Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Drugi vid, d. o. o.

Razvijajo mobilne rešitve, da bi slepim poenostavile vsakdanja opravila.
Vanja Tekavec, gospodarstvo sob, 23.06.2012, 12:00
Ljubljana – Učiti se posla v tujini v družbi najboljših so sanje vsakega mladega podjetnika; pred tem izzivom so zdaj v mladem mariborskem podjetju Drugi vid, d. o. o. S svojimi mobilnimi rešitvami za slepe in slabovidne letos so si prislužili vstopnico v elitni londonski podjetniški Wayra Academy, ki ga podpira telekomunikacijski gigant Telefonica.

Podjetje Drugi vid, d. o. o., so decembra lani ustanovili štirje študentje zadnjega letnika magistrskega študija računalništva in informacijskih tehnologij na FERI, Tine Poštuvan, Luka Topolovec, Blaž Magdič in Žan Markan. Že ime podjetja nakazuje, da se ukvarjajo z razvojem mobilnih rešitev za slepe in slabovidne. Pametne telefone želijo prilagoditi tako, da bodo slepim in slabovidnim poenostavili vsakdanja opravila, kot so pisanje sms-sporočil, brskanje po telefonskem imeniku, prečkanje cest, prepoznavanje barv, gledanje na uro in še bi lahko naštevali.

Vse to se je začelo, ko smo pogledali, kakšne naprave so na voljo slepim in slabovidnim, pravi vodja Tine Poštuvan.

»Ko smo pregledali namenske naprave za slepe, na primer bralnik denarja ali napravo za prepoznavanje barv, smo opazili, da so zelo drage. Že cena je nakazovala, da je v ozadju določen tržni potencial. Nam pa se je zdelo neumno, zakaj bi nekdo plačal veliko denarja za kup plastike, ki zna narediti samo eno stvar,« razlaga Poštuvan.

Možnosti za razvoj 
je še veliko

Telefoni, prilagojeni slepim in slabovidnim, sicer že obstajajo, a Poštuvan meni, da je možnosti za razvoj še veliko. Velik izziv so predvsem pametni telefoni, ki s svojimi gladkimi, na dotik občutljivimi zasloni, lahko pomenijo težavo za slepe in slabovidne; zato je treba najti takšno rešitev, da se tudi slepi ljudje znajdejo v izbirnikih telefona.

V drugem koraku želijo sodelovati pri razvoju programskih rešitev navigatorjev za slepe, s čimer se zdaj med drugim ukvarjajo v ljubljanskem podjetju Comland. To ne pomeni, da slepi in slabovidni ne bodo več potrebovali bele palice za prečkanje cest in križišč; pomeni le, da bodo pri vsakdanjih opravilih in pri gibanju imeli še eno pomoč. Tako kot se maneken Alen Kobilica s pomočjo zvočne komunikacije in spremljevalca spusti po smučarskih strminah? »Rešitev je, da bi prenosni telefon vodil slepe pri hoji in gibanju prek kamere na daljavo ter tako nadomeščal spremljevalca,« odgovori Poštuvan.

»Prisiljeni« pogledati 
čez mejo, v svet

V Drugem vidu si s svojimi rešitvami še ne služijo denarja, so pa tik pred tem, da svoje programske rešitve predstavijo trgu. »Izdelek je trenutno v fazi testiranja, v nekaj tednih ga bomo dali na trg,« napoveduje sogovornik.

In trg je velik; to niso le brezštevilna društva za slepe in slabovidne, kamor se mladi raziskovalci zdaj zatečejo po nasvete za izboljšave in morebitne napake, temveč tudi velike korporacije, kot je, denimo, Telefonica. »Narava izdelka nas je silila, da gremo pogledat v veliki svet, in zdaj vidim, da se v svetu stvari res hitreje odvijajo. Socialni kapital je zelo pomemben. Naša želja je, da bi z velikimi korporacijami pripravili naročniške pakete, v katerih bi bila rešitev za slepe in slabovidne že vključena v pametne telefone,« o viziji podjetja pove Poštuvan.

Svojo rešitev so lani predstavili tudi na globalnem študentskem tekmovanju Microsofta Imagine Cup, ki se ga udeležuje več kot 325.000 bodočih tehnologov, znanstvenikov in raziskovalcev, ter zasedli prepričljivo sedmo mesto med 183 sodelujočimi državami. Letos so s svojimi rešitvami prepričali tudi komisijo za izbor v elitni podjetniški pospeševalnik Wayra Academy.

članek
 

Ivan Klaneček

Inovator večino izumov uporabi v praksi. V skoraj treh desetletjih so v družinskem podjetju Ing.Klan iznašli 65 inovacij.
Miha Rubin, Maribor Sat, 21.01.2012, 09:00
Maribor – »V Sloveniji je inovatorstvo dobro razvito, a zelo slabo izkoriščeno,« meni večkrat nagrajeni domači inovator Ivan S. Klaneček, ki se je z nedavnega sejma inovacij v Varšavi vrnil z zlato medaljo. Klaneček ustvarja v manjšem družinskem gradbenem podjetju Ing.Klan iz Maribora.

To podjetje, staro 28 let, sestavljata dve poslovni enoti: za projektiranje zgradb, okolja, požarno varnost in inženiring ter enota za gradbene tehnologije in inovacije. V tej razvijajo novosti v tehnologiji prenov, sanacij, vzdrževanja in zaščite objektov. »Inoviramo gradbeni material za sanacije in trajno zaščito zgradb in spomenikov pred vplivi iz okolja,« je pojasnil solastnik podjetja Mariborčan Ivan Klaneček. Po njegovih besedah izumljene materiale, ti zahtevajo predpisani način hrambe, vgrajevanja in negovanja, razvijajo na mineralni osnovi ali vodni bazi; so torej ekološki materiali.

Ing.Klan, ki sodeluje z več inštituti v Sloveniji in tujini, vseskozi deluje v smeri tehnično-tehnoloških boljših rešitev in racionalnejših izvedb pri prenovah, sanacijah in zaščitah zgradb. Lastni gradbeni laboratorij jim omogoča preiskave in razvoj inovacij različnih specialnih materialov. Inoviranje so sicer začeli že leta 1986, s finančno podporo podjetij iz Nemčije. Po desetih letih so nato prenesli inovacije s področja sanacijskih materialov tudi na slovenski trg. Če omenimo le nekaj njihovih večjih projektov pri nas, so med njimi rekonstrukcije samostana Kostanjevica na Krki, obnova fasade stavbe državnega zbora ter elaborat stabilizacije in hidroizolacije Rimskih term.

Do danes so iznašli skupno že 65 inovacij, različno avtorsko varovanih v Sloveniji, Evropi in zunaj nje. »Najboljše so tiste, ki so tržno zanimive, pri katerih niso potrebni veliki finančni vložki in jih je mogoče hitro začeti dolgoročno izkoriščati,« pojasnjuje Klaneček. Kot pravi, ne čutijo velikih težav pri prenosu inovacij, ker te nastajajo zaradi potreb delovanja družbe, projektiranja zgradb, požarnih elaboratov ter tehnologije obnov, sanacij in trajnostne zaščite. Tako je večina njegovih izumov tudi uporabljena v praksi.

Mariborska družba je v preteklih letih na raznih sejmih prejela vrsto nagrad, med katerimi je gradbeni inženir Klaneček najbolj ponosen na dve zlati medalji, iz Pittsburgha v ZDA in najnovejšo iz Varšave (za sistem obnove in vzdrževanja kulturnozgodovinskih zgradb). Pa tudi na srebrno iz Bruslja in bronasto iz Stockholma. Poleg tega so lani dobili potrjen štiriletni projekt stabilizacija in hidroizolacija temeljev zidov, podprt z evropskim denarjem.

Po ocenah Klanečka imamo v Sloveniji okrog 2000 inovatorjev, toda ne takih, ki bi stalno inovirali, temveč so to ljudje, ki so tu in tam prijavili kakšno inovacijo. Od tega evropsko primerljivega števila se jih resno in aktivno ukvarja z inovacijami samo kakšnih sto, polovica v tujini ali za tujce. Po svetu deluje kar nekaj poznanih slovenskih inovatorjev, o razmerah v tujini pa Klaneček pravi: »V pravem tržnem gospodarstvu v tujini zahtevajo lastniki od inovatorjev izdelek ali tehnologijo, ki jo je mogoče takoj prodati.«

Medtem pri nas veliko inovacij ostaja neuporabljenih, inovatorji pa v glavnem delajo ljubiteljsko, nenamensko, brez predhodne raziskave trga in brez pomoči državnih ustanov. »Tiste službe, ki so namenjene za pomoč, pa niso strokovno dovolj usposobljene. Številna svetovanja pri nas, financirana z evropskim denarjem, so bila lani večinoma nekoristna. Slovenija spodbuja inovatorstvo na neuspešen način,« meni Ivan Klaneček. Je pa pohvalil dobro sodelovanje z zavodom Aktivni slovenski inovatorji (ASI) in Uradom za patentno zaščito.

V Sloveniji so sicer po mnenju Klanečka lahko uspešni le tisti inovatorji, ki so sposobni inovacijo intelektualno zaščititi, jo sami razviti do prototipa in izdelati poslovni načrt. »Brez tega osnovnega razvoja inovacije ni mogoče pričakovati nobene finančne podpore niti v Sloveniji niti v tujini. Mimo osnovnih pogojev za uspešnost inoviranja pa veliko inovatorjev kot krivca za težave vidi državo, ki jim ne pomaga.«

članek
 

Janez Bijol, Bijol d. o. o.

Ob zlomu gradbincev se je prodaja dvigal popolnoma ustavila in takrat jih je rešil komunalni in lesni program.
Mateja Celin, Slovenj Gradec sob, 14.07.2012, 12:00
Vuzenica – Podjetje Bijol je letos prejelo kar dve nagradi gospodarske zbornice: ustanovitelj in lastnik Janez Bijol je prejel nagrado za izjemne gospodarske in posloven dosežke, za svojo inovacijo tovornjaka za izdelavo sekancev pa je podjetje prejelo zlato regijsko priznanje za najboljšo inovacijo. Letos načrtujejo povečanje izvoza in prometa.

Družba Bijol se od leta 1996, ko so postali generalni zastopnik avstrijskega podjetja Palfinger, ukvarja s prodajo, montažo in servisom dvigalno-nakladalnih naprav. Zaposlujejo več kot 30 ljudi. Lani so imeli 5,6 milijona evrov prometa in 350.000 evrov dobička. Letos jim kaže še bolje, saj imajo nekaj sto tisoč evrov več prometa kot so ga imeli lani.

Ves čas so postopno širili ponudbo, ki zdaj obsega več vrst dvigal, specialne prikolice, stroje za prekladanje, sekalnike za izdelavo sekancev, smetarska vozila, betonske mešalce, traktorska dvigala in prikolice, železniško opremo ipd., izdelke pa tudi servisirajo, nadgrajujejo in montirajo.

»Vsako leto smo dodali kaj novega, kar nas je 2008 tudi rešilo. Ob zlomu gradbincev se je prodaja dvigal popolnoma ustavila in takrat nas je rešil komunalni in lesni program, pri katerem se krize skoraj ne čuti. Delamo tudi za slovenske železnice in slovensko vojsko,« pove Janez Bijol.

Inovativnost brez prodaje nima učinka

Dokaj skromen, osemodstotni izvoz bodo letos poskušali povečati na 15 odstotkov, a Bijol poudarja, da so zaradi cene delovne sile v tujini predragi v primerjavi z Madžari, Čehi, Rusi, Ukrajinci. Povprečne bruto plače pri Bijolu so precej nad koroškim povprečjem. Zadnja leta so skoraj polovico dobička vložili v razvoj in raziskave, kar je dolgoročna prednost. »Razvili smo kombinirano gozdarsko prikolico, ki je bila nagrajena, zdaj pa razvijamo kombinirane prikolice z avstrijskim podjetjem. Težava pri tem je, da je skoraj vsaka naša nadgradnja vozil unikatna, kar pomeni, da je končni izkupiček celotnega procesa v smislu prodaje in zaslužka relativno majhen.«

Letos nagrajeno enoto za sekance so izdelali za znanega kupca. »Razvoj v takem primeru financiramo sami, a izdelek tako vsaj lahko prodamo. Naše prve inovacije več kot leto dni nismo mogli prodati, ker je bila predraga. Razvijamo lahko v nedogled in naredimo najboljši izdelek, a če bo predrag in ga ne bo mogoče prodati, nismo naredili nič.«

Še naprej nameravajo ostati v isti branži, a bodo iskali nove izdelke v povezavi z obnovljivimi viri energije. »S sekači za biomaso smo dobro zastopani, delamo tudi v smeri izdelkov za transport biomase. Čas bo verjetno prinesel še kaj novega, če bomo hodili z odprtimi očmi po svetu, bomo že še kje kaj videli in vzpostavili nove kontakte. Poskušamo tudi razvijati takšne lastne izdelke, za katere vemo, da bomo dobili kupce.«

Nagrada ima dobre in slabe učinke

Že letos so nameravali zagnati delavnico v Komendi, a so se odločili, da zaradi razmer na trgu letos v investicijo še ne gredo. »Železnice, vojska, komunale, vsi zapirajo pipe. Doslej smo bili zelo malo zainvestirani in bomo raje počakali ter investirali iz prometa, ki ga ustvarjamo, in iz dobička, namesto da bi najemali kredite. To je bil vedno tudi moj življenjski moto, nikoli nisem jemal kreditov. Smo pač kupili pol leta ali leto pozneje.«

Kot pravi Janez Bijol, nagrada uspešnemu podjetniku prinese pluse in minuse. Ko so ga vprašali, ali bi jo sprejel, je poklical kolege, ki so jo že dobili, in vsi so mu povedali enako: »Prinese pluse in minuse, a je več plusov, predvsem pri prepoznavnosti, minusi so pa davkarija, ki vsakemu uspešnemu podjetniku takoj skoči za vrat, kakor da je kriminalec, in zavist. Vse, kar so mi povedali, drži. Takoj po nagradi smo dobili davčno kontrolo.«

članek
 

Semantika

Na spletnem portalu podjetja Semantika se predstavlja več tisoč svetovnih muzejev.
Anže Voh Boštic, gospodarstvo sob, 21.07.2012, 12:00
Ljubljana – Podjetje Semantika od leta 2006 razvija informacijski sistem za vodenje muzejske dokumentacije, spletne strani in mobilne aplikacije za predstavitev galerij ter programske rešitve po meri.

Sašo Zagoranski, lastnik podjetja Semantika, d. o. o., je začel sistem za vodenje dokumentacije za muzeje in galerije razvijati leta 2006. Danes ga uporablja več kot petdeset slovenskih muzejev in galerij, s čimer si olajšajo predvsem popisovanje razstavnih eksponatov. Informacijski sistem v sodelovanju z uporabniki nenehno izpopolnjuje, s sodelavci, zdaj jih je že šest, pa razvijajo tudi dopolnjevalne produkte. Tako so ustvarili spletno stran museums.si, s katero dajejo našim muzejem možnost za spletno predstavitev svojih eksponatov. Trenutno jih je mogoče videti že nekaj 10.000. Na portalu lahko muzeji in galerije objavljajo tudi datume razstav, aktivnosti in dogodkov, ki jih ponujajo.

V tujino že prodirajo z mednarodno različico spletne strani, museu.ms, na kateri se predstavlja več tisoč muzejev v svetu, Zagoranski pa predvideva, da jih bo kmalu več 10.000. Podobne spletne strani pripravljajo tudi za posamezne države. Glavna predstavitev ustanove je na njihovih spletnih straneh brezplačna, preostale storitve, kot so predstavitev zbirk in objava razstav, pa so plačljive. Ponudbo dopolnjujejo še z razvojem mobilnih aplikacij, ki so prav tako namenjene predstavitvi muzeja, galerije in zbirke. Te izdelujejo po meri.

Na tuje trge želijo prodreti tudi z informacijskim sistemom za muzeje. So partner v večjem evropskem projektu, ki ga financira Evropska unija, produke predstavljajo na večjih muzejskih konferencah v tujini. Nazadnje so se na povabilo organizatorja udeležili konference v Londonu. Udeležba na mednarodnih dogodkih je že obrodila prve sadove, saj se o sklenitvi posla pogovarjajo s kar nekaj muzeji v tujini. Hkrati z udeležbo ostajajo v stiku z najnovejšimi muzejskimi standardi. Prednost Semantike pred konkurenco je na tujih trgih po pojasnilu Zagoranskega predvsem ugodna cena informacijskega sistema, saj so primerljive rešitve tujih podjetij precej drage. Aplikacij za predstavitev muzejev, kot jih razvijajo sami, pa trenutno ne dela še nihče.

Poleg izdelkov za muzeje se Semantika ukvarja tudi z razvojem aplikacij za večja podjetja, kot sta Banka Koper in Gen energija. Podjetja po izdelkih Semantike povprašujejo predvsem zaradi uporabe najnovejših tehnologij. »Komu se lahko zdi, da muzeje nove tehnologije ne zanimajo, a v resnici je prav nasprotno, saj si zelo želijo slediti trendom. Uporaba novih tehnologij pa nas dela zanimive tudi za podjetja,« poudarja Zagoranski. Za Gen energijo so naredili prvo slovensko aplikacijo, ki temelji na Microsoftovi tehnologiji Kinect, torej zaznavanju gibanja telesa v prostoru. Zaposlenim v Gen energiji aplikacija omogoča, da brez dotika, torej le s premikanjem rok, na zaslonu spremljajo stanje v hidroelektrarnah. Delajo tudi aplikacije za Microsoft surface, tablični računalnik, ki ga razvija ta korporacija.

Lani je Semantika ustvarila 200.000 evrov prihodkov, ti so se povečali za 38 odstotkov glede na leto prej. Za letos načrtujejo nadaljnjo rast dohodka in trenutno so na dobri poti, da ta cilj izpolnijo, je povedal Sašo Zagoranski.

članek
 

Od Intere do Inteliusa

Spletni program Intrix ptujskega podjetja Intera uporabljajo in cenijo doma in v tujini.
Franc Milošič, Ptuj sob, 22.09.2012, 12:00
Ptuj - Nekaj ptujskih podjetniških zanesenjakov z Davorinom Gabrovcem na čelu je v desetih letih od prvega ustanovljenega podjetja Intera pred kratkim s svojim že tretjim podjetjem prestopilo prag enega največjih podjetniških inkubatorjev v ZDA Tech Stars.

Intera je začela postavljati spletne strani, že kmalu po ustanovitvi podjetja v domači Gabrovčevi garaži pa je prvo pri nas začelo razvijati poseben spletni program Intrix in danes se posveča samo temu. Za spletne strani je Intera ustanovila novo podjetje Refresh, potem pa še start-up podjetje Intelius, ki je zdaj že v podjetniškem inkubatorju v ZDA. Vsa tri podjetja imajo 21 zaposlenih. Intera bo konec tega tedna praznovala svojo desetletnico skupaj s svojimi poslovnimi partnerji in uporabniki njenega Intrixa.

Program »v oblaku«

Že več kot dva tisoč posameznikov zdaj vsak dan uporablja program, ki jim pomaga pri vodenju posamičnih projektov in pri upravljanju odnosov s strankami (CRM). Intrix je prvi slovenski spletni program »v oblaku« in je tudi že dobil nagrado eurocloud za najboljšo storitev v oblaku. Ta oblak pomeni, da podjetje programa ne kupi, ga ne naloži na svojo računalniško opremo, ampak uporablja Intrix, ki je Interin program in je vedno dostopen na spletu, ko si zanj zagotovi svoje uporabniške kode za dostop. Takšna opremljenost z računalniškim programom je veliko cenejša od nakupa programske licence, obenem pa jo je možno po želji širiti, krčiti, posodabljati in prilagajati potrebam in zahtevam posamičnih podjetij ter njihovih notranjih organizacijskih in poslovnih posebnosti. Program Intrix je mogoče najeti v posameznih paketih, naročnina pa je odvisna od zahtevnosti paketa in od števila posameznikov, ki bodo v skupnem sistemu ta program uporabljali. V celotni vrsti slovenskih podjetij od radijskih postaj prek Večera do Mercatorja, Tenzorja, Merkurja in še koga že po posameznih enotah ali pa v celoti uporabljajo ta spletni program. Intera pa je z njim navdušila tudi naročnike na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in v Kanadi. Širjenje programa na tuje trge je zdaj njihova glavna naloga. Pri tem pa pot utirajo številne nagrade, ki jih je Intera dobila za to svojo spletno rešitev. Intrix je bil najpodjetniška ideja, nagradili so ga Slovenski forum inovacij pa Hevreka!, European Venture Summit, Red Herring, dobil je zlato priznanje slovenske gospodarske zbornice za najboljšo inovacijo na Štajerskem.

Med najboljšimi zaposlovalci

A ne skrbijo samo za razvoj programa in nove naročnike. Intera je bila trikrat med finalisti najboljših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, med prvimi pri nas je dobila certifikat Družini prijazno podjetje. Z vsemi temi atributi je pridobivanje novih naročnikov lažje, saj dokazujejo, da je podjetje vredno zaupanja. Največ skrbi in pozornosti pa namenjajo varnosti podatkov njihovih naročnikov, ki se znajdejo v spletnem programu. »To je najpomembnejše področje našega dela,« pravi direktor Intere Peter Ladič. »Našim naročnikom smo na voljo neprekinjeno na vseh možnih medijih in zvezah, redno jih obveščamo o novostih, in ker Intrix nenehno razvijamo naprej, je vsaka programska novost takoj in brezplačno na voljo vsem uporabnikom, ki so naši naročniki.«

članek
 

Andrej Horvat, Silkem

Timsko delo znanstvenikov in gospodarstva je dober recept za sodobne, do potrošnika in okolja prijazne izdelke.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 23.02.2013, 15:00

Ljubljana – Sodelovanje znanosti in gospodarstva lahko da izvrstne rezultate, dokazujejo v podjetju Silkem, ki je v sedemletnem projektu NASIL – Napredni Alumno SILikati s Kemijskim inštitutom razvil tržno zanimiv ekološki izdelek.

Konkretni rezultat sedemletnega dela je adsorbent z imenom Asorbio – trajnosten in ekološki produkt na osnovi zeolita, ki je zaradi dobre vpojnosti različnih plinov primeren za uporabo v kmetijstvu in industriji ter hkrati dostopen široki potrošnji (izdelki za vpijanje vlage in vonja) z visokim potencialom na globalnem trgu. Rezultat raziskovalnega projekta je presegel prvotno pričakovanje in kaže, kako timsko delo vrhunskih znanstvenikov in razvojnih skupin iz industrije omogoča ustvarjanje sodobnih, do potrošnika in okolja prijaznih izdelkov.

Plod slovenskega znanja in razvoja

Asorbio je plod slovenskega znanja in razvoja, je inovativen ekološki izdelek. To je tudi njihova prednost pred konkurenco, pravi vodja razvoja v Silkemu iz Kidričevega Andrej Horvat. »Konkurenca je, ampak z njimi se lahko kosamo, ker vemo, kaj je naša prednost. Nimamo materialov, ki bi se razgradili, medtem ko vsrkavajo vodo. Zeolit, ki ga uporabljamo za vsrkavanje vlage, lahko, ko se nasiti, regeneriramo (seveda to ne velja za tistega, ki vsrkava vonjave iz smetnjakov, ker bi s tem sprostili vse te vonjave nazaj v zrak), tako je uporaben v neskončnost,« razlaga.

Izdelki so že naprodaj v slovenskih trgovinah, spomladi pa bodo zagnali tudi oglasno kampanjo. Borut Šegula, ki vodi prodajo in distribucijo izdelkov Asorbio, pravi, da vzporedno z domačim trgom že prodirajo v Italijo, kjer je zanimanja kar precej. Povezali so se že z vsemi zahodnoevropskimi državami. Odpira se jim možnosti, da bi prek partnerskega podjetja stopili na trg Vzhodne Evrope.

Sestali so se tudi z japonskimi potencialnimi kupci. »Na tem trgu je velik potencial, saj so vonjave tam poseben problem. Koncentracija prebivalcev na kvadratni meter je na obalnih območjih velika. Poleg tega je v navadi sezuvanje, ne le doma, tudi v podjetjih in drugod. Zato je higiena nog in obutve zelo pomembna. Konkurenca je zato zelo močna, a le na področju osvežilcev, ki, kot vemo, vonj le prekrijejo, naš izdelek pa ga vsrka. Ker so Japonci zelo ekološko ozaveščeni, je pomembna tudi ta komponenta našega izdelka, kajti asorbio po uporabi v čevljih itd. stresete po zemlji ali pa ga odvržete v kompostnik, kjer deluje naprej. Če bo izdelek uspešen na Japonskem, ga bomo prek zastopstva širili še naprej, v Južno Korejo in na Kitajsko. Zelo zanimivo pa je, da je za slovenski izdelek veliko večji interes pri distributerjih v drugih državah kot v Sloveniji,« dodaja Šegula.

Razvoj namesto odpuščanja

Projekt, ki je bil osredotočen na raziskovanje materialov za zmanjšanje emisij škodljivih plinov v okolje, je dokaz, kako ustvariti nove ideje v okviru obstoječe proizvodnje. To je bil namreč tudi cilj podjetja, ko je kriza že potrkala na vrata. Odločili so se, da v razvojnem oddelku ne bodo odpuščali, ampak se bodo usmerili v razvoj novih izdelkov, ki bodo prinesli konkurenčno prednost, višjo dodano vrednost, prodor na nove trge in povečanje zaposlenosti. Projekt je vreden 3,36 milijona evrov, od tega je 40 odstotkov prispevala država. Njegov tržni potencial pa je ogromen. Tako v Silkemu vidijo priložnosti še pri zmanjševanju izpustov v zrak, v industriji barv in plastike, izdelkih za čiščenje voda, zeolitni foliji za višanje trajnosti živil, zeolitih za poljedelstvo in vrtnarstvo zaradi enakomernejše prehrane zemlje, uporaba zeolitov za prehrano živali ipd.

članek
 

Peter Kavčič, Comtec

Podjetje je med vodilnimi ponudniki velikoformatnega digitalnega tiska, deluje na trgih v regiji, apetiti so precej večji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo tor, 09.07.2013, 09:00
Ljubljana – V mariborskem podjetju Vizualne komunikacije Comtec, ki letos praznuje 20-letnico poslovanja, pravijo, da so trajnostno poslovanje, avtomatizirana tehnologija, lastni razvoj, inovativni izdelki in usmerjenost na tuje trge njihove glavne konkurenčne prednosti.

Podjetje, čeprav z le desetimi zaposlenimi, spada v skupino vodilnih ponudnikov velikoformatnega digitalnega tiska. Izstopajo z izdelavo kompleksnih individualiziranih izdelkov, ki vključujejo integracijo multimedijskih, svetlobnih in drugih inovativnih rešitev. Ustanovitelj podjetja in prokurist Peter Kavčič pravi, da je konkurenca zelo huda, sploh na lokalnem trgu, a v zadnjih dveh letih se je pokazalo, da se jim je izplačalo vlagati v kakovost in razvoj inovativnih produktov. Materiali, ki jih uporabljajo, imajo poreklo v Evropski uniji in so ustrezno certificirani ter narejeni z zeleno energijo. »Konkurenčna podjetja gredo v stečaj, padajo jim bonitetne ocene, ker so zniževali cene zaradi kupovanja cenejših kitajskih materialov,« pravi Kavčič.

Prednost kakovosti, znanju in avtomatizaciji

V Comtecu so pred petimi leti začeli razvoj multimedijskih prodajnih in prezentacijskih stojal. To so povečani izdelki, v katere so vgrajeni mulitmedijski predvajalniki. Imajo lastni razvoj, saj v okviru podjetja deluje skupina, ki se ukvarja z raziskovanjem trga, nakupovalnih navad in vsega, kar vpliva na boljšo prodajo njihovih izdelkov. »Ugotovitve poskušamo nato z ekonometrično analizo ovrednotiti in razviti izdelek za trg,« razlaga Kavčič.

Njihovi naročniki prihajajo tako iz Slovenije kot tudi iz bližnjih regijskih trgov. Načrtujejo tudi vstop na druge mednarodne trge. »Na podlagi analize trga se odločimo, ali lahko tam nastopimo z izdelki, ki našim kupcem pomenijo novo dodano vrednost,« pravi Kavčič. Uspešno delujejo tudi v času neugodnih gospodarskih razmer, zasluge za to pa pripisujejo kakovosti, sodobni in avtomatizirani tehnološki opremljenosti, znanju ter upoštevanju individualnih želja strank.

Leta 2011 nagrada za energetsko najučinkovitejše podjetje

V dvajsetih letih so ustvarili dobrih 13 milijonov evrov prihodkov. Njihova vrednost se je povečevala v povprečju 13 odstotkov na leto. Spreminjala se je tudi struktura prihodkov. Iz začetne izključne prodaje storitev so se povečevali prihodki, pridobljeni z izdelavo tehnološko zahtevnih izdelkov. Podjetje je prejelo tudi oceno bonitetne odličnosti AAA, kar pomeni, da izpolnjuje kriterije ocenjevanja bonitetne odličnosti v zadnjih treh poslovnih letih.

Zaradi razvoja na podlagi koncepta trajnosti in čim manjšega vpliva na okolje so si za svojo proizvodnjo zagotovili lasten energijski vir. Podjetje namreč s svojo strešno sončno elektrarno in plinsko kogeneracijo (soproizvodnja električne in toplotne energije) proizvaja električno energijo za lastne potrebe, presežke pa oddajajo v električno omrežje. Proizvedejo približno štirikrat več energije, kot je potrebujejo za lastno poslovanje. Poleg tega jim je uspelo zmanjšati škodljive izpuste ogljikovega dioksida v ozračje za kar 23 ton na leto. Za celostno inovativno energetsko rešitev so leta 2011 prejeli nagrado za energetsko najučinkovitejše podjetje.

članek
 

Tam-Durabus

Lastni razvoj je ena ključnih prednosti na trgu. Rast v novi tovarni avtobusov bo v enem letu skoraj stoodstotna.
Robert Galun, Maribor sob, 19.10.2013, 12:00
Maribor - »Storili smo, kar smo obljubili na začetku. Dejali smo, da bo v pol leta za nas delalo 70 ljudi. Zdaj, ko je minilo več kot pol leta, smo dosegli zaposlitev več kot sto delavcev,« poudarja direktor nove tovarne avtobusov Tam-Durabus Holger Postl. Po njegovih besedah tudi prodaja poteka po načrtih.

»Zagotovo bomo še rasli in še bomo zaposlovali,« je odločen 34-letni Avstrijec Holger Postl, za katerim je kljub mladosti že zavidljiva kariera. Med drugim je kot pripravnik delal pri podjetju BMW, pozneje pa je bil pri družbi Man, proizvajalcu tovornjakov in avtobusov, projektni vodja za Kitajsko, Rusijo, Indijo in Brazilijo.

Vodenje Tam-Durabusa v večinski kitajski lasti je Postl prevzel letos spomladi in že ob odprtju napovedal, da se želijo po kakovosti uveljaviti kot zahodnoevropski proizvajalec. »Lahko rečem, da se zagotovo približujemo cilju,« pravi. Po njegovih besedah je že slovenska mentaliteta takšna, da je bolj usmerjena na zahod kot vzhod: »Imamo kitajskega lastnika, a naša veriga dobaviteljev je po večini spletena okrog tovarne, iz lokalnih dobaviteljev in z zahodnoevropskimi komponentami (menjalniki, motorji ...). Na tem področju ne delamo kompromisov. Ponujamo zelo evropski proizvod, na trgu pa želimo vzbuditi vtis, da smo mladi, odprti in fleksibilni, in ne stari, počasni in konservativni.«

Tam-Durabus, ki ima proizvodno halo nekdanje Tovarne vozil Maribor (v stečaju) za zdaj še v najemu, a jo namerava odkupiti, na trg prodira s tremi vrstami proizvodov: turističnim, letališkim in mestnim avtobusom. Postl napoveduje, da bodo letos izdelali od 60 do 70 avtobusov, pri čemer je pomembno, da imajo zanje tudi naročila.

Čeprav so lastniki mariborske tovarne avtobusov Kitajci, Postl kitajskega trga ne vidi kot zelo pomembnega za Tam-Durabus. Glavni trg za turistične avtobuse je srednja Evropa (z odmiki proti zahodu in vzhodu), največ jih prodajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji in po novem tudi v Estoniji.

Trg za letališke avtobuse, ki jih je proizvajal že TVM, je veliko večji. Prodajajo jih lahko po vsem svetu, pri čemer Kitajska spet ni na vrhu lestvice, ugotavlja Postl, saj ima svoje dobavitelje, ki ponudijo vozila z nižjo ceno, a tudi slabšo kakovostjo. Glavna trga Durabusa za letališke avtobuse sta zdaj Bližnji vzhod in Rusija, počasi pa prodira tudi v Italijo in Španijo.

Pomemben segment je razvoj mestnih avtobusov, zlasti na električni pogon in posledično na indukcijsko polnjenje. V ta namen bo Tam-Durabus letos od države prejel 3,3 milijona evrov nepovratnih sredstev za tuje investicije. Postl je povedal, da naložba zahteva precej denarja, zato so želeli, da pri tem sodeluje tudi država. Sami bodo v projekt vložili približno 15 milijonov lastnega kapitala, ne nazadnje bo treba zaposliti dodatno delovno silo: »Če gremo v ta projekt, potem želimo videti, da so naši napori cenjeni. Pravzaprav pa se bo denar, ki ga bo zagotovila država, kmalu vrnil v obliki davkov, kar se bo Sloveniji izplačalo.«

Prav lastni razvoj je ena ključnih prednosti na trgu, zlasti če se želi Tam-Durabus uveljaviti kot zahodnoevropski proizvajalec. Ekipa desetih inženirjev, ki so večinoma delali že v TVM, je sposobna razviti avtobus, kar za proizvajalca velikosti Durabusa ni običajno, saj takšni proizvajalci le kupujejo komponente in iz njih sestavljajo vozila. »Mi delamo drugače,« pravi Postl. »Kupljene komponente integriramo v svojo lastno tehnologijo, kar nam omogoča, da smo nekako neodvisni od velikih igralcev na trgu.«

Postl predvideva, da bo rast podjetja na začetku ogromna, v prvem letu skoraj stoodstotna. A po treh do štirih letih naj bi se počasi ustavila pri številki 300 avtobusov na leto in največ 300 zaposlenih: »To je zdravo za podjetje. Vse, kar je več, je nerealno in bi le povzročilo težave v proizvodnem ciklusu.«

članek
 

Zadruga Dobrina pridelovalcev ne stiska v kot

Nočejo biti zadruga z velikimi maržami. V sistem je vključenih že več kot 40 lokalnih kmetov.
Robert Galun, Maribor tor, 24.12.2013, 12:00
Maribor – V sklopu projekta Evropska prestolnica kulture je pred dobrim letom v Mariboru v želji zvišati raven samopreskrbe zaživela Zadruga Dobrina. Deluje po načelu pravične trgovine, saj lokalnih pridelovalcev »ne stiska« pri odkupnih cenah, ampak jim za pošteno delo ponuja pošteno plačilo.

Zamisel o pravični zadrugi, ki bo delovala kot socialno podjetje, sega v leto 2011. Takrat so se po besedah Denisa Ploja, vodje nabave v Zadrugi Dobrina, začeli povezovati z manjšimi kmeti, zlasti živinorejci in jih s preusmeritvijo v pridelavo zelenjave poskušali rešiti pred postopnim krčenjem kmetij in morebitnim propadom. Vključili so jih v sistem nadzora ekološke pridelave in jim poiskali trg.

Začetek je bil težak, poudarja Ploj, a kmetje so priložnost pograbili. Začelo se je v Jurovskem Dolu, a je to območje kmalu postalo premajhno, zato so poiskali kmete na območju celotnih Slovenskih goric in celo širše. Po njegovih besedah se je v projekt vključilo že več kot 40 kmetov: »Odzivi so vse boljši. Ljudje nas kar pogosto kličejo, ali se lahko pridružijo zadrugi. Denimo: ostanejo brez službe in imajo košček zemlje, kjer bi pridelovali zelenjavo.«

Vodilo je nenehen razvoj

Začetni kapital je zadruga dobila v okviru projekta Urbane brazde, ki je potekal pod okriljem Evropske prestolnice kulture (EPK), zdaj pa je bolj ali manj prepuščena trgu. Zaposlenih je zaradi tega nekoliko manj kot na začetku. V zadrugi redno delata le dve osebi, medtem ko trojica, ki je službo dobila v času EPK, na pomoč priskoči le občasno, kar je očitno cena tega, da nočejo biti zadruga z velikimi maržami.

Kljub temu pa prihodnost ni črna. Eno od vodil uspešnega poslovanja je nenehni razvoj, zato se je zadruga že prijavila na več razpisov, kjer si obeta ugoden razplet. Poleti, ko imajo preveč zelenjave, zlasti paradižnika, bi se radi bolj posvetili predelavi, s čimer bi porabo lokalnih pridelkov bolj enakomerno razporedili na vse leto, podobno zadrugo pa bi radi ustanovili še na Hrvaškem.

Cene določajo skupaj

Poleg tega, poudarja Ploj, se prodaja iz meseca v mesec povečuje, tudi obrati javne prehrane naročajo vse več lokalno pridelane hrane. Zdaj vrtcem, šolam in drugim javnim zavodom vsak mesec prodajo dobri dve toni hrane, pri tem pa imajo še 70 rednih odjemalcev zabojčkov s sezonskim sadjem in zelenjavo ter drugimi izdelki iz lokalne pridelave. Cena takšnega zabojčka je odvisna od velikosti, trikilogramski stane osem evrov, petkilogramski trinajst evrov in osemkilogramski devetnajst evrov.

Cene v pravični trgovini na Valvazorjevi 42 v Mariboru seveda niso tako nizke kot pri kakšnem veletrgovcu, so pa občasno nižje kot na tržnici, je pojasnil Ploj. Ker zadruga deluje po načelu pravične trgovine, odkupne cene sadja in zelenjave določijo skupaj s pridelovalci, pri določanju cen za sokove, marmelade in podobno pa odločitev povsem prepustijo kmetom. »Mi samo nadzorujemo, da cen ne bi preveč višali, nočemo pa kmeta stisniti v kot in ga omejevati s ceno,« poudarja Ploj.

članek
 

Impol – z razvojem so ostali med najboljšimi

Do leta 2020 bodo ustvarili več kot 650 milijonov evrov prihodkov
in za trikrat povečali dobiček.
Danilo Utenkar, Slovenska Bistrica sob, 21.12.2013, 12:00
Slovenska Bistrica – Čeprav sedanje gospodarske razmere v Sloveniji ne vlivajo posebnega optimizma, dosega skupina Impol enega najboljših rezultatov v dolgoletni zgodovini in tudi spada med pomembnejše evropske predelovalce aluminija.

Letošnje poslovno leto bo Impol, ki ima hčerinske družbe še v Srbiji, ZDA in Braziliji, ustvaril dobrih 480 milijonov evrov prihodkov, čistega dobička pa bo za okoli 15 milijonov evrov, pravi Jernej Čokl, predsednik uprave družbe Impol 2000. Za prihodnost napoveduje še boljše rezultate, pričakuje pa, da bo država vendarle poskrbela za boljše razmere izvoznikov. Kar 93 odstotkov proizvodnje namreč izvozijo neposredno, posredno pa večino od preostalih sedmih odstotkov, po domačih poslovnih partnerjih.

Ob osamosvojitvi Slovenije so v bistriškem Impolu predelali okoli 40.000 ton aluminija in ga 70 odstotkov prodali na jugoslovanskem trgu. V novih razmerah je bil izvoz na zahodne trge edina rešitev, preboj med hudo konkurenco pa vse prej kot preprost. Vodstvo je spoznalo, da brez novih tehnologij ne morejo biti konkurenčni, povrhu vsega pa je bila tudi organiziranost podjetja zastarela in cokla razvoju. V zadnjih 15 letih je Impol za razvoj porabil 370 milijonov evrov, ob nakupu valjarne aluminija v Sevojnu, ki zdaj deluje kot hčerinska družba, pa so predelavo aluminija povečali na 178.000 ton.

Vlaganja so se pošteno izplačala

Jerneju Čoklu je 40-letna delovna doba, ki jo bo napolnil konec prihodnjega leta, od prvega dne tekla v Impolu, bil je tudi njegov štipendist. Kot mlad metalurški inženir je začel v žičarni, nadaljeval v razvoju, ki ga je nekaj časa tudi vodil, bil je tehnični direktor podjetja, nazadnje pa je postal predsednik uprave, ki jo vodi že dve desetletji. Pravi, da je treba uspehe zadnjih let, ko je kriza načela svetovno gospodarstvo, pripisati celotnemu vodstvu skupine Impol, 1850 zaposlenim in skoraj 1000 delničarjem, ki so spoznali, da ne morejo vseh dobrot porabiti takoj in da se vlaganja pošteno izplačajo.

Pri tem ne gre spregledati, da Impol uživa podporo domačih in tujih bank, saj si drugače velikih naložbenih zalogajev ne bi mogli privoščiti. Pri tem posvečajo veliko pozornost inovatorjem, vsako leto pa z domačimi in tujimi strokovnjaki pripravljajo raziskovalne simpozije. Po Čoklovem prepričanju bi država vendarle morala začeti bolj podpirati izvoznike, kar lahko naredi z odpravo bančnega krča, z olajšanjem administracije, ki je ena najbolj zapletenih v Evropi in svetu, omogočiti bi morala konkurenčnost cen energentov in poskrbeti za primerljive davke s tujino. Država bi morala tudi bolj skrbeti za svoj ugled, kajti poslovni partnerji se odzovejo takoj, ko se pri nas prerekamo in pogosto nepomembne reči obešamo na veliki zvon.

članek
 

Ime dneva: Peter Korun, A.s.K

Peter Korun se ukvarja s pametnimi prometnimi znaki, za katere se zanimajo tudi ruske železnice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 18.01.2014, 09:00
Ljubljana – Prometna nesreča na »domačem dvorišču« je Petra Koruna privedla do tega, da se je začel poglobljeno ukvarjati z varnostjo v prometu. Natančneje s pametnimi prometnimi znaki, za katere se zanimajo tudi ruske železnice.

Ideja o pametnih prometnih znakih je sovpadla še z diplomsko nalogo, sosed inovator pa mu je nato svetoval naj svojo inovacijo tudi zaščiti. Korun se je prijavil na razpis Podjetniškega sklada Slovenije za pridobitev zagonske subvencije P2 in napravo razvijal naprej. Prvi dve leti podjetja A.s.K (Aktivna signalizacija Korun) sta bili bolj razvojno-testno naravnani, lani pa se je podjetje intenzivneje usmerilo na trg.

V sodelovanju z AMZS so sistem predstavili širši javnosti. Uporaben je za ceste, železnice, v garažnih hišah in tovarnah. Skupni imenovalec vsem je aktivno opozarjanje na nevarnost trka.

»Kakor nam je poznano takih produktov nihče na svetu še ne proizvaja na tak način. Tako da gre za svetovno inovacijo,« o konkurenci pravi Korun. Trenutno delujočih je 10 sistemov, ki so jih naročile občine. Imajo tudi že prvo tovarno, ki se je odločila za nakup njihovega sistema, zanj se zelo zanimajo tudi ruske železnice in na sosednjem Hrvaškem. Po besedah Koruna je njihov cilj namestitev naprav na vseh oziroma čimveč nevarnih odsekih doma in seveda tudi v tujini. Zaenkrat je obseg proizvodnje tak, da zmorejo vse izdelati sami, kar jim omogoča tudi boljši nadzor nad kakovostjo naprav. V ekipi deluje šest sodelavcev, v glavnem inženirjev elektrotehnike.

Za svojo inovacijo je Korun prejel tudi nekaj nagrad, med njimi občine Žalec za naj inovacijo leta ter nagrado GZS. Kot pravi Korun so vse te nagrade lepa spodbuda za nadaljnje delo, največja pa je to, da je naprava uporabna in doprinaša k varnosti v prometu. Tako se je na primer varnost na nepreglednem križišču v Brunšviku po namestitvi Opozorilnega sistema za nevarne cestne odseke COPS povečala za 87,5 odstotka.

Zanimanje za A.s.K znake je tudi zato, ker so najmanj 10-krat cenejši od alternative – semaforja, saj zanj ni treba posegati v infrastrukturo, postavitev pa je zaradi omenjene prednosti zelo hitra. »Sistem COPS ni zamenjava semaforja, le dodatno opozorilo na križiščih, kjer semaforji zaradi infrastrukture in cene ne bodo nikoli postavljeni. Govorimo o tako imenovarnih nevarnih oziroma nepreglednih cestnih odsekih,« poudarja Korun.

Sistem se napaja s sončno energijo, lahko pa se ga priključi na omrežje tudi prek ulične razsvetljave. Sistem COPS deluje tako, da vozilo, ki se vključuje na prednostno cesto, naprava s pomočjo senzorjev zazna, prav tako zazna vozilo, ki se vozi po prednostni cesti, in udeleženca na neprednostni cesti ob nevarnosti trka z drugim udeležencem opozori z utripajočim klicajem.

Po besedah Koruna sistem razvijajo naprej, tako mu bodo dodali še obveščanje vozil na prednostni cesti, da se jim z neprednostne cesto nekdo priključuje. »Tako bodo vsi udeleženci na nevarnem cestnem odseku imeli informacije o dogajanju. To je zelo dobrodošlo tudi za motoriste, ki dosegajo visoke hitrosti in tako lahko pravočasno reagirajo,« razlaga Korun.

članek
 

Kristina Kočet, Tiko Pro

Mlada ekipa pod vodstvom podjetnice Kristine Kočet svetujem podjetjem doma in v tujini, kako do evropskih sredstev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.02.2014, 09:00
Ljubljana – Mlada podjetnica leta 2013 s svojo v glavnem žensko ekipo v podjetju Tiko Pro uspešno svetuje podjetjem pri pridobivanju evropskih sredstev. Decembra lani so odprli pisarno na Hrvaškem.

Kristina Kočet sicer izhaja iz podjetniške družine, več let pa je delala na različnih projektih v večjih podjetjih, s poudarkom na planiranju razvoja podjetij, poslovnih načrtih in organizaciji. Za samostojno pot se je odločila po tem, ko je ostala brez službe. Kot pravi, je bilo takrat še mogoče imeti študentski s. p., kjer nisi bil zaposlen in si plačeval minimalne davke, zavarovan pa si bil prek staršev. »Že prvo leto smo imeli 60.000 evrov prihodka, kar je ogromno,« o začetkih govori mlada podjetnica, ki vodi ekipo osmih, večinoma žensk, zaposlenih v Sloveniji. Želeli bi si imeti več moških v kolektivu, da bi bil tim sodelavcev bolj uravnotežen, na vprašanje o tem, ali imajo načrtno v timu večinoma ženske, odgovarja Kočetova in dodaja: »Odprt imamo razpis za eno delovno mesto in od trinajstih, ki smo jih imeli na razgovorih, sta bila samo dva moška.« Prave konkurence, po kateri se zgleduješ in hočeš biti boljši od nje, je vse več. Pojavljajo pa se tudi podjetja, ki hočejo le služiti, pozabljajo pa na odgovornost, opozarja Kočetova.

V Tiko Pro od leta 2010 pomagajo različnim podjetjem in organizacijam pri pridobivanju nepovratnih in povratnih sredstev iz evropskih skladov. Prek poslovnega partnerja poslujejo v Italiji, decembra lani pa so ustanovili podjetje na Hrvaškem, kjer uspešno končujejo že prvi projekt in se pogajajo že za drugega ter iščejo kadre. Tam je konkurence za zdaj manj, a je bo kmalu veliko. »Naše prednosti so veliko referenc in izkušenj iz Slovenije,« pravi Kočetova in dodaja: »Ko pridemo na sestanke, jim je všeč, da je pred njimi nekdo, ki ve, kaj govori, ki ve, kako se delajo projekti.« Kljub mladosti, jih jemljejo resno. Nedavno so jim zaupali 1,5 milijona evrov vreden projekt, kar je zanje priznanje in velika odgovornost.

Nagrada za dobro delo

Kočetova je bila lani izbrana za mlado podjetnico leta, ki ji je veliko pomagalo pri prepoznavnosti podjetja. Komisijo je prepričala predvsem z izjemnim smislom za organizacijo in jasno začrtano vizijo, tako na poslovnem kot tudi osebnem področju. Pri 29. letih ji je uspelo vzpostaviti podjetje, ki ne potrebuje aktivnega vodenja z njene strani. »Sicer pa je to nagrada celi ekipi, brez katere ne bi bili tam, kjer smo. Potrditev, da delamo prav,« poudarja Kočetova.

Izgubiš nič, naučiš se ogromno

Kakšen je Kristinin nasvet mladim, ki se podajajo na pot podjetništva? Moraš imeti pogum in poskusiti. »Pri storitveni dejavnosti vložki v zagon posla niso tako veliki, težje je pri proizvodnji, kjer je nemogoče začeti brez začetnega kapitala. Če pa imaš idejo in znaš nekaj delati, se splača poskusiti. Izgubiti nimaš skoraj nič, naučiš pa se lahko ogromno,« svetuje sogovornica.

članek
 

Ekipa Monitio

Skupina sedmih dijakov si je zamislila zapestnico, ki z vibracijami starostnika opomni, da mora vzeti zdravilo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 19.04.2014, 12:00
Ljubljana – Monitio je posebna zapestnica, ki poenostavi in olajša vsakdan starostnikov, saj opozarja, da je treba vzeti predpisana zdravila ob pravem času. Ekipa je z idejo uspešna na tekmovanjih startup. Trenutno pa iščejo sredstva za izdelavo testnih zapestnic.

Začetno idejo za zapestnice je dal dijak Luka Miletič na podjetniškem krožku II. gimnazije Maribor. Zaradi osebne izkušnje s starimi starši je opozoril na pereč problem starejših, ki velikokrat pozabijo vzeti zdravila. Rešitev problema je videl v zapestnici, ostalim članom ekipe pa se je zdela ideja dobra in tako so začeli skupaj celotno zadevo razvijati in dodajati ključne elemente delovanja in tehničnega vidika zapestnice.

Zapestnica deluje tako, da se na škatlico za zdravila namesti priložen oddajnik, nato pa uporabnik, ko je čas za zaužitje zdravila, začuti vibriranje zapestnice. Ko se škatlici z zdravili dovolj približa, vibriranje preneha, ko pa jo že drži v rokah, ni več nobene možnosti, da bi zdravilo pozabil vzeti. Še nekaj o imenu: v prevodu iz latinščine monitio pomeni opozorilo.

Iščejo finančna sredstva

Ekipo Monitio sestavlja sedem fantov, štirje ekonomisti in podjetniki, dizajner, elektrotehnik in programer, ki se trenutno ukvarjajo z izdelavo prve različice prototipa in iščejo sredstva za hitrejši razvoj izdelka do končnega produkta. »Največja ovira, s katero se trenutno ukvarjamo, je najti sredstva za izdelavo več kopij prototipa, ki bi jih testirali pri uporabnikih in tako dobili neposredno povratno informacijo. Večina naših ovir se navezuje na izdelavo vrhunskega izdelka, za katerega potrebujemo sredstva,« na vprašanje, s kakšnimi ovirami se srečujejo na svoji podjetniški poti razlaga Miletič.

Ko bodo izdelali prototip, bodo pripravili kampanjo za Kickstarter, če bodo uspešni se jim lahko odprejo vrata na ameriški trg. »Ko dobimo sredstva in razvijemo izdelek, nameravamo sodelovati s farmacevtskimi distributerji ali lekarnami, saj je to naša najboljša možnost za prodor na trg,« pravi Miletič. Monitio je na voljo v sedmih različnih barvah: črni, modri, zeleni, rumeni, kožni in beli barvi. Izdelan je iz silikona, ki je koži prijazen in zelo vzdržljiv. Cena zapestnice naj ne bi presegla 40 evrov.

Po izkušnje na startup tekmovanje

S svojo idejo so Monitiovci zmagali najprej na Startup Days v Novem mestu, dogodku, ki ga je pod okriljem javne agencije Spirit in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravil Ustvarjalnik, pospeševalnik mladinskega podjetništva. Poleg tega je ideja zmagala tudi v kategoriji, ki predvideva, da ima ekipa največjo verjetnost, da bo z izdelkom zaslužila milijon evrov.

Uspešni so bili na nedavnem podjetniškem vikendu Startup, ki je bil na več lokacijah, saj so zmagali v Mariboru, kjer so za nagrado prejeli devet mesecev brezplačne uporabe prostora coworking GeekHouse Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru.

»To nam prinaša nekakšno samopotrditev in motivacijo, da celotno zadevo peljemo dalje in poskušamo iz tega narediti največ. Takšna srečanja nam prinesejo tudi izkušnje in nasvete ljudi, ki se spoznajo na določene stvari, ki jih potrebujemo,« na vprašanje o tem, kaj jim pomenijo take zmage in dogodki, odgovarja Miletič.

članek
 

Ekipa Databox

Najprej bodo osvojili Združene države Amerike. Na Ptuju imajo razvoj, kjer tudi na veliko zaposlujejo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 24.05.2014, 12:00
Ljubljana – Ptujsko podjetje Databox, ki ima sedež v Bostonu, razvija in ponuja mobilno rešitev za vodstvene kadre v podjetjih. Po uspešnem razvoju v pospeševalniku TechStars osvaja trg ZDA.

Najprej je ekipa delala na produktu flowr, prvem socialnem omrežju za podjetja, po sprejemu v bostonski podjetniški pospeševalnik TechStars pred nekaj več kot enim letom pa so produkt spremenili. V TechStars za vsako generacijo sprejmejo le najboljših deset izmed več kot tisoč prijavljenih zagonskih podjetij. »To je bila odskočna deska za našo ekipo,« pravi Jure Zih, ki v Databoxu skrbi za digitalni marketing in odnos s strankami.

V TechStars so se prijavili kar sami in bili sprejeti tako v Seattle kot Boston. Po intenzivnih razgovorih so se odločili za Boston, ker je ta za rešitve B2B najboljša izbira. »V TechStarsu dobiš veliko poznanstev, prideš lahko do vodilnih ljudi večjih podjetij, in soustanovitelj Databoxa Davorin Gabrovec se je veliko pogovarjal z njimi. Na tej podlagi smo razvili aplikacijo in se tudi odločili za rebrand,« pravi Zih.

Tako se je flowr pozneje preoblikoval v Zeppelin, danes pa so v fazi preoblikovanja v Databox. »Ko si nekaj časa v ZDA, vidiš, kako se trend na trgu obrača. Mi smo se hitro usmerili v big data, ki je tam trenutno največji hit,« razlaga Zih in dodaja: »S kombinacijo izkušenj, sploh, kar se tiče uporabniške izkušnje, smo razvili aplikacijo, ki direktorjem omogoča, da lahko v realnem času pridejo do ključnih matrik, ki jim pomagajo pri odločitvah.«

Za svojo rešitev je Databox prejel prestižno nagrado Best Big Data Startup, osvojil drugo mesto na Icom Big Data Venture Challengeu in bil finalist v kategoriji Big Data and Enterprise na konferenci SXSW. Najbolj ponosni so nanagrado Best Big Data Startup. »To je bila res fantastična potrditev našega dela. Tudi z investitorji smo se laže začeli pogovarjati,« še dodaja Zih.

Resna konkurenca je, proti pričakovanjem, pravi Zih, zato se poskušajo čim hitreje premikati. Tako na veliko zaposlujejo. Podjetje ima razvojni del na Ptuju in trenutno zaposluje 11 ljudi, od tega so trije v ZDA. Radi bi širili razvojni del in do konca leta povečali število zaposlenih na Ptuju za trikrat. Iščejo dobre razvojne inženirje. »Upamo na mlajše kadre iz Štajerske regije, preden ti uidejo v tujino ali v Ljubljano,« se pošali Zih.

Usmerjeni so na ameriški trg, kjer se želijo pozicionirati na trgu in povečati prodajo. Zato tam iščejo dobre kadre za razvoj posla in prodajo. Imajo tudi svetovalce, ki jim pomagajo pri poznanstvih. »Nisi privilegiran, če nisi od tam,« pravi Zih.

Med njihovimi strankami so nekateri z lestvice Fortune 500. Tako so pred kratkim uspešno implementirali rešitve v podjetju Staples, ki je drugi največji spletni trgovec v ZDA (takoj za Amazonom), ustvari 26 milijard dolarjev prihodkov na leto in ima več kot 50.000 zaposlenih ter več kot 2000 trgovin po vsem svetu.

V Evropi za zdaj nimajo načrtov, so pa že dobili povpraševanja v Sloveniji. »Za zdaj nas je še premalo, zato je pač treba določiti prioritete,« pravi Zih.

članek
 

Tadej Gregorčič in Jernej Kocjančič, Motiviti

Za eno leto so prenehali sprejemati projekte in se povsem posvetili izdelavi zahtevne računalniške igre.
Robert Galun, Maribor sob, 06.09.2014, 08:00
Maribor – »Zgrabi tisto, kar bi z veseljem delal tudi za minimalca. Uči se na lastnih napakah, napotke vzemi z rezervo. Vztrajaj in verjemi,« bodočim podjetnikom sporoča soustanovitelj podjetja Motiviti Tadej Gregorčič. Sam je v to verjel in strast do izdelovanja računalniških igric spremenil v posel.

»Ne gre za to, da delaš za minimalca. To je prispodoba. Gre za to, da se lotiš nečesa, v kar resnično verjameš, in do tega čutiš strast. Preveč ljudi gleda samo na to, kaj potrebuje trg. Mislim, da je to že v startu napačno. Če ne maraš tega, kar počneš, je bolje iti v neko službo, kjer boš zadovoljen,« svojo podjetniško filozofijo razkriva 32-letni programer Tadej Gregorčič.

S poslovnim partnerjem in soustanoviteljem družbe Motiviti, štiri leta starejšim Jernejem Kocjančičem, ekonomistom, sta precej netipična slovenska podjetnika, ki uspeha ne razkazujeta z drago pločevino. Pred njunim podjetjem ne stojijo prestižne in drage nemške mrcine, dobiček raje vlagata v razvoj podjetja, v to, o čemer sta zmeraj sanjala.

Podjetje sta ustanovila leta 2009 izključno zaradi izdelovanja računalniških igric za bolj ali manj vse platforme. Zagnala sta ga sama in počasi služila denar ter si z njim, kot poudarja Gregorčič, kupila nekaj svobode. Ta jima omogoča izdelavo prve zelo zahtevne igre (Elroy And The Aliens) brez pomoči kakšnih stricev iz ozadja oziroma založnikov, s čimer bi se prikrajšala za kreativno svobodo.

Cena razvoja bo v šetmestni številki

Čeprav sta v preteklosti še s tremi stalnimi sodelavci ustvarjala za velika globalna imena, kot sta Adidas in LG, si za največji uspeh štejeta prav to, da lahko zdaj delata, kar sta si zmeraj želela – računalniško igro. Koliko ju bo stal več kot eno leto trajajoč razvoj, ne želita razkriti, Kocjančič pripomni le, da bo končna številka šestmestna. »Pogum potrebuješ, da se lotiš česa takega,« pravi Gregorčič.

Najbrž bo kar držalo, saj se zdi, da sta na kocko postavila veliko. Dohodki podjetja so namreč do leta 2011 strmo rastli, potem pa so začeli upadati. Kocjančič pojasni, da so v začetku veliko delali projektno in s tem zaslužili dovolj denarja za razvoj igre, zatem pa so za eno leto preprosto prenehali sprejemati projekte in se povsem posvetili izdelavi igre.

Na koncu je pomembna kakovost

»Rad bi delal, kar si si zmeraj želel, a po drugi strani iščeš projekte, da dobiš kapital, in to te odvrača od prvotnega fokusa. Začetni izziv je bil najti projekte, ki so vsaj približno v smeri, v kateri bi radi delali, da se ne obračamo preveč stran od tehnologij, ki niso jedro našega posla,« začetek uresničevanja svojih sanj opiše Gregorčič. Spletna stran podjetja Motiviti je izključno v angleškem jeziku, razlog za to pa je sila preprost. »Na slovenskem trgu ni veliko strank ali pa so pogoji, pod katerimi bi nas najeli, slabi,« pravi Gregorčič. Po njegovih besedah je za preboj na svetovni trg pomembno le dobro delo, saj se stranke vračajo, prek njih pa pridobivajo tudi nove.

»Če pri nas nekoga poznaš in si šel z njim dvakrat na pivo, boš morda lahko uredil nek posel. V tujini je enako. Lahko tudi greš na pivo, a zdi se mi, da je na koncu pomembna kakovost,« meni Kocjančič, medtem ko Gregorčič bodočim podjetnikom polaga na srce: »V krizi, če temu še vedno lahko rečemo kriza, je priložnost za nekaj novega. Zdaj je prava priložnost, da ljudje počnejo to, v kar verjamejo in poskušajo v tem postati najboljši, hkrati pa najti kombinacijo veščin in življenjskih situacij, ki jih delajo unikatne.«

članek
 

Marko Borko, Kefirko

Glas o slovenski inovativni posodi za pripravo kefirja je segel vse od ZDA do Avstralije. Pripravljajo se na proizvodnjo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 13.12.2014, 09:00
Ljubljana – Kefirko je nov, uspešen slovenski projekt na platformi množičnega financiranja Kickstarter. Vse skupaj se je začelo pri Marku Borku, ki skrbi za razvoj in oblikovanje. »Zgodba o kefirju in posodi Kefirko se je začela že pred časom v našem domu, ko sem od prijatelja dobil kefirna zrnca, sem si sam začel pripravljati kefir. Tradicionalni postopek priprave kefirja pa s seboj prinaša kar veliko packanja (cedila, večji in manjši kozarci za prelivanje oziroma hrambo in sekundarno fermentacijo) – in tako sem začel razmišljati o možnostih za izboljšavo postopka priprave kefirja, še zlasti o tem, kako poenostaviti ločevanje zrnc od kefirja in zmanjšati polivanje kefirja okrog posode pri prelivanju,« o nastanku Kefirka pripoveduje Marko Borko.

Uporabna tudi za kaj drugega

Gospodinjskega problema se je lotil z oblikovalskega vidika tako, da je iskal primerno velikost in obliko posode za primarno fermentacijo, si zamislil cedilo, ki bi hkrati služilo kot pokrov oziroma del pokrova in bi bilo ravno prav gosto, da bi zrnca ostala v posodi, kefir pa bi bilo še vedno mogoče dokaj hitro in brez polivanja preliti v kozarce. Zasnoval pa je tudi pokrov, s katerim posodo popolnoma ali delno zatesnimo – v njem pa je še merica za odmerjanje količine kefirnih zrnc, ki ustreza količini mleka, s katerim jih prelijemo.

»Razvojne faze sem preizkušal sam, svoje zamisli pa sem delil tudi z drugimi, ki si doma sami pripravljajo kefir. Tako je nastala posoda Kefirko, ki ima vse elemente, potrebne za domačo pripravo kefirja, v enem kosu,« razlaga Borko. Posoda je uporabna tudi za kaj drugega, na primer gojenje kalčkov za solato, z nastavkom pa lahko vanj ožamete kak citrus.

Kot pomoč pri izmenjavi zrn so vzpostavili tudi portal kefirhood.com, prek katerega oddajajo presežek zrn ali kupujejo sveža.

Uspešno na Kickstarterju

Odločili so se, da interes za tovrstno posodo in sredstva za proizvodnjo pridobijo prek Kickstarterja, in bili so uspešni. Dobili so 1137 podpornikov in zbrali skoraj 52.700 dolarjev, od 30.000 pričakovanih. Glas o njih pa je segel tudi v ZDA, Brazilijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Glede kampanje Kickstarter pri Kefirku pravijo, da je koristna ne samo po finančni plati, ampak je tudi dober vpogled v velikost in interese trga za izdelke, kakršen je njihov.

Zdaj lahko začnejo proizvodnjo. Hkrati z njo pa potekajo tudi dogovori s potencialnimi distributerji oziroma prodajalci (za nekatere trge so se jim oglasili že med samo kampanjo, za druge jih še iščejo) ter predstavitve na sejmih. Kefirko bo mogoče prednaročiti v spletni trgovini kefirko.com, predvidoma od maja 2015 pa bo na voljo tudi v nekaterih trgovinah z zdravo hrano in pri zastopnikih v tujini.

Močna in raznolika ekipa

Priprava kampanje za Kickstarter ni mačji kašelj, če želijo biti uspešni. Zato je v pripravah na Kefirkovo sodelovala vrsta ljudi. Predstavitveni video je pripravila Temporama iz Ljubljane, ki je sodelovals že pri več projektih, ki so bili predstavljeni na Kickstarterju. Niko Klanšek (FlyKly) je poslovni svetovalec glede vseh zadev, povezanih z delovanjem Kickstarterja.

Pri nastajanju izdelka in promociji med kampanjo pa so jim pomagali še računalničar, oblikovalec, ki je iz računalniških modelov ustvaril slike, 3D-tiskarji, strokovnjaki za patentno zaščito in prevajalci. Sicer pa ožji tim poleg Marka Borka sestavljata še Andrej Glažar, ki je odgovoren za grafično oblikovanje in zasnovo blagovne znamke, ter Nanika Holz, ki skrbi za komunikacije.

članek
 

Martin Pelcl, Eforma

Do dobrega mojstra prek spleta, s čimer si za polovico zmanjšamo čas iskanja izvajalca za urejanje doma.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 21.02.2015, 10:00
Ljubljana – Mladi arhitekti so se ob ugotovitvi, da je težko najti zanesljive izvajalce in organizirati gradnjo pri urejanju doma, odločili razviti sistem, ki bi olajšal iskanje mojstra in varoval pred slabimi izvajalci. Nastala je platforma Mojmojster, ki se že širi na Hrvaško.

»Začeli smo s preprostim portalom, kjer so ljudje objavili povpraševanje, mi pa smo jim ročno poiskali izvajalca. Zdaj pa gre za avtomatizirano platformo za podporo pri gradnji, kjer ljudem omogočamo, da preprosto najdejo izvajalca, primerjajo ponudbe, vodijo komunikacijo prek sistema,« o nastanku portala Mojmojster razlaga soustanovitelj podjetja Eforma Martin Pelcl.

Do zanesljivih izvajalcev pridejo po priporočilih projektantov in zadovoljnih strank ter tako digitalizirajo ustno izročilo. Vodijo tudi evidenco referenc in iz tega generirajo oceno izvajalca, ki je kriterij za izbiro. Registracija v sistem je brezplačna, prav tako določeno število povpraševanj, sicer pa izvajalci plačujejo letno članarino glede na paket, ki jim ustreza. Za uporabnike, ki iščejo izvajalce, pa je storitev brezplačna.

Čaka jih še veliko dela

Mojmojster je v fazi, ko deluje in pokriva celotno Slovenijo za vsa gradbena in obrtniška dela. »Pred nami pa je še dolga pot, kajti vključili bomo tudi gradbene produkte, še bolj optimizirali sistem pa tudi izpeljali zavarovanje plačil, da bi denarni tok potekal čez platformo. S tem bi bili investitorji zavarovani, če izvajalec ne bi prišel na ogled, ne bi izvedel del glede na standarde ... Predvsem pa je treba ljudem približati portal, ki jim vsaj za polovico zmanjša čas iskanja izvajalca,« razlaga Pelcl. Izvajalcem in obrtnikom sistem omogoča učinkovito pridobivanje posla, cenovno ugodno samostojno predstavitev na spletu z referencami in oceno, pregled nad trgom gradbenih projektov, preprosto pisanje ponudb in njihovo organizacijo ter povezovanje s partnerji.

Čez mejo

Sistem so že začeli uvajati na Hrvaškem. Želeli bi biti prisotni na celotnem Balkanu in v severnih sosedah. »Vidimo možnost povezovanja z državami, kot sta Italija in Avstrija, ker so naši izvajalci zelo konkurenčni v tujini, saj so med desetimi in 20 odstotki cenejši. Že zdaj imamo veliko povpraševanja iz tujine, tako da bi del platforme zagotovo postavili tudi v Avstriji in Italiji,« o načrtih govori Pelcl. Cilj mladega podjetja je postati uspešna mednarodna mreža za organizacijo gradnje.

Ker so v podjetju arhitekti, se ukvarjajo tudi z arhitekturo. Ko ljudje pri njih na primer naročijo hišo, jim olajšajo iskanje mojstra in obratno, ugotovitve iz arhitekture poskušajo aplicirati v portal.

Ekipo sestavljajo štirje: dva arhitekta, razvijalec in ekonomist. Na začetku so svojo dejavnost financirali iz lastnega kapitala, dobili pa so tudi sredstva iz razpisov podjetniškega sklada P2 in SK 50, kar jim je omogočilo, da so tako kompleksno platformo razvili. Od tod se bodo financirali z že omenjenimi letnimi članarinami in oglasi za gradbene izdelke. Če bi bil interes, bi odprli tudi platformo za pohištvo, a za zdaj se bodo osredotočili na keramične ploščice in tapete, pravi Pelcl.

članek
 

Taja Benčina, Coinhab

Prek spletne platforme v skupinsko gradnjo ali najem in s tem do cenejšega bodočega doma.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 14.03.2015, 08:00
Ljubljana – Mladi arhitekti so si zamislili spletno platformo, s pomočjo katere bi mladi cejneje prišli do nepremičnine. Gre za sistem sogradnje oziroma sonajema. Idejo pa želijo razširiti po Evropi, najprej v Avstriji, kjer so že pokazali precej zanimanja.

Ideja za Coinhab je začela nastajati med pripravljanjem diplomskega dela, pravi soavtorica in vodja projekta Coinhaba Taja Benčnina in dodaja: »Na splošno nas jezi nepremičninska situacija v Sloveniji. Ko smo se mladi arhitekti srečali s trgom in začeli preračunavati, koliko stanejo stanovanja v Ljubljani in zakaj, smo ugotovili, da bi bil možen alternativni način, ki bi mladim omogočal cenejša stanovanja.« V Sloveniji je kar 68 odstotkov mladih s stanovanjskim problemom. »Ti v kar 70 odstotkov zaradi pomanjkanja sredstev nimajo možnosti, da bi zgradili standardni individualen objekt. Stanovanja, ki so na voljo, so pogosto predraga, neprilagojena njihovim željam in slabše kakovosti,« pravi Taja Benčina.

Do 40 odstotkov nižji stroški

Tako je nastala spletna platforma Coinhab, ki mladim omogoča, da se povežejo in postanejo so-graditelji ali so-najemniki ter si tako znižajo stroške bodoče nepremičnine. Platforma že deluje in ima že več kot 30 prijavljenih uporabnikov, ki bi želeli so-graditi, še več je uporabnikov za so-najem.

S pomočjo Coinhaba se stroški gradnje znižajo tudi do 40 odstotkov, bodoči dom pa je prilagojen željam posameznikov. Na spletni platformi lahko uporabniki poiščejo ustrezno nepremičnino, si poiščejo sostanovalce in s pomočjo sistema zgradijo ali najamejo stanovanje. Sistem deluje tako, da si uporabniki ustvarijo profil, v katerem oddajo želje glede svojega bodočega doma. Nato jim sistem predlaga ugodne nepremičnine, okrog katerih se z drugimi uporabniki povežejo v skupine. Ko je skupina zapolnjena organizirajo sestanek z lastnikom, arhitektom ipd., saj stran omogoča tudi povezavo z nepremičninskim agentom, lastnikom stanovanja oziroma arhitektom.

»V stik stopimo z nepremičninskimi agencijami, lastniki zemljišč, stanovanj, in tiste, ki si želijo, vključimo v naš sistem,« pravi Benčina. Trenutno imajo v naboru že 200 stanovanj in nekaj ugodnejših parcel, ki bi bile primernejše za mlade.

Pilotna skupina v Ljubljani

Pred začetkom projekta so opravili tudi raziskavo in ugotovili, da je sistem za sogradnjo zanimiv za mlade med 25. in 35. letom, medtem ko se je sonajem izkazal za priročnega za študente in mlade ob prvi zaposlitvi. V Ljubljani imajo tudi pilotno skupino, s katero želijo oblikovati ideje in ugotoviti, kako bo vse skupaj resnično potekalo. Sistem za sonajem je zazdaj brezplačen, pri sogradnji pa, ko pride tako daleč, da se ljudje odločijo za parcelo in pošljejo povpraševanje arhitektu, zaračunajo idejno zasnovo.

V Sloveniji bo Coinhab urejal celoten proces, v tujini pa bodo arhitektom, ki jim bodo pošiljali projekte zaračunali provizijo. Tudi v Sloveniji, če bi bilo projektov več, bi jih posredovali drugim arhitektom in zaračunali provizijo. »Vsaka skupina oziroma lastnik večjega zemljišča, k ga ne more prodati lahko prek platforme razpiše natečaj in od arhitekta dobi idejno zasnovo. To pomaga tudi arhitektom, ki so povečini brez dela,« razlaga Benčina.

Razvojna pomoč študentov

Razvoj platforme so financirali iz lastnih sredstev. Prijavili se bodo na katerega od razpisov Slovenskega podjetniškega sklada. Iščejo pa tudi potencialnega investitorja semenskega kapitala. En razpis pa so že dobili, kjer gre za povezovanje med univerzami in podjetji. Tako imajo 10 študentov informatike in arhitekture, ki opravljajo plačano prakso na tem projektu. To pa bo tudi pospešilo razvoj platforme. Ožjo ekipo sestavljajo trije, imajo pa tudi mentorja in tri zunanje sodelavce, ki pomagajo na področju prava, urbanizma in odnosih z javnostmi.

Ekipa je s svojo idejo osvojila drugo mesto na startup tekmovanju v Celovcu.
»V Sloveniji vidimo veliko potenciala, a je trg majhen, zato želimo idejo razširiti po Evropi. Iz tega razloga smo se udeležili tekmovanja v Celovcu, da bi preverili, kakšen je interes na avstrijskem trgu. Izkazalo se je, da ga je še več kot pri nas,« razlaga Benčina. Tako bodo začeli z Avstrijo, kjer so že dobili potencialne pomočnike. Imajo pa tudi svojo mrežo arhitektov po Evropi, ki so pripravljeni pomagat pri širjenju ideje v tujini.

članek