Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Darko Butina iz podjetja Mimovrste

Prihodki spletne trgovine Mimovrste se kljub krizi povečujejo. Prednosti: usmerjenost k stranki, velika izbira, ugodne cene.
Blaž Račič, Jesenice Sat, 22.10.2011, 09:00
Jesenice – V desetih letih poslovanja se je podjetje Mimovrste z Jesenic iz garažnega podjetja, ki ga je okoli Jugoslava Petkovića zasnovala skupina mladih Jeseničanov, razvilo v največjo slovensko spletno trgovino in enega najuglednejših slovenskih spletnih trgovcev.

Rast prihodkov od prodaje se je v zadnjih letih kljub krizi povečevala tako, da so lani zabeležili za 19,5 milijona evrov prihodkov, letos jih pričakujejo od 23 do 24 milijonov evrov, rast načrtujejo tudi v prihodnje, pravi direktor Darko Butina, ki je poleti na mestu direktorja zamenjal Jugoslava Petkovića, ki ostaja v podjetju.

Pred kratkim je nizozemski holding Netretail (NRH) dokapitaliziral podjetje Mimovrste s tremi milijoni evrov, ki jih bodo porabili za širjenje na trge držav z območja nekdanje Jugoslavije. S strateškim partnerjem so poleg denarja za krepitev položaja na domačem trgu in širitev na tuje trge pridobili tudi znanje in izkušnje, je dejal Darko Butina in dodal, da učinke pričakujejo tudi pri skupnih nabavah.

V preteklih letih so ves dobiček namenjali za razvoj spletne strani, denar so z namenom izboljšanja procesov vlagali tudi v informacijsko tehnologijo. Širitev na trge držav z območja nekdanje Jugoslavije z analiziranjem teh trgov še pripravljajo, proučujejo tudi še način vstopa na te trge, ki ga načrtujejo za prihodnje leto. Butina ugotavlja, da so te države dobro opremljene z dostopom do svetovnega spleta, zato je možnosti za rast, tako kot v Sloveniji, še dovolj.

Podjetje je sledilo spremenjenim nakupovalnim navadam in jih hkrati soustvarjalo. Spletna trgovina je postala kredibilen način nakupovanja, pravi Butina, v primerjavi s klasičnimi trgovci pa imajo precej širšo ponudbo izdelkov. Poudaril je še, da uspešnost poslovnega modela temelji na usmerjenosti k stranki, veliki izbiri, ugodnim cenam in visoki kakovosti storitev.

V devetih letih delovanja spletne trgovine so jih kupci spoznali, pridobili so tudi njihovo zaupanje, kar jim daje prednost pred konkurenco na domačem trgu. Prednosti spletne trgovine Butina vidi predvsem v prihranku časa, ki ga kupec porabi za prevoz do trgovine, in s tem povezanimi stroški, kupcu zagotavljajo tudi možnost odstopa od nakupa, če z izdelkom ni zadovoljen. Za dostop do kupcev uporabljajo različne komunikacijske kanale, med njimi je Butina poudaril spletna socialna omrežja.

Veliko pozornost namenjajo zaposlenim, pravi Butina, ki so jim prilagodili tudi organizacijo dela. Prepričani so, da zaposleni dajo več od sebe, če lahko usklajujejo poslovno in zasebno življenje. Že od leta 2007 se ponašajo s certifikatom do družine prijazno podjetje, učinki pa se kažejo predvsem v tem, da fluktuacije zaposlenih tako rekoč ni.

članek
 

Marjan Pogačnik

Iskri Mehanizmom se vlaganja kljub krizi obrestujejo. Na podlagi strategije so v štirih letih prihodke skoraj podvojili.
Blaž Račič, Jesenice Sat, 17.12.2011, 09:00
Dr. Marjan Pogačnik je v podjetje Iskra Mehanizmi iz Lipnice s 450 zaposlenimi kot direktor in večinski lastnik prišel leta 2005. Proizvodni program se je, kot pravi, takrat težko prodajal, podjetje je bilo razvojno slabo aktivno. Danes v razvoju zaposlujejo 40 delavcev, kar se kaže tudi v prodajnih rezultatih.

Marjan Pogačnik je v podjetje lastniško vstopil prek lastnega podjetja Zafina, s katerim se je zadolžil pri bankah in kot jamstvo za plačilo obveznosti zastavil vse osebno premoženje, kar ga razlikuje od razvpitih tajkunov. Tudi zato je osebno zelo zainteresiran, da podjetje uspešno posluje.

Prihodek od prodaje, dobiček in dodana vrednost na zaposlenega se zadnja leta povečujejo in so plod strategije, ki so jo zasnovali leta 2005, pravi Marjan Pogačnik, podjetje pa je rastlo kljub gospodarski krizi. Leta 2008 so ob 20.000 evrih dodane vrednosti na zaposlenega ustvarili za 34 milijonov evrov prihodkov in en milijon evrov izgube. Letošnji rezultat ob dodani vrednosti na zaposlenega približno 32.000 evrov obeta za okoli 58 milijonov evrov prihodkov in poldrugi milijon evrov dobička. Finančnega uspeha bodo deležni tudi zaposleni, saj bodo konec leta prejeli še nagrado v višini 350 evrov neto. Marjan Pogačnik ne skriva smelih načrtov in napoveduje nadaljnjo rast tudi v prihodnjih letih.

Zaradi grehov nekdanje uprave, ki se je po navodilih tedanjih lastnikov zadolžila za 20 milijonov evrov, za razvojne projekte lahko namenijo le manjši del dobička, oviro na poti za smelejši nadaljnji razvoj pojasni Marjan Pogačnik. Za poplačilo glavnice morajo na leto nameniti en milijon evrov, v primežu starih dolgov pa bodo ostali še deset do 15 let, pravi. Kljub temu bodo v prihodnjih letih investirali v avtomatizacijo proizvodnje, s čimer se bodo lažje prilagajali kupcem, s katerimi so v tesnih stikih. Za prihodnje leto načrtujejo podvojitev letošnjih vlaganj na več kot štiri milijone evrov. Zaradi posodobitve proizvodnje in avtomatizacije bodo uvedli predvsem delovna mesta z delovno silo z višjo izobrazbeno strukturo, manj zahtevnih delovnih mest pa bo manj.

Podjetje ima že 55-letno tradicijo in se je razvilo iz manjše urarske delavnice. Z vstopom Iskre so dejavnost razvili v finomehaniki, zdaj pa proizvodni program sestavljajo trije deli: program za avtomobilsko industrijo, električni aparati in mehanizmi – števci. Veliko večino proizvodnje izvozijo. Marjan Pogačnik pravi, da so najkompetentnejši na področju mehatronike, električnih motorjev in prenosov, pri tem pa se pohvali, da so razvojni dobavitelj za nizozemskega velikana Philips. Zanj so razvili različne uporabne izdelke, denimo brivnike in depilatorje, ki jih tudi izdelujejo. In kaj jim daje prednost pred cenejšo kitajsko konkurenco? »Če se brijete z brivnikom, ki je narejen na Kitajskem, vas po britju peče brada,« tehnično kompetenco kot eno od prednosti predstavi Pogačnik. Že v enem tednu od naročila kupcem dobavijo izdelke, poudari še prilagodljivost in doda, da imajo proizvodnjo zasnovano tako, da zalog končnih izdelkov skoraj nimajo. Poleg tega med drugim izdelujejo radarski tempomat za avtomobile (zaznava prisotnost predvozečega avtomobila in vzdržuje ustrezno varnostno razdaljo) in jih dobavljajo Mercedesu, Volvu, Hyundaiu, Porscheju, našteva priznane avtomobilske blagovne znamke, v katerih so vgrajeni v Lipnici razviti mehatronski sklopi.

Kot uspešno podjetje so pred kratkim med 15.000 evropskimi podjetji v eni od kategorij (tako kot Mercator) prejeli Evropsko poslovno nagrado – Častni trak »Ruban d' Honour«, med pomembna priznanja pa je Pogačnik uvrstil še priznanje za sistematično investiranje v znanje in skrb za izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih, ki so jim ga podelili v okviru Planeta GV in Inštituta za izobraževalni management SOFOS.

članek
 

Damjan Mulej, El-Tec

V Elektro-termo Mulej z Bleda so prejeli nagrado za najodmevnejše energetsko podjetje v kategoriji malih podjetij.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 17.03.2012, 09:00
Ljubljana – Pred kratkim so v Elektro-termo centru Mulej z Bleda prejeli nagrado za najodmevnejše energetsko podjetje v kategoriji malih podjetij. Damjan Mulej, svetovalec direktorja in solastnik podjetja, pravi, da so vedno iskali poti, kako biti drugačen od konkurence.

El-Tec Mulej izvaja projekte, ki prinašajo nižjo porabo energije in vode. Delajo na štirih poslovnih stebrih: daljinska energetika, vodovodni sistemi, učinkovita razsvetljava in energetsko upravljanje objektov. »Ne glede na prvi pogled veliko različnost med temi področji, projekte izvajamo podobno ali na enak način.

Od ugotovitve stanja pri naročniku prevzamemo celovite aktivnosti do končnega cilja – znižanja porabe primarnega energenta, ne glede na to, ali je to plin, kurilno olje, elektrika in tudi voda,« razlaga Damjan Mulej in dodaja: »Pri projektih posebno pozornost namenjamo obnovljivim virom energije, pri katerih je uporaba le teh smiselna.« Podjetje je zraslo iz obrtne delavnice iz leta 1968, od avgusta lani pa so v skupini Petrol.

»S tem smo dobili veliko podporo pri projektih in financah. Kajti kar nekaj projektov je takih, da jih v času trajanja pogodbe financiramo sami kot pogodbeni partner. Poleg tega je poseben izziv iskanje sinergij s tako veliko in uspešno družbo, kot je Petrol,« razlaga Mulej.

Poslujejo na trgih nekdanje Jugoslavije – Srbija, BiH, Hrvaška, Makedonija, ker so jim iz različnih razlogov blizu. V zadnjih dveh letih so se vrnili v Avstrijo in severno Italijo, kjer so bili prej navzoči s prodajo proizvodov (od leta 2006 proizvodnje nimajo več), zdaj pa tudi s storitvami.

»Ta dva trga sta precej drugačna od drugih naših trgov: že zaradi drugačne mentalitete, pristopa in tudi zaradi drugačnih tehničnih statusov sistemov. Tu so sistemi daljinskega ogrevanja z drugačnimi tehničnimi specifikami in jih je treba drugače optimirati. Veliko več energije je treba vložiti v prepričevanje kupcev,« pravi Mulej.

Njihove stranke so predvsem subjekti iz javnega sektorja, javna podjetja in tudi industrija. V glavnem podpisujejo dolgoročne pogodbe, za pet do 15 let, kar je v gospodarstvu v teh časih lahko malo tvegano. Največ strank je še vedno iz distribucije toplotne energije, počasi pa se širijo tudi v druge segmente.

Tako so prejšnji teden s podjetjem Komunala Kranj podpisali pogodbo za prvi večji projekt tehnično-ekonomske optimizacije delovanja vodovodnega sistema. V tem segmentu zelo računajo na razvoj projektov, sploh glede na posledice podnebnih razmer. »Počasi se bomo začeli zavedati, da čista pitna voda ni sama po sebi umevna,« poudarja Mulej.

Konkurenta, ki bi na tako širokem področju pokrival enake storitve, ne poznajo. Imajo pa konkurente v posameznih segmentih. »Naša dolgoročna politika temelji na celovitih storitvah, prilagojenih kupcu. Nenehno smo razvijali rešitve in izdelke, ki bi bili drugačni od drugih ponudnikov. To še vedno zelo intenzivno počnemo, in če se nam konkurenca malo približa, poskušamo pobegniti: z drugačnim pristopom, pogledom. To nam je za zdaj šlo kar dobro od rok,« pravi Mulej.

Njihov ključni partner za programsko opremo za optimizacijo delovanja sistemov je podjetje 7 Technologies iz Danske. Drugi ključni partner je Siemens, ki jim dobavlja del tako programske kot strojne opreme, ki pa jo sami vedno nadgradijo s svojim znanjem. Imajo še določen del lastnih produktov, predvsem programske rešitve za daljinsko spremljanje delovanja sistemov in spremljanje porabe energije.

Sicer sodelujejo tudi z ljubljansko fakulteto za strojništvo, pa mariborsko in beograjsko univerzo. »Študenti na teh univerzah že diplomirajo z uporabo naših rešitev. Seveda te študente tudi zaposlujemo. To je naš cilj, ker tovrstnega kadra ni zadosti na trgu. Zato jih opazujemo že v višjih letnikih fakultet in vabimo k sodelovanju z nami,« razlaga Mulej. Letos bodo število zaposlenih povečali za dobrih deset odstotkov.

članek
 

Vorteks z elektromotorjem zmagovalec tekmovanja start-up

Konkurenčna prednost novega ploščatega elektromotorja je inovativno navitje, razlaga Peter Frantar iz Vorteksa.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.04.2012, 18:00
Ljubljana – Vorteks je mlado podjetje, ki združuje inženirsko znanje podjetja Siop elek­tronika in vitko podjetniško okolje Zarie iM. Z novim elektromotorjem so zmagali na letošnjem tekmovanju za start-up Slovenije.

»Vorteks je spin-off podjetje Siop elektronike, nastalo z namenom, da motor pripeljemo do tržnoprodajnega izdelka,« razlaga soustanovitelj Peter Frantar. Ideja se je porodila malo po naključju, malo pa zaradi iskanja rešitve razvojne elektronike za neko podjetje. »Zdelo se nam je škoda, da bi produkt, ki smo ga naredili do konca, zavrgli, zato smo delali naprej,« pravi Frantar. Takrat se je porodila ideja za nov elektromotor, pri projektu pa delajo štirje, inženirji in tehniki.

Prvi izziv za podjetje je komercializacija novega tipa brezjedrnega in brezkrtačnega ploščatega elektromotorja, katerega ključna prednost pred konkurenčnimi ploščatimi elektromotorji je inovativno navitje. Bakreno navitje je naneseno na podlago v tankem sloju, s tehnologijo večplastnih vezij pa lahko zagotovimo minimalno zračno režo med magneti. Ker so posamezne faze v slojih medsebojno zamaknjene, je pospeševanje enakomerno, velika stična površina navitja s podlago pa zagotavlja hitro odvajanje toplote in s tem možnost hipne velike preobremenitve, na primer pri speljevanju.

Večanje moči je enostavno – z dodajanjem novih tankih plošč z navitjem. Motor je preprost za izdelavo in izredno prilagodljiv. Razvoj motorja je v fazi konceptualnega modela, ki ga namerava podjetje naprej razvijati glede na produktne zahteve proizvajalcev končnih aplikacij (na primer motorji za električna vozila, vrtno orodje, gospodinjske aparate itd.). Prvi končni produkt razvijajo v sodelovanju z največjim evropskim proizvajalcem kompresorskih motorjev za sesalnike, slovenskim podjetjem Domel.

Ta jim pomaga pri nekaterih meritvah, simulacijah, ker sami nimajo teh možnosti. Sodelujejo z dvema Domelovima inženirjema, njihov cilj pa je ustvariti uporaben izdelek za prodajo. »Nanje smo se obrnili, ker imajo veliko prakse in za potrditev, da delamo dobro,« odločitev pojasnjuje Frantar.

članek
 

Žiga Fon in Dušan Malinović

V DigiEd se radi ukvarjajo z razvojem. Njihov ciljni trg sta šolstvo za elektronske učbenike in spletne učilnice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 28.01.2012, 09:00
Ljubljana – Podjetje Digied razvija sisteme in vsebine za elektronsko podprto izobraževanje, tako e-izobraževanje kot m-izobraževanje. Njihov ciljni trg sta šolstvo za elektronske učbenike in spletne učilnice. Imajo največjo brezplačno spletno učilnico v Sloveniji, ki jo je financirala država.

»Oče je bil učitelj in se je ukvarjal z videoizobraževalnimi programi, ustanovil podjetje, ki ga zdaj vodi brat. Jaz pa sem dobil idejo, da bi vse spravil na splet,« o ideji za DigiEd razlaga direktor Žiga Fon. Šolski projekt (www.egradiva.si) je bil razpis države, delajo pa tudi projekte po naročilu. Fon razlaga, da je e-izobraževanje zanimivo tudi za podjetja, za interna izobraževanja, saj z e-izobraževanjem zelo optimizirajo stroške podjetja, tako glede denarja kot časa.

Finalist starta-up leta 2010

Podjetje so ustanovili na začetku leta 2009, ker so bili prepoznani kot tehnološko inovativno podjetje, so dobili prostore v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Doma so prejeli nagrado za najbolje napisan poslovni načrt, bili so finalist starta-up leta 2010. Sledili so klasični poti podjetja start-up in izkoristili tudi sredstva podjetniškega sklada. Žiga Fon meni, da se bo na področju slovenskih start-upov v prihodnjih treh, štirih letih še več dogajalo. »Par podjetij je dobilo tudi investicije v tujini, kar pomeni, da zdaj pride denar tudi v Slovenijo. Končno se start-up podjetja obravnava drugače kot pred nekaj leti. Zdi se, da se denar, ki ga je podjetniški sklad namenil, večkratno povrne,« razlaga Fon. DigiEdovci so prejeli tudi par tujih nagrad, med katerimi Fon omeni nemško medaljo odličnosti e-izobraževanja za gradivo frizerstva, ki so jo prejeli lani v Berlinu. Med dobitniki tovrstnih medalj sta tudi založba Pearson in Nintendo, njen pomen pojasnjuje Fon.

V Sloveniji je na področju elektronskega izobraževanja in e-gradiv navzoča tudi domača konkurenca. Dobrih podjetij je okoli pet. Tudi vse glavne založbe se ukvarjajo z e-projekti. »Založb sicer ne gledam kot konkurenco, saj mi razvijamo sistem, skozi katerega oni lahko prodajajo svoje učbenike. Mi nismo založba, mi razvijamo sisteme, storitve, podporo,« razlaga Fon. Seveda gledajo tudi čez mejo, a pot v tujino ni lahka zaradi konkurence, različnih učnih sistemov ipd. »Prepričan pa sem, da nam bo prej ali slej uspelo. Dobra popotnica so namreč tudi omenjene nagrade,« še dodaja Fon. Od konkurence jih loči tehnologija, ki deluje in je na ključ, najpomembnejša rešitev, s katero lahko obdelajo cel svet. »Smo inovativni, stvari delujejo, jih pripeljemo do konca in damo 200 odstotkov od sebe, če je treba,« pravi Fon.

Vinska šola na mobilnikih

Država pri e-gradivih, e-učbenikih varčuje, zato je DigiEdu izpadel pomemben del trga, so pa začeli delati druge stvari. Najnovejša je aplikacija, ki so jo v sodelovanju s slovenskimi vinarji in enologi razvili za mobilnike, vinska šola. Prevedena je v angleščino, saj z njo merijo tudi na tuje trge. Prevedli pa jo bodo še v nekaj večjih svetovnih jezikov. Trenutno je v uporabi različica za iphone, prihodnji mesec pa izide tudi različica za android. Za zdaj je med vsebino približno 180 slovenskih vin, družinskih vinarjev, osvežujejo pa jo enkrat na mesec. Poleg omenjene aplikacije razvijajo še tri druge, ki so za zdaj še skrivnost.

V DigiEdu sta zaposlena dva, dva pa z njimi sodelujeta pogodbeno, poleg tega nekatere storitve (ilustracija, del programske kode, oblikovanje ipd.) tudi najemajo. Razvoj je domača domena, so pa tudi strateški partnerji fakultete za elektrotehniko, laboratorija za telekomunikacije. »Radi se ukvarjamo z razvojem, spletnimi tehnologijami in od projektov so spletne učilnice in gradiva zelo zanimive za nas, ker delamo nekaj družbeno dobrega. Naša vizija je, da bi imeli učenci čez deset let vse vsebine digitalne, da ne bi potrebovali težkih torb, da bi bile te vsebine brezplačne, da bi se storitve zaračunale drugje. Mi pa želimo biti eden izmed akterjev, ki bomo pomembno pripomogli k spremembi izobraževalnega sistema. To se dogaja povsod po svetu,« pravi Fon.

članek
 

S stalno optimizacijo so korak
pred konkurenco

Sumida izdeluje elektronske dele za avtomobilsko industrijo. Dodana vrednost je rasla tudi v obdobju gospodarske krize.
Blaž Račič, Jesenice sob, 28.12.2013, 12:00
Blejska Dobrava – Družba Sumida Slovenija, ki ga lastniško obvladuje istoimenski japonski koncern, na Blejski Dobravi izdeluje elektronske sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Letos bodo predvidoma ustvarili za 22 milijonov evrov prihodkov, direktor podjetja Janez Ločniškar pričakuje do dva milijona evrov dobička, napoveduje še naložbo in vsaj 15 novih delovnih mest.

Vso proizvodnjo v celoti izvozijo na zahtevne svetovne trge vsem pomembnim proizvajalcem vozil, pravi Janez Ločniškar, ki je v podjetju že vse od ustanovitve leta 1991. Marže v avtomobilski industriji so stisnjene, zato je treba vedno iskati nove možnosti optimizacije posameznih procesov, ugotavlja in dodaja, da težav s plačilno disciplino na tujih trgih nimajo. Likvidnih težav nimajo, ne bremeni jih niti zadolženost, saj nimajo najetih bančnih posojil, se je pohvalil direktor, ki ni skoparil s pohvalami na račun sodelavcev. Dejal je še, da so lastniki dobiček v zadnjih letih večinoma vlagali nazaj v proizvodnjo.

Razmere na trgu so ugodne, zato bodo na podlagi naročil, trendov in pričakovanj prihodnje leto predvidoma uredili novih tisoč kvadratnih metrov proizvodnih površin na Blejski Dobravi in s tem ustvarili 15 novih delovnih mest, napoveduje Ločniškar in dodaja, da bodo naložbo financirali iz tekočega poslovanja. Za zdaj se še niso odločili, ali bodo prostore najeli ob obstoječih proizvodnih prostorih ali pa bodo do oktobra prihodnjega leta zgradili nov objekt.

Končujejo tudi aktivnosti za pridobitev posebnega statusa (imenovan Q1) pri Fordu, ki bo še dodatno povečal možnosti za pridobitev novih poslov. Dogovor bo predvidoma sklenjen do maja prihodnje leto. Ločniškar še napoveduje, da bodo prihodnje leto dosegli še boljši uspeh, saj bodo po pričakovanjih zrasli za vsaj osem odstotkov.

Dober kolektiv je zelo pomemben pri uspehu podjetja. Čeprav ima tri četrtine od skupaj 250 zaposlenih nizko izobrazbo (del le osnovnošolsko), dosegajo okoli 43.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Čeprav je gospodarska kriza v zadnjih letih pomembno vplivala na gospodarske razmere, je dodana vrednost na zaposlenega v podjetju rasla tudi v zadnjih letih, kar je za Ločniškarja dokaz dobrega dela. V primerjavi s konkurenco cen izdelkov v zadnjih treh letih niso spreminjali, uspešno pa so poslovali tudi zato, ker delavci na vseh delovnih mestih neprestano iščejo možnosti izboljšav posameznih procesov in postopkov. Prav v fleksibilnosti in samoiniciativnosti vseh zaposlenih in v kakovosti izdelkov (izdelujejo več kot sto različnih izdelkov) Ločniškar vidi pomembno konkurenčno prednost podjetja.

Razvoj v podjetju za zdaj usmerjajo predvsem v razvoj procesov in storitev, za prihodnost načrtujejo ustanovitev lastnega razvojnega tima in razvoj proizvodov. Pomembna je tudi vključenost družbe v skupino Sumida, saj prodaja, strateška nabava materiala in razvoj vodijo na ravni koncerna.

Povprečna neto plača v podjetju znaša okoli 800 evrov, izplačane so redno, zaposlenim pa poleg tega septembra dodajo poračun plače (za nabavo šolskih potrebščin, ozimnice, kurjave), ta mesec bodo prejeli še 13. plačo. Del proizvodnje poteka v treh izmenah.

članek
 

Iztok Stanonik, Polycom

Iz garaže v avtomobilske velikane: v Polycomu zaradi razvoja rastejo tudi v krizi.
Špela Ankele, Kranj Sat, 24.03.2012, 09:00
Poljane – Junija 1985 je Iztok Stanonik v klet družinske hiše postavil en stroj za brizganje plastike. Danes ima podjetje Polycom 280.000 evrov čistega dobička in 108 zaposlenih. »Jaz nisem nikakršna zvezda. Zvezde so naši zaposleni,« preusmeri medijske žaromete direktor podjetja.

Začelo se je pred 27 leti. »Takrat je stric z Dunaja prinesel ugašalnike za cigarete. Z bratom in očetom smo mislili, da je to dobra poslovna ideja, zato smo se lotili izdelave ugašalnikov. A kaj hitro smo ugotovili, da bo treba najti nov izdelek. Začeli smo izdelovati ročaje za pohištvo, pa se je na trgu kmalu pojavilo ogromno ponudnikov, zato smo opustili tudi te in se preusmerili v sodelovanje z avtomobilsko industrijo,« je začetek poti, ki je vodila do sodelovanja z giganti, kot so BMW, Volkswagen, Audi in Nestle, opisal direktor Polycoma Iztok Stanonik.

Leta 1997 so v Poljanah kupili nekdanji objekt LTH in ga do leta 2003 povečali in popolnoma obnovili, lani pa so ob njem uredili še šotor, v katerem imajo skladišče. »S tem se je širjenje podjetja v Poljanah končalo,« opiše Stanonik, ki je po izobrazbi lesni tehnik.

Ker pa je podjetje potrebovalo več prostora, so proizvodnjo nameravali urediti tudi v bližnji industrijski coni Dobje, a jim je načrte leta 2008 prekrižala recesija. »Do 15. oktobra smo imeli dovolj naročil, potem pa so se druga za drugo vrstile odpovedi,« je pojasnil Iztok Stanonik. Takrat je bil čas za hitre in smotrne korake. Tako so v Polycomu okrepili sektor, ki skrbi za prodajo, in ustanovili še razvojno skupino. »Razvojna skupina vsako leto pripravi od deset do petnajst novih projektov, ki so zaživeli in zaradi katerih imamo danes na trgu veliko prednosti in priložnosti,« je pojasnil Stanonik.

Tako je podjetje v zadnjih letih z uspešnim iskanjem novih priložnosti, ki se odpirajo na trgu, raslo. Ker v Poljanski dolini in bližnji Škofji Loki niso našli primernih prostorov, so se odločili, da proizvodnjo odprejo tudi v Črnomlju, priložnost za to pa se je ponudila po dvanajstletnem sodelovanju s podjetjem Danfoss. Ravno ta teden je Polycom s SID banko sklenil pogodbo o desetletnem kreditu v višini 2,8 milijona evrov, in sicer za financiranje prve faze Razvojno-investicijskega projekta Črnomelj.

»Prostore v Črnomlju imamo trenutno v najemu, do konca leta načrtujemo odkup objekta. Na začetku bomo tam izdelovali dele za kavne avtomate Nestle, kasneje pa še dele za luči prestižnih avtomobilov,« je del načrtov razkril Iztok Stanonik.

V Polycomu za letos in prihodnje leto načrtujejo 25-odstotno rast prihodkov, ki so lani znašali 12 milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 38.500 evrov, letos pa načrtujejo, da se bo povzpela na 45.000 evrov. Začeli so z ugašalniki za cigarete in se kmalu preusmerili v avtomobilsko industrijo.

članek
 

Marko Lotrič

Z meroslovjem do kakovostnih izdelkov: brez strokovnjakov iz Selc ne morejo avtomehaniki, zdravniki in lekarnarji, niti inštituti.
Špela Ankele, Kranj Sat, 04.02.2012, 09:00
Selca – Po petih letih dela v železnikarski Tehtnici, bilo je leta 1991, se je Marko Lotrič odločil za korak k samostojni podjetniški poti. V meroslovju je videl izziv in priložnost. Tako se je pred 21 leti blizu Železnikov začela pisati zgodba o uspešnem družinskem podjetju, ki ima danes 41 zaposlenih.

Na začetku se je bilo treba veliko naučiti, se spominja Marko Lotrič: »Naše podjetje je začelo rasti, ko smo odkupili servis znanega svetovnega proizvajalca tehtnic. Vodja servisa Jože Nograšek je ključno pomagal pri snovanju našega laboratorija za meroslovje, prinesel nam je svoje izkušnje in mi tudi omogočil, da sem se lahko izobraževal v tujini. Z njegovo pomočjo sem se o meroslovju res veliko naučil.«

Marko Lotrič, po izobrazbi elektrotehnik, med pripovedovanjem o uspešnem družinskem podjetju iz Selške doline večkrat poudari, da za vsem, kar so zgradili v dobrih dvajsetih letih, stoji znanje. Prav to besedo uporabi tudi pri odgovoru na vprašanje, kako se njihovo podjetje upira krizi: »Mislim, da je kriza velikokrat zgolj v glavi. Tudi mi se moramo vsak dan sproti odzivati na potrebe trga, kar lahko storimo zgolj zaradi znanja, ki ga imamo. Imamo odlične sodelavke in sodelavce, ki želje in potrebe naših potrošnikov hitro prepoznajo, in dovolj znanja, da te želje lahko uresničimo.«

V zadnjih letih so v podjetju prepoznali priložnost po širjenju v tujino. Svojo mrežo so razpredli na Hrvaško, v Makedonijo, Srbijo ter Bosno in Hercegovino, prek sejmov se poskušajo povezati tudi s partnerji v Italiji, Nemčiji in na Češkem, pravi direktor podjetja Marko Lotrič.

Naš sogovornik pravi, da sodelujejo s približno 4000 podjetji in posamezniki, ki pri svojem delu ne morejo brez znanja, ki ga združuje podjetje Lotričevih. Sodelujejo s pestro paleto poklicev, saj brez strokovnjakov iz Selc ne morejo avtomehaniki, zdravniki in lekarnarji, niti uspešna slovenska podjetja in inštituti. Petnajst odstotkov prihodkov ustvarijo z opravljanjem zakonsko določenih meritev, pravi Marko Lotrič: »Gre za opravljanje tistih meritev, s katerimi se vsak dan srečujemo kot potrošniki, denimo v trgovini, lekarni, na črpalki, pri zdravniku in podobno, a večji del prihodka ustvarimo z opravljanjem tehnoloških meritev. Povedano preprosto, tu gre za iskanje rešitev, ki jih potrebujejo podjetja na poti do boljše kakovosti svojih izdelkov.«

Poleg Marka Lotriča je nepogrešljiv člen podjetja tudi njegova žena Mojca, ki je namestnica direktorja, sin Mitja je eden od treh direktorjev in hkrati namestnik vodje kakovosti, hči Katja pa v podjetju vodi računovodstvo. »Najmlajša hči Maja zdaj hodi v četrti letnik srednje ekonomske šole in že razmišlja o študiju na eni od ekonomskih smeri. Nobenega od otrok nikoli nisva silila k delu v podjetju, a vedno so bili pripravljeni pomagati, poleg tega pa o podjetju že zdaj vedo veliko, saj z njim tako rekoč odraščajo.«

Za konec Marko Lotrič pove še nekaj številk, s katerimi je laboratorij za meroslovje končal lansko poslovno leto: imeli so 2,5 milijona evrov prihodkov, v primerjavi z letom prej so dosegli 21-odstotno rast, dodano vrednost pa so, v primerjavi z letom 2010, povečali za 16 odstotkov.

članek
 

Igor Marjanovič, OOG

Zmagovalci Startup leta so razvili pametni merilnik tekočin v steklenici ali plastenki. Za patent se zanimata Philips in Panasonic.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 17.05.2014, 09:00
Ljubljana – Podjetje OOG je zmagovalec nacionalnega tekmovanja Startup leta 2014. Razvili so pametni merilnik vode v steklenički ali plastenki H2O-Pal za optimalno hidracijo telesa in že poželi veliko zanimanja v tujini.

Inicialke podjetja so zanimive: OOG namreč izhaja iz Out of Galaxy (iz galaksije). Kot pojasni direktor Igor Marjanovič je ime tako zato, ker so najprej ustanovili podjetje v ZDA, za potrebe kampanje Kickstarter. Podjetje v Sloveniji pa so ustanovili šele pred nekaj meseci.

Podjetje razvija tehnološke patente, ki so usmerjeni v izboljšanje zdravja in kakovosti življenja. Ena izmed njihovih inovacij je pametni merilnik tekočine v steklenički ali plastenki H2O-Pal, ki prek povezave bluetooth z aplikacijo na pametnem telefonu prikazuje in beleži količino popite vode. Merilnik je inovacija z veliko dodano in uporabno vrednostjo za ljudi, ki skrbijo za zdrav življenjski slog, predvsem pa za bolnike, pri katerih je pomemben nadzor dnevno popite tekočine (sladkorni bolniki, bolniki z okvaro ledvic in podobno).

Uspeh v tujini

Merilnik vode se namesti na dno plastenke ali steklenice s tekočino. »Naprava dejansko meri, kaj se dogaja s količino tekočine v njej, in to sporoča v mobilni telefon. Posameznik si lahko nastavi tudi cilj, koliko bi želel spiti na dan, na kar ga nato opominja telefon,« razlaga doktorant elektrotehnike. Napravo se lahko prilagodi, da gre na katerokoli steklenico, trenutni model se prilega na nekaj najbolj prodajanih modelov steklenic. Računajo pa, da bodo skupaj z napravo prodajali tudi steklenico.

S produktom H2O-Pal je podjetje vzbudilo veliko zanimanja v tujini, kjer so že stopili v stik s partnerji, kot sta Philips in Panasonic, ki bodo njihov patent uporabljali pri svojih izdelkih. Konzorcij Bluetooth Special Interest Group je merilnik H2O-Pal na sejmu zabavne elektronike v Las Vegasu uvrstil med štiri najbolj inovativne prototipe leta.

»Na idejo sva prišla z bratom, ker imamo v družini težave z dehidracijo. Najprej sem prek spleta iskal tako napravo in ker je nisem našel, sva jo sama začela razvijati,« o začetkih razlaga Marjanovič. Trenutno končujejo prototipno fazo, ki jo je Marjanovič financiral sam. V ekipi sodeluje šest fantov, dva sta v ZDA. Da bi bila ekipa popolna, bi potrebovali še tri člane, ki imajo točno tisto, kar OOG potrebuje.

Marketing je pomemben

Najprej so hoteli napravo predstaviti na Kickstarterju, a kot pravi Marjanovič, je prepozno ugotovil, kako pomemben je marketing. Zaradi slabe obiskanosti je kampanjo kmalu po začetku prekinil. »Ne izključujem možnosti, da ne bi šli še enkrat na Kickstarter, ker zdaj imamo stike z novinarji in vemo, kako zelo pomemben je marketing, če želiš, da ljudje sploh vedo za tvojo idejo,« pravi Marjanovič.

Z zavedanjem, da je treba graditi na prepoznavnosti, so se udeležili tudi tekmovanja za Startup leta. »V okolju, kjer delujemo, je zelo dobro, da smo prepoznavni, ker tako laže dobimo lokalno pomoč. Startup leta je po mojem v Sloveniji največji ekosistem, ki ti lahko pomaga na poti podjetništva. Z razvojem naprave sem začel zelo enostavno, nisem razmišljal o tem, s kom bi moral sodelovati ipd., zdaj pa je to nujno,« meni. Tudi zato se že pogovarjajo o članstvu v ljubljanskem Tehnološkem parku.

članek
 

Andrej Nastran, Daisy

Nov slovenski startup projekt, pametni zalivalnik Daisy, sredstva za zagon proizvodnje išče tudi na platformi Indiegogo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 10.05.2014, 09:00
Ljubljana – Daisy, pametni zalivalnik, je nov startup projekt Andreja in Petra Nastrana z Volče, ki sredstva za izpeljavo projekta išče na platformi množičnega financiranja Indiegogo.

»Dobra ideja vedno nastane iz težav, na katere naletiš v vsakodnevnem življenju. Rastline na oknu, sadike na hodniku, paradižniki v posodah pred hišo, za katere pridno skrbimo, so najbolj občutljive na pomanjkanje vode, saj je njihov življenjski prostor omejen in se ob toplem in suhem vremenu hitro izsušijo ali jih pa pretirano zalivamo tudi kadar to ni potrebno in se pojavi mah, plesen, gnitje korenin. Z zalivalnikom poskrbimo, da nas naše rastlinje počaka tudi dlje časa ob naši odsotnosti ali pa če imamo težavo z občutkom, kdaj je primerno zaliti in kdaj ne,« o nastanku ideje razlaga Andrej Nastran, k je napravo testiral celo lansko leto.

Projekt zbira prednaročila in donacije za začetek proizvodnje, tudi prek platforme Indiegogo. »Za ta način financiranja sem se odločil iz več razlogov. Preden se odločiš za začetno drago investicijo (če si jo seveda lahko privoščiš), moraš preveriti trg – ali je izdelek sploh dobrodošel. V primeru dobrega odziva na kampanjo, takoj prejemaš informacije o morebitnih izboljšavah, pomislekih in lahko upoštevaš želje ljudi in izdelek še izboljšaš preden gre v proizvodnjo. Največja prednost je, da imaš v primeru uspeha pokrito investicijo, prodane izdelke in pridobiš na prepoznavnosti,« razlaga Andrej Nastran.

Indiegogo proti Kickstarterju

Zakaj ravno Indiegogo in ne Kickstarter? »Indiegogo ima bolj priljubljeno platformo plačevanja – PayPal. Denarna sredstva ob dosegu cilja dobiš v nekaj dneh. Za Kickstarter potrebujejo državljani Slovenije podjetje v Veliki Britaniji ali ZDA, to pa prinese dodatne stroške, potrebno poznavanje davčne zakonodaje tuje države in ob morebitnem neuspehu večje stroške, saj je priprava neprimerno težja,« našteva Nastran.

Andrej računa na to, da bi se tudi, v primeru, da kampanja ne bi bila uspešna, pojavili investitorji, ki jih naprava zanima. Sicer pa bo izdelek počakal na morebitne boljše čase, ker si trenutno take investicije ne more privoščiti.

Nasvete dobil tudi prek foruma

Študent elektrotehnike projekt večinoma izvaja sam. »Brat Peter je na začetku imel idejo in izdelal nekaj prototipov, nato je razvoj predal meni. Izdelek sem konkretno preoblikoval, dovršil mehanizme, vezje, obliko in dodal funkcije. V pomoč pri kampanji so mi bili nasveti tistih, ki so že uspeli v množičnem financiranju,« razlaga in dodaja, da je veliko nasvetov dobil tudi prek foruma elektrotehnik.si.

Izobljšave že pripravljene

Preveril je tudi trg in ugotovil, da je veliko izdelkov za zalivanje, rešitve, kot je njegova, pa še ni. Daisy je majhna naprava, varčna in neodvisna od električnega in vodnega omrežja. Uporabniku je prijazna, saj se, ko jo s sondo za merjenje vlažnosti zapičimo v zemljo, samodejno prižge in prične z merjenjem vlage. Barvna lučka prikazuje stanje vlažnosti in določi kdaj je čas za zalivanje.

»Zahtevnejši uporabniki lahko meje za zalivanje, količino vode, čas vpijanja vode in druge parametre nastavijo preko spletne aplikacije s tablico, računalnikom ali telefonom neodvisno od operacijskega sistema,« dodaja Nastran. Prenos podatkov poteka tako, da zalivalnik s svetlobnim senzorjem v rožici naslonimo na zaslon. Napravica bo stala od okoli 24 evrov, Nastran pa pravi, da ima že pripravljene izboljšave.

članek
 

Jana Fleišer, vrtec Dobra teta

Mlada podjetnica leta vodi zasebni vrtec Dobra teta, ki je v dveh letih iz ene prerasel v štiri enote.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 02.08.2014, 10:00
Ljubljana – Jana Fleišer je Mlada podjetnica leta, ki vodi zasebni vrtec s štirimi enotami v Kranju. Za to se je odločila po prvi nosečnosti, ko se je spopadla s tem, kam dati v varstvo otroka. Vrtci so zasedeni in marsikateremu staršu ne uspe dobiti prostora za svojega malčka.

Poleg tega je Jana že dolgo hotela delati z otroki, zato je začela proučevati zakonodajo, kako do zasebnega vrtca. Najprej se je ta ideja zaradi množice predpisov zdela nemogoča, a med raziskovanjem je odkrila, da obstaja možnost organiziranega varstva v organizacijski obliki zavoda. Tako je junija 2011 začel nastajati prvi zasebni vrtec Dobra teta, ki se je v dveh letih zaradi velikega povpraševanja razširil na še tri enote.

Starše vključujejo v svoje dejavnosti

Fleišerjeva pravi, da ima načrtov za prihodnost veliko, vsi pa imajo skupno rdečo nit, in sicer pomagati družinam do čim bolj kakovostnega življenja in otrokom omogočiti okolje, kjer se bodo lahko neobremenjeno razvijali ter na kreativen način spoznavali svet in sebe. »Tudi starše hočemo poučiti o kakovostni vzgoji in jih čim bolj interaktivno vključiti v naše dejavnosti. Za nas so neprecenljiv vir informacij in podpore,« pravi mlada podjetnica.

Zaposlovali bodo

Trenutno ekipo dobrih tet sestavlja 23 srčnih žensk, ki se vsak dan trudijo pričarati nasmeh na obraz najmlajšim. »Prepričana sem, da se bo naša ekipa še povečala, saj predvidevamo, da bomo prihodnje leto zaposlili še najmanj tri. Glede na vse projekte, ki jih pripravljamo, sem prepričana, da se bo naša ekipa še okrepila,« pravi Fleišerjeva.

V vrtcu Dobra teta delujejo oddelki s koncesijo in delnim sofinanciranjem. Starši, ki imajo otroke v oddelkih s koncesijo, plačujejo enako kot v javnem vrtcu. V oddelkih z delnim sofinanciranjem pa plačujejo od 30 do 70 evrov, saj občine krijejo le 85 odstotkov svojega deleža, in ne sto odstotkov, kot je to v primeru oddelkov s koncesijo.

»Naša prednost je jasen cilj«

O primerjavi z javnimi vrtci Jana pravi: »Načelno se ne primerjamo z drugimi vrtci, saj nikoli nimaš dostopa do vseh informacij, kako se sami lotevajo varstev, finančnega ozadja in vseh dejavnikov, ki so povezani s tem. Menim, da smo že zaradi majhnosti lahko bolj prilagodljivi. Naša glavna prednost sta jasno določen cilj in pot, po kateri gremo, pa tudi velika prilagodljivost pri izvedbi in akciji, ko je treba skočiti in urediti nekaj, česar ni bilo v dolgoročnem načrtu. Veliko časa in energije posvečamo izobraževanju in zelo veliko vlagamo v kader, saj so bistvo vrtca vzgojiteljice, ki se vsak dan ukvarjajo z otroki.«

»Živite svoje sanje!«

»Zelo sem vesela in ponosna, da je bilo prepoznano naše trdo delo, ki smo ga vložili v uresničitev vizije in poslanstva. Dobili smo kar nekaj zanimivih kontaktov, organizirali že nekaj sestankov in pripravili temelj za nekaj projektov. Prepričana sem, da bomo z določenimi sklenili tudi dolgotrajno sodelovanje,« o tem, kaj ji je prinesel naziv mlada podjetnica leta, pravi Fleišerjeva.

Mladim, ki se podajajo na podjetniško pot, pa svetuje: »Drznite si sanjati! Če ne sanjate, ne morete živeti svojih sanj. Verjemite vase, poslušajte in družite se ljudmi, ki jih občudujete. Iz vsake izkušnje izluščite pozitivne, uporabne stvari in jih vključite v svoje življenje in delo.«

članek
 

MycoMedica želi s svojimi izdelki prepričati tudi uradno medicino

Po izdelkih iz zdravilnih gob danes tudi pri nas posega vedno večje število potrošnikov in tako je otroški konjiček prerasel v posel.
Vanja Tekavec, gospodarstvo sob, 14.02.2015, 10:00
Ljubljana – Podjetje MycoMedica iz Podkorena se že dobrih 16 let ukvarja s pridobivanjem zdravilnih učinkovin iz gob. »Še danes sem presenečen, ko vidim, kako dobro se gobe odrežejo pri lajšanju različnih težav,« pravi lastnik MycoMedice dr. Andrej Gregori, ki želi o učinkih zdravilnih gob zdaj prepričati še uradno medicino.

Kot nakazuje že ime, je glavna dejavnost podjetja MycoMedica gojenje zdravilnih ​gob. Mikologija je veda o gljivah, v MycoMedici pa gobe ne le gojijo, temveč iz njih tudi pridelujejo dopolnila, tako za prehranske potrebe kot tudi za potrebe zdravljenja najrazličnejših obolenj. Podjetje so ustanovili leta 2013, vse skupaj pa se je začelo že mnogo prej, pravi Andrej Gregori.

»Že odkar vem, sem se zanimal za gobe in za vse, kar je povezano z njimi. Veliko so k temu pripomogli tudi starši, saj sem bil že od malih nog ves čas v različnih laboratorijih po šolah in fakultetah,« razlaga Gregori. Kot pravi, je gojenje gob tehnično zahtevno, predvsem pa multidisciplinarno, saj zahteva tudi znanje o kemiji, farmaciji, strojništvu, agronomiji, elektroniki in še čem. Zanimati te mora vse. Gregori je iz gojenja gob tudi doktoriral, že leta 1998 pa je skupaj s še dvema doktorjema znanosti ustanovil neprofitno organizacijo Zavod za naravoslovje, kjer so začeli z razvijanjem novih tehnik gojenja medicinskih in jedilnih gob ter pripravkov in prehranskih dopolnil iz njih.

»Izdelki so nastajali spontano, ko so me ljudje spraševali, ali imam zdravilo za lajšanje njihovih težav. Gobe že več kot tisoč let slovijo kot zdravilno sredstvo in lahko pomagajo pri marsikateri bolezni; pri zmanjševanju stranskih učinkov kemoterapij, pri multipli sklerozi, krepitvi imunskega sistema ali pa, da se laže znebimo kilogramov,« razlaga sogovornik, ki o zdravilnih učinkih gob tudi predava.

Naskok na uradno medicino

Po izdelkih iz zdravilnih gob danes tudi pri nas posega vedno večje število potrošnikov in tako je otroški konjiček prerasel v posel. Izdelki MycoMedice so danes na prodaj predvsem v trgovinah z zdravo prehrano, pa tudi v vrtnarijah in trgovinah, specializiranih z​a medicinsko opremo. Končni kupec njihovih izdelkov ali surovin so tudi farmacevtska podjetja, za nekatera podjetja pa po naročilu izdelujejo proizvode za njihove lastne blagovne znamke.

MycoMedica se je leta 2013 med več kot sto kandidati uvrstila med finaliste tekmovanja za slovensko zagonsko podjetje leta, leto prej pa so takrat še v okviru ​Z​avoda za naravoslovje dobili ​prvo nagrado za najpodjetniško eko idejo. In kako vidi Gregori razvoj podjetništva v Sloveniji? »Če hočeš začeti iz nič in v garaži razvijati izdelek, je to v Sloveniji praktično nemogoče, saj moraš izpolniti cel kup birokratskih in tehničnih zahtev, še preden začneš delati. To je za posel povsem nerealno,« ugotavlja sogovornik.

V prihodnjih letih želi podjetje povečati izvoz, okrepiti lastno blagovno znamko, kar bo zahtevalo tudi nadgraditev obstoječe proizvodnje v Podkorenu. V načrtu imajo več novih izdelkov, tudi za zdravljenje diabetesa, največji izziv pa bo, kako prehranska dopolnila uvrstiti med zdravila. »Že nekaj časa se pripravljamo, da bi za naše izdelke naredili klinične študije in jih poskušali uvrstiti v uradno medicino. Ena prvih kliničnih študij, ki jih želim ​izvesti​, je​ dokazati, da nekatere vrste zdravilnih gob pomagajo pri zdravljenju virusa materničnega vratu (HPV),« je še poudaril Gregori.

članek