Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Helena Zidarič Kožar, Inplet

V devetdesetih nekonkurenčen, danes pa v pariških butikih ni več ženskega perila brez Inpletovega pletiva.
Janoš Zore, Brežice Sat, 14.04.2012, 09:00
DolnjeBrezovo – Zaradi globalizacije je v devetdesetih nekonkurenčni Inplet ostal brez precejšnjega dela trga. Preusmeril se je v visoko modo in danes v pariških butikih tako rekoč ni več ženskega perila, ki ne bi vsebovalo sevniškega pletiva.

Tekstilna panoga v samostojni Sloveniji ni spisala veliko srečnih zgodb. Tudi podjetje iz sevniške občine ni izjema in je ujetnik zahtevnega tekstilnega trga in muhaste mode. Toda to je hkrati zaradi prilagojene strategije tudi njegova velika prednost.

»Moram reči, da je samo še nekaj blagovnih znamk, za katere ne delamo,« pravi Helena Zidarič Kolar, direktorica Inpleta, ki 90 odstotkov pletiv izdela za proizvajalce finega ženskega perila. »V Sloveniji prodamo le 13 odstotkov pletiv, v Franciji četrtino, v Nemčiji petino.«

Nujna je fleksibilnost

»Že nekaj let opažamo trend skrajševanja dobavnih rokov. Naši roki – od štiri do šest tednov – so pri kupcih še sprejeti kot dobri, kratki,« razlaga Zidarič Kolarjeva, ki je v podjetje prišla leta 1995 in ga od leta 2000 vodi: »Naši kupci so zelo previdni. Naročila lansirajo šele, ko dobijo občutek, da se bodo določene barve in dizajni prodajali. Zato je uspešen tisti, ki je bolj fleksibilen. In morda je ravno to odgovor na vprašanje, zakaj trenutno nimamo večjih padcev naročil (lani 5,5 milijona evrov prometa, 92.000 evrov dobička, v prvem četrtletju 2012 porast prometa za dva odstotka).«

Tekstilca so leta 1982 zaradi potrebe po pletivih soustvarili Jutranjka, Komet in Lisca, ki je danes tudi edina lastnica družbe. Inplet je bil do razpada Jugoslavije zgolj proizvodni obrat za tri lastnike. Po izbruhu balkanskih vojn je preživel zaradi naročil številnih novih majhnih slovenskih tekstilcev. Ko so ti začeli izgubljati bitko s ceneno tujo konkurenco, se je Inplet po letu 1995 začel ozirati čez meje. »Takrat smo iskali kupce kjer koli in kakršne koli,« se spominja Zidarič Kolarjeva.

Radikalna posodobitev proizvodnje

Ob nastopu globalizacije in selitvi proizvodnje nižjih blagovnih znamk na manj razvite trge so se v Inpletu usmerili na naročnike, ki uporabljajo evropske materiale. Toda kupci višjega in visokega cenovnega razreda so posredno zahtevali posodobitev proizvodnje. Zaradi trenda mesečnega menjavanja barv so bili stari stroji, predvideni za velike serije, neuporabni.

Družba je v zadnjih desetih letih kupila osem novih pletilnih enot za manjše serije, dogovor o deveti je bil sklenjen v četrtek. Nakup testne opreme je zagotovil stabilno kakovost, iz priprave barvil so morali izključiti človeški dejavnik, zaradi ekološke ozaveščenosti pa so se leta 2008 odpovedali kemičnemu čiščenju in so odprli nove pralne linije.

članek