a se je zelo hitro pokazalo, da ima tako velik potencial, da bo postala najina celodnevna zaposlitev,« o začetkih govori Andreja. V podjetništvo sta se podali kot novinki. »Nisva imeli veliko podjetniških izkušenj in sva se morali sproti učiti. Veliko sva za nasvete spraševali znance in uspešne podjetnike, se učili prek spleta in iz knjig,« razlaga.

Povezava z lokalnimi pridelovalci

V shrambi Tince Malince je veliko izdelkov, ki pomagajo ohranjati oziroma povrniti tako zdravje kot tudi dobro počutje. Povezali sta se z lokalnimi proizvajalci. »Na začetku so bili skeptični, ko si novinec na trgu, a je sodelovanje kar dobro in hitro steklo,« pravi Stoparjeva. Za druge izdelke, ki jih doma ne pridelujejo, sta posegli po dveh distributerjih iz tujine. Iz tega so nastali tudi izdelki pod blagovno znamko Malinca, ki jih je že okoli 100. Sicer pa je v ponudbi približno polovica izdelkov slovenskih, drugi pa se ponašajo z ekološkimi, organskimi certifikati oziroma so izdelki pravične trgovine.

Konec aprila sta odprli tudi fizično trgovino v Velenju. »Skladišče, ki sva ga uporabljali prej, je postalo pretesno, zato sva iskali novo lokacijo, ki bo nekoliko večja in dovolj prostorna, da bo v njej tudi trgovinica. Tudi zato, ker se kar nekaj strank raje odloči za osebni prevzem naročenih paketov, ob tem nas vpraša za kak nasvet, pride pogledat izdelke in nas tudi osebno spoznat,« pravi Stoparjeva. Kljub temu še vedno 90 odstotkov prihodkov ustvarijo s spletno prodajo.

Pomembna kakovost

Konkurenca je v segmentu zdrave prehrane velika, kot pravi sogovornica, se z njo ne ukvarjajo pretirano. Kupcem želijo ponuditi celostno storitev in čim boljšo uporabniško izkušnjo. »Trudimo se ponujati kakovostne izdelke in v prodajo vključiti tisto, po čemer povprašujejo stranke,« pravi Stoparjeva. Tako se ponudba iz tedna v teden širi. Zelo pomembno vlogo pri privabljanju strank igrajo zdravi recepti, s katerimi zaokrožajo svojo ponudbo in hkrati ozaveščajo o zdravem načinu prehranjevanja. Pomembna sta tudi skupnost na facebooku in povezovanje z blogerji, na začetku pa sta delovali tudi prek skupinskih nakupov.

V načrtu Slovaška in Češka

Nastja in Andreja sta s prodajo zdrave hrane prek Malince v enem letu ustvarili 100.000 evrov prihodkov, za letos jih načrtujejo 240.000, prihodnje leto pa že pol milijona evrov. Junija so ponudbo razširili še na Hrvaško, kjer je, kot pravi Andreja, potencial velik. V načrtih imajo tudi skladišče v tej državi, da bi tako skrajšali dostavno pot in olajšali logistiko. V prihodnjih letih načrtujejo še prodor v vzhodne države, na Češko in Slovaško, kjer trg z zdravo hrano še ni tako zasičen, pa tudi velik del prodaje se seli na splet, zato je priložnosti veliko.

Uvrstili sta se tudi med štiri finaliste za naslov mladega podjetnika leta. »Uvrstitev med štiri finaliste naju je zelo razveselila, saj je to potrditev, da delava v pravi smeri. Tekmovanje za Mladega podjetnika leta 2014 nama predstavlja priložnost za dodatno prepoznavnost in pridobitev kredibilnosti v svetu podjetništva,« je ob uvrstitvi v finale povedala Stoparjeva.

članek
 

Tim Potočnik, Eurosender

Ekipa slovenskega zagonskega podjetja je razvila orodje za cenejše pošiljanje paketov po Evropi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 17.01.2015, 10:00
Ljubljana – Ekipa zagonskega podjetja Eurosender, ki je razvila orodje za cenejše pošiljanje paketov in prtljage, se je kalila v nemškem pospeševalniku ProSiebenSat.1. Veselijo se tudi vključitve v lizbonski Beta-i.

Do ideje za Eurosender so prišli na podlagi izkušnje ob študiju v tujini, kjer je imel eden od treh soustanoviteljev težave pri pošiljanju paketov domov. »Ugotovili smo, da je težko dobiti ponudbe različnih kurirjev, sploh, če ne govoriš lokalnega jezika. Njihove aplikacije so ponavadi prilagojene poslovnim uporabnikom, za končnega uporabnika pa je hitro naročanje prek spleta težko. Poleg tega so cene visoke. Ti trije razlogi so bili glavni, da smo se lotili postavljanja kurirske mreže in rešili vse omenjene težave,« o začetkih govori Tim Potočnik.

Eurosender je rezervacijski sistem za pakete, podobno kot že dobro delujoči sistemi za nakupe letalskih vozovnic, rezervacije hotelov, rent-a-carov ipd. »V vseh teh panogah se je naš poslovni model izkazal za zelo dobrega, v logistiki pa ni še nobenega močnega ponudnika, zato to želimo postati mi,« pravi Potočnik in dodaja, da na ameriškem trgu so podjetja, ki uporabljajo tak sistem za pošiljanje mednarodnih paketov, v kontinentalni Evropi pa resne konkurence ni.

Od študentov do majhnih podjetij

Eurosenderjeve stranke so študenti na izmenjavi, izseljenci, poslovneži, športniki z veliko prtljage, manjše spletne trgovine ter mikro in manjša podjetja, ki veliko uvažajo iz držav EU. »Pogosto se na primer zgodi, da nemška trgovina ne pošilja v Slovenijo, v takem primeru naš kurir pobere paket v Nemčiji, mi pa ga dostavimo vam v Slovenijo,« razlaga Potočnik.

Ekipa se je kalila v nemškem pospeševalniku ProSiebenSat.1, ki je v lasti istoimenske televizije. Ta se namreč zaveda, da bo na dolgi rok moč televizije začela ugašati, saj se vse seli na splet, zato že zdaj strateško vlagajo v internetna podjetja po Evropi.

Iz nemškega v lizbonski pospeševalnik

»Želeli smo v enega od najboljših evropskih pospeševalnikov, zato smo se prijavili v ProSiebenSat.1 prek njihove spletne aplikacije. Kot mlada in zagnana ekipa z dobro idejo, ki rešuje problem na trgu, smo jim bili všeč, zato so nas povabili najprej na pogovor prek Skypa, kasneje pa še kot enega od dvajset zagonskih podjetij na predstavitev upravi podjetja. Sprejeli so nas v trimesečni program pospeševalnika, v katerem smo se ogromno naučili,« o dobrih izkušnjah v tujini razlaga Potočnik. Poleg tega so se dogovorili tudi za sodelovanje z lizbonskim pospeševalnikom Beta-i, ki je eden najboljših za portugalski in španski trg, kjer bodo preživeli tri tedne.

Eurosender deluje po celotni Evropi, razen nekaterih manjših otokov, Cipra in Malte. Ožja ekipa šteje tri člane, soustanovitelje, in več zunanjih sodelavcev, se pa bo zaradi hitre rasti kmalu povečala. Dobili so tudi naložbo Silicijevih vrtičkov, ki je namenjena predvsem marketingu. Dolgoročno želijo pritegniti še kakšnega nemškega investitorja, njihov cilj pa je postati booking.com za pošiljanje paketov.

članek