Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Hubert Kosler

Ribniški robotski center, ki ga vodi Hubert Kosler, tudi letos pričakuje rast. Japonsko partnerstvo jih je poneslo na evropske trge.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 07.01.2012, 09:00
Ljubljana – V Ribnici od lani deluje evropski robotski center največjega svetovnega proizvajalca industrijskih robotov, japonske korporacije Yaskawa Electric. Center je strateški dobavitelj za vsa Yaskawina evropska hčerinska podjetja. Tudi v času recesije kar rastejo in zaposlujejo.

»Če bo leto 2012 takšno, kot je bilo lansko, in če se temu reče kriza, naj kriza kar traja,« se pošali direktor Hubert Kosler. Yaskawa Electric je leta 1994 prevzela podjetje Motoman Robotec, leta 1996 pa so v Ribnici ustanovili podjetje za proizvodnjo robotskih celic Yaskawa Ristro. Japonci so njeni stoodstotni lastniki, v prvi pa ima 13-odstotni delež še direktor obeh podjetij Hubert Kosler. Za pridobitev zaupanja Japoncev so se trudili dve desetletji, prepričali pa so jih z inovativnostjo, referencami in dragocenimi izkušnjami. Kljub vsemu že pol leta čakajo na odobritev vlade za spremembo imena Motoman Robotec v Yaskawa Slovenija.

Partnerstvo z Japonci je zanje zelo pomembno, ker so tako prodrli ne samo v Evropo, ampak imajo kupce po vsem svetu. Naročila dobivajo od Yaskawinih podjetij v Nemčiji, Italiji, na Švedskem, Nizozemskem, Češkem in Slovaškem (Kosler je tudi direktor teh zadnjih) itd. »Vozimo tudi v Južno Afriko, izvajamo projekt v Braziliji. Brez take povezave bi težko prišli na te trge. V tej zgodbi ne moreš biti pomemben igralec, če si neki d. o. o. Moraš biti del koncerna, ki je v svetu uveljavljen, nato pa si z dobro inženirsko ekipo in organizacijo odpiraš vrata naprej. To so veliki projekti, povezani z velikimi finančnimi sredstvi in tveganji, tudi na strani kupcev,« meni Kosler.

Prva japonska investicija v slovensko gospodarstvo je vredna dva milijona evrov, k čemur je 30 odstotkov prispevala Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, naloga ribniškega podjetja pa je ustvariti 54 novih delovnih mest. Investicijo morajo končati v treh letih, časa za zaposlovanje pa je malo več. Lani so zaposlili že 25 ljudi. Tako je v Yaskawi Ristro 75 zaposlenih in v Motoman Robotecu pet. Zaposleni so vsi Slovenci, z visoko in univerzitetno izobrazbo. »Smo pa vse bolj mednarodno obarvani. Nemški kolegi z različnih oddelkov, področij so vsak teden pri nas. Neposredno smo integrirani v evropski sedež podjetja. Smo tako veliki, da smo že zelo pomemben član družine. Če se nam kaj zgodi, tudi sedež ne bo dosegel načrtov,« o pomenu ribniških podjetij razlaga Kosler.

Poslovno leto se za Motoman Robotec in Yaskawo Ristro sklene konec februarja, že zdaj pa ga Kosler lahko oceni kot uspešno. Načrte, ki so si jih postavili, deloma presegajo, tako v finančnem kot proizvodnem smislu. Yaskawa Ristro bo ustvarila 15 milijonov evrov realizacije in Motoman Robotec Slovenija okoli štiri milijone. Ker poslovno leto traja do konca februarja, imajo januarja priprave za prihodnje poslovno leto. Tako Kosler o konkretnejših številkah za naprej zaradi negotovih razmer težko govori, a če ne bo hujše recesije, pričakujejo vsaj od 15 do 20 odstotkov rasti.

V Ribnici proizvajajo periferne naprave, kar pomeni, da robotskim rokam dodajajo razne funkcije, da lahko varijo, rezkajo, strežejo posameznim strojem, brusijo, vrtajo, nanašajo premaze ali lepila, paletirajo. Poleg avtomobilske industrije, kjer so proizvajalci komponent za Audi, BMW, Mercedes, Peugeot, Toyoto, so prisotni tudi v industriji predelave jekla, živilski industriji in industriji pijač. V Sloveniji je vgrajenih 320 njihovih robotov, prisotni so tudi na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in Makedoniji.

članek
 

Franc Frelih, podjetje Plasta

Plasta je eno največjih slovenskih podjetij za predelavo plastike in vodilni proizvajalec PELD- in PEHD-regenerata.
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto Sat, 10.03.2012, 09:00
Šentrupert – Franc Frelih je pred leti na čestitke za dobro uvrstitev v tekmovanju za gazele odgovarjal, da se bo odrekel tekmovanjem in priznanjem, ker so takoj zatem v podjetje prišli inšpektorji. Našli niso nič, Frelih pa se je v zvezi z nagradami moral omehčati. Zdaj se jim je pridružila nagrada GZS.

Podjetnik Franc Frelih je prestižno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije prejel za dolgoletno uspešno vodenje srednje velike družbe Plasta v dolenjskem Šentrupertu. Plasto je ustanovil leta 1980. Zdaj je eno največjih slovenskih podjetij za predelavo plastike in vodilni proizvajalec PELD- in PEHD-regenerata.

Komisijo je prepričalo več stvari. Plasta z lastnim znanjem, sodobno tehnološko opremo in računalniško podprtimi sistemi izdeluje različne vrste tehnološko zahtevnih folij in polietilenske, tudi biorazgradljive vreče. Okoljsko ozaveščenost potrjuje tudi tako, da od partnerjev prevzema ostanke folij in jih reciklira, za kar so razvili posebni proizvodni liniji. Podjetje se je vključilo tudi v evropski projekt PLASTiCE, katerega cilj je odprava omejitev, ki preprečujejo hitrejšo in bolj množično uveljavljanje trajnostnih vrst plastike, predvsem pa biorazgradljive plastike in plastike na osnovi obnovljivih virov.

Družbeno odgovornost podjetje izkazuje s podporo kulturnih, športnih, humanitarnih dejavnosti. Franc Frelih pravi, da nekdo mora pomagati, in če ni drugih večjih podjetij, so to oni. Za to seveda nista dovolj le dobro srce in volja, ampak tudi uspešno poslovanje. Plasta, ki na konkurenčnem italijanskem trgu dosega povprečno 21-odstotno rast, ima skoraj trikrat višjo dodano vrednost na zaposlenega in nižje stroške dela od panoge, izrazito visoki so tudi prihodki na zaposlenega in donosnost kapitala in sredstev.

Dobri rezultati so Plasti in Frelihu pred leti omogočili nakup konkurenčnega podjetja Plama Termoplast iz Podgrada pri Ilirski Bistrici, kar je po svoje koristilo tudi Šentrupertu, kjer širitev in povečevanje proizvodnje na obstoječi lokaciji sredi lepe okolice nista prišla v poštev. Zgradila je tovarno SEP v Mokronogu, ki z izdelki pralne tehnike za avtomobilsko industrijo in industrijo bele tehnike daje kruh 120 zaposlenim, ima pa tudi podružnico v BiH.

Podjetje, ki je imelo sprva tri zaposlene, je začelo v Plasti, kjer pa je bilo zanj kmalu premalo prostora. Z odkupom večinskega deleža je Frelih verjetno rešil nekdanji mirnski ponos Dano, ki ji je šlo vse slabše. Zdaj ji gre že leta spet dobro, najbolj zaradi vode in sokov iz domačih surovin. Frelih je večkrat povedal, da se je za to potezo, ki se je na koncu potrdila kot dobra poslovna odločitev, odločil zaradi čustvene vezanosti na tovarno. Dana je bila od nastanka pojem mirnske doline, njegov oče Jože Frelih pa je bil v njej nekaj časa tehnični direktor.

Frelihovi so v Šentrupertu in daleč naokrog znana družina. Oče Jože, ki je ob Dani in zasebništvu nadaljeval in krepko razširil vinogradniško vinarsko tradicijo deda Jožefa in očeta Franceta (naredil je prvo penino na Dolenjskem), je tudi prvi častni občan mlade občine Šentrupert. To tradicijo s Hišo vina Frelih v občinskem središču po smrti sina Jožeta nadaljuje drugi sin Peter, arhitekt.

Največ družinam v Mirnski dolini in še drugje pa daje kruh tretji sin Franc. Ekonomist, ki je eden premožnejših Slovencev, in njegova družina bolj od življenja na veliki nogi cenijo družino, prijatelje, kulturo, šport, druženje z naravo. Prvi mož šentrupertske Plaste tudi nikoli ne pozabi očetovega nasveta, da si zaposleni nič manj ne želijo primernega zaslužka, zato s plačami v Plasti ni težav.

članek
 

Iztok Stanonik, Polycom

Iz garaže v avtomobilske velikane: v Polycomu zaradi razvoja rastejo tudi v krizi.
Špela Ankele, Kranj Sat, 24.03.2012, 09:00
Poljane – Junija 1985 je Iztok Stanonik v klet družinske hiše postavil en stroj za brizganje plastike. Danes ima podjetje Polycom 280.000 evrov čistega dobička in 108 zaposlenih. »Jaz nisem nikakršna zvezda. Zvezde so naši zaposleni,« preusmeri medijske žaromete direktor podjetja.

Začelo se je pred 27 leti. »Takrat je stric z Dunaja prinesel ugašalnike za cigarete. Z bratom in očetom smo mislili, da je to dobra poslovna ideja, zato smo se lotili izdelave ugašalnikov. A kaj hitro smo ugotovili, da bo treba najti nov izdelek. Začeli smo izdelovati ročaje za pohištvo, pa se je na trgu kmalu pojavilo ogromno ponudnikov, zato smo opustili tudi te in se preusmerili v sodelovanje z avtomobilsko industrijo,« je začetek poti, ki je vodila do sodelovanja z giganti, kot so BMW, Volkswagen, Audi in Nestle, opisal direktor Polycoma Iztok Stanonik.

Leta 1997 so v Poljanah kupili nekdanji objekt LTH in ga do leta 2003 povečali in popolnoma obnovili, lani pa so ob njem uredili še šotor, v katerem imajo skladišče. »S tem se je širjenje podjetja v Poljanah končalo,« opiše Stanonik, ki je po izobrazbi lesni tehnik.

Ker pa je podjetje potrebovalo več prostora, so proizvodnjo nameravali urediti tudi v bližnji industrijski coni Dobje, a jim je načrte leta 2008 prekrižala recesija. »Do 15. oktobra smo imeli dovolj naročil, potem pa so se druga za drugo vrstile odpovedi,« je pojasnil Iztok Stanonik. Takrat je bil čas za hitre in smotrne korake. Tako so v Polycomu okrepili sektor, ki skrbi za prodajo, in ustanovili še razvojno skupino. »Razvojna skupina vsako leto pripravi od deset do petnajst novih projektov, ki so zaživeli in zaradi katerih imamo danes na trgu veliko prednosti in priložnosti,« je pojasnil Stanonik.

Tako je podjetje v zadnjih letih z uspešnim iskanjem novih priložnosti, ki se odpirajo na trgu, raslo. Ker v Poljanski dolini in bližnji Škofji Loki niso našli primernih prostorov, so se odločili, da proizvodnjo odprejo tudi v Črnomlju, priložnost za to pa se je ponudila po dvanajstletnem sodelovanju s podjetjem Danfoss. Ravno ta teden je Polycom s SID banko sklenil pogodbo o desetletnem kreditu v višini 2,8 milijona evrov, in sicer za financiranje prve faze Razvojno-investicijskega projekta Črnomelj.

»Prostore v Črnomlju imamo trenutno v najemu, do konca leta načrtujemo odkup objekta. Na začetku bomo tam izdelovali dele za kavne avtomate Nestle, kasneje pa še dele za luči prestižnih avtomobilov,« je del načrtov razkril Iztok Stanonik.

V Polycomu za letos in prihodnje leto načrtujejo 25-odstotno rast prihodkov, ki so lani znašali 12 milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 38.500 evrov, letos pa načrtujejo, da se bo povzpela na 45.000 evrov. Začeli so z ugašalniki za cigarete in se kmalu preusmerili v avtomobilsko industrijo.

članek
 

Janez Bijol, Bijol d. o. o.

Ob zlomu gradbincev se je prodaja dvigal popolnoma ustavila in takrat jih je rešil komunalni in lesni program.
Mateja Celin, Slovenj Gradec sob, 14.07.2012, 12:00
Vuzenica – Podjetje Bijol je letos prejelo kar dve nagradi gospodarske zbornice: ustanovitelj in lastnik Janez Bijol je prejel nagrado za izjemne gospodarske in posloven dosežke, za svojo inovacijo tovornjaka za izdelavo sekancev pa je podjetje prejelo zlato regijsko priznanje za najboljšo inovacijo. Letos načrtujejo povečanje izvoza in prometa.

Družba Bijol se od leta 1996, ko so postali generalni zastopnik avstrijskega podjetja Palfinger, ukvarja s prodajo, montažo in servisom dvigalno-nakladalnih naprav. Zaposlujejo več kot 30 ljudi. Lani so imeli 5,6 milijona evrov prometa in 350.000 evrov dobička. Letos jim kaže še bolje, saj imajo nekaj sto tisoč evrov več prometa kot so ga imeli lani.

Ves čas so postopno širili ponudbo, ki zdaj obsega več vrst dvigal, specialne prikolice, stroje za prekladanje, sekalnike za izdelavo sekancev, smetarska vozila, betonske mešalce, traktorska dvigala in prikolice, železniško opremo ipd., izdelke pa tudi servisirajo, nadgrajujejo in montirajo.

»Vsako leto smo dodali kaj novega, kar nas je 2008 tudi rešilo. Ob zlomu gradbincev se je prodaja dvigal popolnoma ustavila in takrat nas je rešil komunalni in lesni program, pri katerem se krize skoraj ne čuti. Delamo tudi za slovenske železnice in slovensko vojsko,« pove Janez Bijol.

Inovativnost brez prodaje nima učinka

Dokaj skromen, osemodstotni izvoz bodo letos poskušali povečati na 15 odstotkov, a Bijol poudarja, da so zaradi cene delovne sile v tujini predragi v primerjavi z Madžari, Čehi, Rusi, Ukrajinci. Povprečne bruto plače pri Bijolu so precej nad koroškim povprečjem. Zadnja leta so skoraj polovico dobička vložili v razvoj in raziskave, kar je dolgoročna prednost. »Razvili smo kombinirano gozdarsko prikolico, ki je bila nagrajena, zdaj pa razvijamo kombinirane prikolice z avstrijskim podjetjem. Težava pri tem je, da je skoraj vsaka naša nadgradnja vozil unikatna, kar pomeni, da je končni izkupiček celotnega procesa v smislu prodaje in zaslužka relativno majhen.«

Letos nagrajeno enoto za sekance so izdelali za znanega kupca. »Razvoj v takem primeru financiramo sami, a izdelek tako vsaj lahko prodamo. Naše prve inovacije več kot leto dni nismo mogli prodati, ker je bila predraga. Razvijamo lahko v nedogled in naredimo najboljši izdelek, a če bo predrag in ga ne bo mogoče prodati, nismo naredili nič.«

Še naprej nameravajo ostati v isti branži, a bodo iskali nove izdelke v povezavi z obnovljivimi viri energije. »S sekači za biomaso smo dobro zastopani, delamo tudi v smeri izdelkov za transport biomase. Čas bo verjetno prinesel še kaj novega, če bomo hodili z odprtimi očmi po svetu, bomo že še kje kaj videli in vzpostavili nove kontakte. Poskušamo tudi razvijati takšne lastne izdelke, za katere vemo, da bomo dobili kupce.«

Nagrada ima dobre in slabe učinke

Že letos so nameravali zagnati delavnico v Komendi, a so se odločili, da zaradi razmer na trgu letos v investicijo še ne gredo. »Železnice, vojska, komunale, vsi zapirajo pipe. Doslej smo bili zelo malo zainvestirani in bomo raje počakali ter investirali iz prometa, ki ga ustvarjamo, in iz dobička, namesto da bi najemali kredite. To je bil vedno tudi moj življenjski moto, nikoli nisem jemal kreditov. Smo pač kupili pol leta ali leto pozneje.«

Kot pravi Janez Bijol, nagrada uspešnemu podjetniku prinese pluse in minuse. Ko so ga vprašali, ali bi jo sprejel, je poklical kolege, ki so jo že dobili, in vsi so mu povedali enako: »Prinese pluse in minuse, a je več plusov, predvsem pri prepoznavnosti, minusi so pa davkarija, ki vsakemu uspešnemu podjetniku takoj skoči za vrat, kakor da je kriminalec, in zavist. Vse, kar so mi povedali, drži. Takoj po nagradi smo dobili davčno kontrolo.«

članek
 

Gostol-Gopan

Proizvajalec pekarske opreme, ki je izdelal industrijskega robota za praznjenje pečenega kruha iz kaset.
Katja Željan, Nova Gorica sob, 11.08.2012, 15:00
Nova Gorica – V podjetju Gostol-Gopan, največjem slovenskem proizvajalcu pekarske opreme, se dobro zavedajo, da je prihodnost v iskanju in uresničevanju inovativnih zamisli in izdelkov, prilagojenih specifičnim potrebam kupcev. Še posebno v takšni vrsti industrije, kakršna je njihova.

Da so pri tem zelo uspešni, med drugim dokazuje nedavno srebrno priznanje območne gospodarske zbornice za severno Primorsko za dve pomembni inovaciji: za ciklotermično tunelsko peč nove generacije, ki je namenjena industrijski peki različnih vrst kruhov, ter za robotiziran stroj za odkrivanje kaset in praznjenje pečenega kruha iz kaset.

Glavne odlike prve od nagrajenih inovacij so prihranek energije in prostora ter konstrukcijska enostavnost za montažo. »Gre pravzaprav za novo družino tunelskih peči, ki so namenjene industrijski peki kruha. V širino merijo od 2 do 3,65 metra, njihova dolžina pa dosega tudi od 40 do 50 metrov. Takšen tip peči družba Gostol-Gopan sicer proizvaja že več kot tri desetletja, pred tremi leti pa smo se odločili, da je čas za izboljšave za celo družino peči.

Po dveh letih razvoja smo lani izdelali prvi prototip, ki uspešno deluje že leto dni. Ta je bil izdelan za konkretnega kupca, Mesterbakeren AS, Stange na Norveškem. Poleg prihranka plina in olja se takšna ciklotermična tunelska peč lahko pohvali s še precej manjšo porabo električne energije. Dosedanji rezultati so dobri in konkurenčni na področju izkoristka in kakovosti peke. Letos smo prodali še tri takšne peči, ki so zdaj že montirane, zagnali pa jih bodo septembra,« pravi Matej Petrič, skupaj z Lukom Bambičem tudi avtor inovacije.

Robotsko praznjenje kruha

Iz družbe Gostol-Gopan pa prihaja tudi robotiziran stroj za odkrivanje kaset in praznjenje pečenega kruha iz kaset. Robotska aplikacija stroja in njegovo upravljane s posebnim programom združuje operacije dveh običajnih strojev, ki se izvedejo znotraj enega cikla. Gostol je bil med prvimi, ki je za odkrivanje kaset in praznjenje kruha iz kaset uporabil napredno avtomatizirano rešitev – industrijskega robota. Takšno delo v pekarnah ponavadi opravljajo delavci ročno, a razmišljanje inovatorjev v družbi Gostol-Gopan jim je delo olajšalo, saj so vsi koraki znotraj cikla za izvedbo opisane naloge robotizirani. Za uresničitev ideje do izvedbe so poskrbeli gostolski razvojniki, Tomaž Kenda, Damijan Zavrtanik in Edo Bizjak. »Robotizirana oprema gre v glavnem na Norveško, dva podobna sistema smo izdelali tudi za Rusijo. Prava smer se je do zdaj pokazala tudi na sejmih, dobre ideje pa nam včasih zavidajo celo zahodnjaki,« meni Edo Bizjak.

Po besedah Mateje Kravos Pljakoski, direktorice marketinga družbe, slovenski trg trenutno pomeni le dva odstotka njihove realizacije. Lani so največ izvozili na rusko govoreči trg, kot dober trg se v zadnjem času pojavlja Romunija, izvajajo tudi projekte za Norveško in Belgijo. »Našo opremo najdete po vsem svetu. Leti 2009 in 2010 sta bili krizni, lani smo poslovali z dobičkom, tudi letos pričakujemo pozitivni rezultat,« pravi.

članek
 

V Rotu Pavlinjek stavijo na različne izdelke
in trge

»Opazujemo, kako konkurenca diha, dobro jo poznamo,
in če je treba in ko je pravi čas, jo poskušamo tudi prevzeti.«
Jože Pojbič, Murska Sobota ned, 22.12.2013, 18:00
Murska Sobota – V družinskem podjetju Pavlinjekovih Roto v Černelavcih pri Murski Soboti so po hitri rasti obrti začeli industrijsko proizvodnjo plastičnih izdelkov že pred več kot četrt stoletja. Zdaj je v skupini Roto dvanajst podjetij, ki v štirih državah zaposlujejo 260 ljudi. Proizvajajo plastične izdelke po postopku rotacijskega liva in jih prodajajo v več kot petdeset držav na vseh celinah.

Vsa skupina podjetij bo letos predvidoma ustvarila okrog 30 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov dobička, ki ga bodo večino vložili v razvoj novih izdelkov in osvajanje novih trgov. Prav to, namreč razvijanje vedno novih izdelkov in razprševanje tako proizvodnje kot tudi prodaje po Evropi in po svetu, je najpomembnejša skrivnost njihovega uspeha, smo izvedeli od Štefana Pavlinjeka in njegove hčerke Nuše. S takšno filozofijo so tudi prebrodili leta najhujše svetovne krize in ne samo prebrodili, ampak so tudi v teh kriznih letih rastli tako po obsegu proizvodnje kot po prihodkih.

Ker proizvajajo izdelke za zelo različna področja od vrtičkarstva, kmetijstva, konjereje, proizvodnje jaht in avtodomov, komunalne opreme ter malih čistilnih naprav pa do kajakov in kanujev, padci prodaje v posameznih panogah nikoli niso bili usodni. Med približno štiri tisoč različnimi izdelki iz plastičnih mas, kolikor jih izdelujejo, jih je vedno dovolj takšnih, ki jih je mogoče prodajati kljub nihanjem na trgu. In njihova razvojna služba v povprečju razvije po dva nova izdelka na teden, tako da je ponudba vedno večja.

Do novih trgov in produktov tudi s prevzemi

S tako številnimi izdelki in prodajno službo, ki ji je Slovenija že zdavnaj postala premajhna, Pavlinjekovi osvajajo tuje trge in pretežno izvažajo. Toda poleg bogate ponudbe različnih izdelkov na različnih področjih dejavnosti in agresivne prodaje za osvajanje čim večjih deležev na trgih po Evropi uporabljajo tudi taktiko prevzemanja konkurenčnih podjetij. »Opazujemo, kako konkurenca diha, dobro jo poznamo, in če je treba in ko je pravi čas, jo poskušamo tudi prevzeti. Na ta način prevzemamo zanimive izdelke in njihove trge in se še lažje širimo,« pravi Štefan Pavlinjek. V svojem desetletja dolgem razvoju so tako prevzeli že vrsto podjetij: leta 2002 so na Hrvaškem prevzeli podjetje Ina OKI in tam začeli proizvodnjo kajakov. Leto pozneje so prevzeli avstrijskega konkurenta Polytec in razširili svojo ponudbo na polizdelke za industrijske kupce. Leta 2004 so ustanovili proizvodno podjetje v Makedoniji, ker je tam strošek dela 40 odstotkov nižji kot v Sloveniji, nižji pa so tudi davki.

Leto pozneje so prevzeli italijansko konkurenčno podjetje Rototehnika, leta 2006 pa IPA Alibunar v Srbiji. Leta 2008 so na Madžarskem prevzeli podjetje Budaplast, leta 2009 so ustanovili podjetje Roto BH v Sarajevu, leta 2010 pa so prevzeli še eno italijansko podjetje Chicco Italija.

Lani so prevzeli dve slovenski podjetji Penargo in Pensita in ponudbo svojih izdelkov obogatili s plavajočimi elementi za morske ribogojnice ter varnostnimi pregradami za dvoranski karting. Letos pa jim je uspelo prevzeti še znanega konkurenčnega italijanskega proizvajalca kajakov in kanujev Zero Attivo in z njim nekaj uspešnih modelov kajakov.

Zdaj se dogovarjajo za prenos svojega znanja in tehnologije v Azerbajdžan oziroma v tehnološki park v Bakuju, kjer naj bi ustanovili mešano podjetje in začeli izdelovati predvsem svoje izdelke za komunalno dejavnost – jaške, čistilne naprave in podobno.

Kakšen je torej recept Pavlinjekovih za preživetje malih in srednjih slovenskih podjetij? »Čim manj biti v Sloveniji, povečevati izvoz, narediti izdelke in iti z njimi na globalni trg ter zaposlovati mlade ljudi z veliko energije,« pravi Nuša Pavlinjek, oče Štefan pa je prepričan, da lahko slovenski podjetniki zaradi majhnosti naše države na svetovnem trgu uspevajo predvsem z nišnimi izdelki, kot je njihova nova skupina izdelkov za profesionalno konjerejo.

»Država pa ne sme biti tako požrešna z dajatvami in stroški, če hoče, da podjetništvo preživi,« pravi in doda, da razmišljajo tudi o selitvi podjetja v Avstrijo. »Meja je zelo blizu, razmere pa so tam bistveno boljše in obremenitve podjetij manjše.«

članek
 

Impol – z razvojem so ostali med najboljšimi

Do leta 2020 bodo ustvarili več kot 650 milijonov evrov prihodkov
in za trikrat povečali dobiček.
Danilo Utenkar, Slovenska Bistrica sob, 21.12.2013, 12:00
Slovenska Bistrica – Čeprav sedanje gospodarske razmere v Sloveniji ne vlivajo posebnega optimizma, dosega skupina Impol enega najboljših rezultatov v dolgoletni zgodovini in tudi spada med pomembnejše evropske predelovalce aluminija.

Letošnje poslovno leto bo Impol, ki ima hčerinske družbe še v Srbiji, ZDA in Braziliji, ustvaril dobrih 480 milijonov evrov prihodkov, čistega dobička pa bo za okoli 15 milijonov evrov, pravi Jernej Čokl, predsednik uprave družbe Impol 2000. Za prihodnost napoveduje še boljše rezultate, pričakuje pa, da bo država vendarle poskrbela za boljše razmere izvoznikov. Kar 93 odstotkov proizvodnje namreč izvozijo neposredno, posredno pa večino od preostalih sedmih odstotkov, po domačih poslovnih partnerjih.

Ob osamosvojitvi Slovenije so v bistriškem Impolu predelali okoli 40.000 ton aluminija in ga 70 odstotkov prodali na jugoslovanskem trgu. V novih razmerah je bil izvoz na zahodne trge edina rešitev, preboj med hudo konkurenco pa vse prej kot preprost. Vodstvo je spoznalo, da brez novih tehnologij ne morejo biti konkurenčni, povrhu vsega pa je bila tudi organiziranost podjetja zastarela in cokla razvoju. V zadnjih 15 letih je Impol za razvoj porabil 370 milijonov evrov, ob nakupu valjarne aluminija v Sevojnu, ki zdaj deluje kot hčerinska družba, pa so predelavo aluminija povečali na 178.000 ton.

Vlaganja so se pošteno izplačala

Jerneju Čoklu je 40-letna delovna doba, ki jo bo napolnil konec prihodnjega leta, od prvega dne tekla v Impolu, bil je tudi njegov štipendist. Kot mlad metalurški inženir je začel v žičarni, nadaljeval v razvoju, ki ga je nekaj časa tudi vodil, bil je tehnični direktor podjetja, nazadnje pa je postal predsednik uprave, ki jo vodi že dve desetletji. Pravi, da je treba uspehe zadnjih let, ko je kriza načela svetovno gospodarstvo, pripisati celotnemu vodstvu skupine Impol, 1850 zaposlenim in skoraj 1000 delničarjem, ki so spoznali, da ne morejo vseh dobrot porabiti takoj in da se vlaganja pošteno izplačajo.

Pri tem ne gre spregledati, da Impol uživa podporo domačih in tujih bank, saj si drugače velikih naložbenih zalogajev ne bi mogli privoščiti. Pri tem posvečajo veliko pozornost inovatorjem, vsako leto pa z domačimi in tujimi strokovnjaki pripravljajo raziskovalne simpozije. Po Čoklovem prepričanju bi država vendarle morala začeti bolj podpirati izvoznike, kar lahko naredi z odpravo bančnega krča, z olajšanjem administracije, ki je ena najbolj zapletenih v Evropi in svetu, omogočiti bi morala konkurenčnost cen energentov in poskrbeti za primerljive davke s tujino. Država bi morala tudi bolj skrbeti za svoj ugled, kajti poslovni partnerji se odzovejo takoj, ko se pri nas prerekamo in pogosto nepomembne reči obešamo na veliki zvon.

članek
 

Rok Lončarič, Setran Plus

Razvili so pasivno klimo, ki prihrani 90 odstotkov električne energije. Ciljajo na poslovne objekte in hotelske verige.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 22.11.2014, 08:00
Ljubljana – V zagonskem podjetju Setran Plus so kot prvi v svetu razvili notranjo pasivno klimatsko napravo, ki uporablja fazno spreminjajoče materiale. Pretekli teden so se predstavili na kongresu Smart City Expo v Barceloni, saj so bili izbrani kot ena izmed desetih najboljših inovacij leta.

»Delal sem kot zastopnik nemškega podjetja, ki je proizvajalo stropne plošče, ki uporabljajo fazno spreminjajoči material. Pri tem sem ugotovil, da je povpraševanja na italijanskem trgu dovolj in da te plošče ne delujejo tako, kot bi morale,« povod za zgodbo Setrana Plus opisuje Rok Lončarič. Z dvema inženirjema Srečkom Kneževićem in Tomažem Potrčem so se odločili za razvoj svoje naprave, ki so jo poimenovali air tower. Prijavili so se na razpis P2a Slovenskega podjetniškega sklada za aplikacijo tega materiala, vmes zamenjali idejo in se udeleževali zagonskih pospeševalnikov ter končno našli aplikacijo, ki je primerna za trg.

Med 10 najboljših inovacij

Naprava air tower ne potrebuje zunanje enote in prihrani več kot 90 odstotkov električne energije, ker hladi pasivno. Poleg tega je tiha in ne uporablja toksičnih in vnetljivih materialov. »Napravo postaviš pod pisalno mizo. Deluje z računalniškim ventilatorjem, tako da črpa zrak skozi toplotni prenosnik in absorbira odvečno toploto,« razlaga Lončarič.

Prejeli so nagrado za najboljšo inovacijo podjetja startup na letošnjem forumu inovacij. Prav tako so dobili nagrado projekta startCloud in razpis podjetniškega sklada SK50 za 50.000 evrov semenskega kapitala. Tega bodo, kot pravi Lončarič, porabili za prve večje projekte. »Imamo zelo velike obratovalne stroške in smo doslej naredili 30 produktov,« pravi. Napravo so testirali pri dveh domačih podjetjih in še nekaterih drugih.

Povabljeni so bili tudi na Smart City Expo v Barcelono, kjer se predstavljajo najboljše trajnostne, pametne rešitve. »Prijavili smo se in bili izbrani med 10 najboljših inovacij v lanskem letu,« razlaga Lončarič.

Na tuje trge se podajajo z lokalnimi partnerji

Ciljajo na poslovne subjekte s pisarniškimi prostori, večje poslovne stavbe, ki imajo skeletno gradnjo, kjer so visoka temperaturna nihanja, in na hotele oziroma hotelske verige. Povpraševanje za njihovo napravo prihaja z različnih koncev Evrope, od Velike Britanije do Italije. Na slednjega se bodo podali z lokalnim partnerjem prek skupnih vlaganj. »Za tujino vsekakor iščemo lokalne partnerje, ker poznajo trg in stranke, bližnjo okolico pa lahko pokrijemo sami,« o strategiji osvajanja tujih trgov govori Lončarič.

Sicer pa iščejo tudi različne vrste investitorjev, od poslovnih partnerjev v posameznih državah do večjih, bolj strateških partnerjev. »Vsaj zadnjega pol leta smo to počeli intenzivno. Hodili smo na investicijske dogodke od Berlina, Nizozemske do ZDA in počasi bomo prišli do dogovora,« pravi Lončarič.

Trenutno takih aplikacij fazno spreminjajočega materiala v svetu še ni. »Angleži sicer delajo stropno različico, ki pa je prevelika. Zato moramo biti hitri, v dveh do treh letih dobiti prve stranke in se uveljaviti na trgu,« glede načrtov doda sogovornik.

članek
 

Rok Jurečič, LACEnano

Novo generacijo tetoverskih naprav bodo najprej prodajali v Evropi in ZDA, dogovarjajo pa se tudi za prodajo v Braziliji.
Barbara Pavlin , gospodarstvo sob, 29.11.2014, 10:00
Ljubljana – Zgodba LACEnana se je začela na tetoverski konveciji, kjer so dobili zamisel za izboljašno napravo za tetoviranje. Trenutno izboljšujejo prototip in se pripravljajo na prva prednaročila iz Evrope in ZDA. Kmalu bodo naprave prodajali tudi v Brazilijo.

»Na idejo smo prišli, ko je bil naš strojnik Peter Bukovec s punco na tetoverski konveciji v Ljubljani. Ker mu je bilo dolgčas, ko se je njegova punca tetovirala, je hodil malo okoli in gledal, s kakšnimi tetoverskimi napravami delajo tetovatorji. Ker je strojnik ga je zanimalo delovanje naprav. Pri tem je opazil, da jih ima veliko težave z njimi oziroma, da določeni deli niso delovali kot bi lahko, ali pa so potrebovali več delov glede na vrsto tetovaže. Tako se je odločil, da bo zasnoval tako, ki teh težav nima,« razlaga Rok Jurečič, ki vodi podjetje.

Manj bolečin

Nastala je nova generacija tetoverskih naprav LACEnano, ki vključuje tehnologijo brezkrtačnih motorjev in magnetnega gonila, ki so najboljše v industriji. To revolucionira način tetoverske naprave, saj močno zmanjšuje utrujenost in mravljinčavost rok tetoverja in tudi bolečine tetoviranca. Poleg tega zmanjša porabo časa in denarja, ki ga tetoverski umetniki porabijo za čiščenje in vzdrževanje naprav, pravijo v LACEnano, ki se je kalil v novomeškem startup programu Kickup.

»Izpilili smo naš produkt in čakamo končni prototip. Napravo testirajo naši prvi uporabniki, lokalni tetoverji in priznan tetover iz Trsta, ki nas je poiskal sam. Z njim dodelujemo izboljšave. Ker je tudi medijsko močan, nam bo pomagal pri prednaročilni kampanji,« o tem, kako daleč so pove Jurečič. Pripravljajo tudi vsa operativna in strateška področja za začetek prednaročil, ki so jih prestavili za pol leta. V ta bosta vključena trga Evrope in ZDA. Dogovarjajo pa se tudi za prodajo v Braziliji, kamor bi vstopili čez osem mesecev.

Njihova cilja skupina so profesionalni in polprofesionalni tetoverji, ki želijo pri svojem delu uporabljati najboljšo opremo. »Zbiramo njihove mejle in jih obveščamo o podrobnostih,« pravi Jurečič. Po nekaterih ocenah naj bi bilo možnih kupcev kar okoli milijon.

Tehnologije iz drugih niš

Napravo izdelujejo kakovostni podizvajalci večinoma iz Slovenije, pravi Jurečič in dodaja, da zaradi razvoja trga iščejo dodatne podizvajalce, ki so specializirani za rezkanje in vezja. V napravi so uporabili tehnologije iz drugih niš, ki v tetoverskih napravah še niso bile uporabljene in so jim omogočile omenjene izboljšave, ki jih trenutni ponudniki nimajo. Z mislimi pa so že naprej, saj imajo v načrtu že nove produkte, med njimi sta tudi dve izboljšavi.

Trg je zelo specifičen vodilna podjetja s področja tetoverskih naprav pa prihajajo iz Nemčije. Kot pravi Jurečič glede na njihovo rast in širjenje predvidevajo, da ta tržna niša raste in je še prostor za izboljšave. Niša je sicer precej nepoznana, kar je tudi ovira pri privabljanju investitorjev.

»Iskali smo investitorje, a ker smo v tako zgodnji fazi (trenutno smo stari 11 mesecev) jih je težko pridobiti. Poleg tega je niša precej nepoznana. Tako se financiramo sami iz lastnih prihodkov, kar je po svoje najboljše, saj si tako prisiljen razmišljati o kupcih, kar je cilj vsakega podjetja, da lahko živi, se razvija in raste,« pravi Jurečič. Ekipo poleg Jurečiča in Bukovca sestavljata še elektroinženir Robi Zagorec in grafična oblikovalka Lara Zupančič.

članek