Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Mišo Brus, Agito

Lani so število zaposlenih povečali za polovico, ker posel raste iščejo nove sodelavce in širijo prostore.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 10.08.2013, 06:00
Ljubljana – Podjetje Agito posluje predvsem v nemško govorečem delu Evrope, zelo se mu približuje Bližnji vzhod, za prve projekte se dogovarjajo tudi na malo bolj oddaljenem vzhodu, v drugih delih zahodne Evrope in v južni Evropi.

Agito, ki posluje od leta 2003, je specializirano za razvoj programske opreme po meri, razvoj rešitev za ravnanje s človeškimi viri, rešitev za upravljanje identitet in upravljanje proizvodnje ter svetovanje na področju projektnega vodenja in vzpostavitve korporativnih portalov v podjetjih. So prvo slovensko podjetje, ki se je uvrstilo med finaliste svetovnega izbora najboljših Microsoftovih partnerjev, poleg tega pa je leta 2010 dobilo tudi naziv Microsoftov partner leta v kategoriji Razvoj po meri za regijo srednje in vzhodne Evrope. Podjetje se tudi že drugič poteguje za častni trak največjega evropskega izbora najodličnejših podjetij European Business Awards.

Do konca leta 10 novih sodelavcev

V Agitu je 35 zaposlenih in osem zunanjih sodelavcev. »Vsi naši sodelavci so zaposleni za nedoločen čas. V primerjavi z lani se je število zaposlenih povečalo za več kot polovico. Iščemo nove sodelavce, vendar je dober kader res težko dobiti,« opozarja direktor Mišo Brus. Glede na že pridobljene projekte in nova povpraševanja, ki so večinoma že v zaključni fazi, pričakujejo, da bodo do konca leta zaposlili še okoli deset novih sodelavcev in širili poslovne prostore.

Večino prometa ustvarijo v tujini

Letos bo prvo leto, ko bodo večino prometa ustvarili v tujini, zelo verjetno več kot 60 odstotkov, za prihodnje leto pa Brus napoveduje, da se bo ta številka povzpela na okoli 70 odstotkov. Lani se jim je promet povečal za 28 odstotkov, letošnja rast pa bo prav tako približno 30-odstotna. »Za leto 2014 je seveda nehvaležno napovedovati, vendar že znana naročila in zelo verjetna naročila v prihodnjih mesecih kažejo na več kot 50-odstotno rast prometa. Velika večina te rasti prihaja iz projektov v tujini, čeprav se bo prodaja nekoliko povečevala tudi v Sloveniji. Število na novo zaposlenih bo z manjšimi odstotki sledilo rasti prometa. Ker se zavedamo nevarnosti hitre rasti, se že zdaj interno pripravljamo na to,« razlaga Brus.

Novi trgi

Po prodaji v tujini izstopa predvsem nemško govoreče območje Evrope, zelo se mu približuje Bližnji vzhod, za prve projekte se dogovarjajo tudi na nekoliko bolj oddaljenem vzhodu, v drugih delih zahodne Evrope in v južni Evropi. »Zagotovo je Slovenija zelo pomemben trg in tako bo ostalo. Tudi doma so superpodjetja, ki cenijo nas in mi njih. Veliko priložnosti in znanja dobimo tudi v Sloveniji, kar je marsikdaj nujno za ustrezen nastop v tujini. Vedno bom hvaležen nekaterim ljudem v Sloveniji, ki so nam dali priložnost. Za rast podjetja je prodaja v tujini nujna. S projekti iz tujine nato lahko tudi obratno prenašamo izkušnje, rešitve in kakovost nazaj k slovenskim strankam,« o širjenju poslovanja govori Brus.

Uspeh = veliko dela in odrekanja

In kakšen je njegov recept za uspeh? »Recepta ni. Če bi bil, bi ga vsi prepisovali eden od drugega. Vsakdo se zato poskuša znajti po svoje. Je predvsem veliko dela in s tem povezanega odrekanja. So pa zato vsaj zmagoslavni trenutki toliko bolj vredni. Nekateri toliko odrekanja preprosto ne zmorejo, še bolj pa se zdi, da iščejo hitre zaslužke in bližnjice,« odgovarja Brus.

Agito je zelo stabilno podjetje, neobremenjeno z bančnimi ali drugimi posojili. »Tako pred kot med gospodarsko krizo smo, kolikor so nam dopuščala lastna finančna sredstva, skrbeli za usklajen razvoj podjetja na vseh področjih. Pri tem imam v mislih predvsem vlaganja v znanje zaposlenih, njihovo rast in zadovoljstvo, iskanje novih področji delovanja ali novih produktov, storitev, izboljševanje notranjih poslovnih procesov, precej smo vlagali v trženje in prodajo, kadrovanje, zelo smo se osredotočili na tujino. Vse kar delamo, je zelo poenostavljeno povedano, usmerjeno h kupcem, osredotočeno na kakovost dela in izdelkov, prav tako pa storimo vse, da znanje raste in hkrati tudi ostaja v Agitu,« pravi Brus.

članek
 

Kriza je rodila popotniško mobilno aplikacijo TripRider

Ime dneva: Matjaž Možina iz družbe Minoa.
Maja Grgič, gospodarstvo ned, 25.08.2013, 09:00
Ljubljana – Informacijsko podjetje Minoa se je tako kot mnoga druga v času krize srečalo s padcem povpraševanja po svojih produktih. Obdobje zastoja so izkoristili za razvoj mobilne aplikacije za popotnike – TripRider, ki jo je v slabem letu dni posvojilo že več kot 10.000 uporabnikov Applovih naprav.

Družba Minoa, ki je bila v začetku 90. let ustanovljena pod imenom Ameba, se je sprva ukvarjala z informacijskimi rešitvami za srednja in velika podjetja. Nato so leta 2010 razvili še sistem za upravljanje logistike v skladiščih na mobilnih napravah. »Za to je bilo veliko zanimanja, nato pa se je zaradi krize začel zmanjševati obseg investicij in bilo je težko dobiti nove projekte,« pravi vodja IT-razvoja in eden od treh solastnikov družbe Matjaž Možina.

In tako so začeli razmišljati novi o mobilni aplikaciji. »Dobra stvar te krize je, da imaš čas in da lahko vire usmeriš drugam,« ugotavlja Možina. Pojasnjuje, da so želeli produkt za globalni trg in za končnega kupca, kar je bilo zanje nekaj povsem novega. In iz idejne škatlice je »padla« popotniška aplikacija. »Apple je bil ravno v razmahu priljubljenosti in mi smo izbrali to platformo. Razvoj aplikacije je trajal devet mesecev, Apple jo je odobril in septembra lani je ugledala luč sveta,« pojasnjuje sogovornik.

Vse na enem mestu

Možina pravi, da po svetu vsako leto potuje približno milijarda mednarodnih popotnikov in še približno toliko znotraj državnih meja. Zato so z aplikacijo poskušali v digitalno obliko postaviti procese, ki se popotnikom dogajajo, ko gredo na potovanje – od začetka izbire destinacije do vrnitve domov. TripRider tako uporabnikom na enem mestu omogoča načrtovanje potovanja, popis stvari za potovanje, vodenje elektronske denarnice, vnašanje slik, pisanje dnevnika in beležk ... in to celo brez povezave z internetom. Kadar je povezava s spletom mogoča, pa lahko uporabniki vse to delijo tudi s prijatelji prek družabnih omrežij ali kako drugače.

Za prenos aplikacije je treba odšteti pet dolarjev, ponujajo pa tudi okrnjeno brezplačno različico. Do zdaj imajo že več kot 10.000 uporabnikov, njihovo število pa se še povečuje. Sprva je bila aplikacija na voljo le v angleškem jeziku, zdaj so dodali še španščino, italijanščino, francoščino, nemščino in portugalščino, jeseni pa nameravajo aplikacijo pripraviti še v kitajščini, ruščini, japonščini in najbrž tudi poljščini.

Tudi različica za android in splet

Možina pojasnjuje, da aplikacijo tudi na predlog uporabnikov ves čas dopolnjujejo, uporabnikom pa poskušajo ponujati tudi čim boljšo podporo, saj imajo v podjetju izkušnje s tem že pri prejšnjih produktih. Za zdaj je aplikacija na voljo le prek Applove platforme ios, pripravljajo pa tudi različico za android in splet, vse skupaj pa bo sinhronizirano.

Razvoj aplikacije, ki je stal okoli sto tisoč evrov, so financirali s sredstvi iz prejšnje dejavnosti. Naložba naj bi se kmalu povrnila, vendar podjetje, ki ima zdaj sedem zaposlenih, še vedno vse prihodke vlaga v razvoj.

Možina opozarja, da so se pri tem izdelku srečali tudi z novim načinom trženja. »Marketing v klasičnem pomenu besede tukaj odpade, zato smo se usmerili zlasti na socialna omrežja in na popotniške spletne strani,« pojasnjuje. Pravi, da niso novo podjetje, pri novem produktu pa se počutijo kot start-up družba.

članek
 

Peter Brenko, Appoteka

Idej za povezovanje tehnologije in trženja jim ne manjka, pri razvoju pa jim pomagajo tudi stranke.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 07.10.2013, 10:15
Ljubljana - Fantje iz podjetja Appoteka so avtorji spletne programske opreme Shopamine, naprednega sistema za spletno prodajo, s katerim so lani zmagali na tekmovanju Startcloud. Idej za povezovanje tehnologije in trženja jim ne manjka, pri tem pa jim pomagajo tudi stranke.

V podjetju, ki je član ljubljanskega tehnološkega parka, se ukvarjajo z načrtovanjem, oblikovanjem in razvojem spletnih aplikacij, predvsem za spletno trgovanje, ponujajo pa tudi storitve, ki te aplikacije smiselno in vsebinsko dopolnjujejo. Direktor Peter Brenko pravi, da ne razvijajo le spletnih, temveč interaktivne aplikacije in rešitve. »V to smer gre seveda tudi razvoj našega osrednjega izdelka, spletne trgovinske platforme Shopamine, ki je interaktivna tudi v drugačnem pomenu te besede. Izjemno pomemben del njenega razvoja so namreč naše stranke, ki so prispevale že prenekatero idejo za izboljšavo ali dopolnitev.« Na podoben način širijo tudi svoj nabor storitev. »V zadnjem času smo, denimo, zaznali, da se je zavedanje pomembnosti kakovostnih vsebin, spremljanja in analiziranja navad obiskovalcev ter optimizacije vsebin na splošno med spletnimi trgovci zelo razširilo, zato smo svojo ekipo razširili tudi s strokovnjaki s tega področja.«

Stranke mala podjetja

Večina njihovih strank je mikro in malih podjetij, ki se prek svoje spletne trgovine Shopamine ukvarjajo s prodajo izdelkov končnim kupcem. Njihovi oglaševalski proračuni pa so ponavadi majhni. »Tovrstne ovire želimo zmanjšati s pomočjo tehnologije, zato že razvijamo v slovenskem merilu edinstven prodajni kanal, ki bo tudi manjšim spletnim trgovinam omogočil doseganje velikega števila kupcev, in to s precej manjšim vložkom, kot ga zahteva, recimo, oglaševanje PPC (plačaj za klik).«

Zmaga na lanskem tekmovanju StartCloud je njihovo inovativnost s Shopamine potrdila in jim »predvsem dala dodatno motivacijo in zagon, z delom s partnerji, kakršen je, denimo, Simobil pa tudi nove izkušnje«. Kakor se je pokazalo tudi v praksi, tovrstna partnerstva nedvomno povečujejo kredibilnost podjetja in s tem olajšujejo sklepanje novih poslovnih dogovorov, pravi Brenko.

Skrbijo tudi za okolje

Da se v internetu skriva veliko priložnosti, je Brenko uvidel že med študijem. »Najprej smo s prijatelji zares dolgo razmišljali in debatirali, kaj bi bilo s pomočjo te 'novotarije' mogoče narediti, kaj lahko res prinese dodano vrednost, obenem pa rešuje probleme. Skratka, iskali smo idejo. Izkristalizirala se je v sistemu za analizo podatkov, pozneje pa platformi Shopamine.« Ekipa sodelavcev je s prvotnih tri zrasla na devet ter nekaj zunanjih sodelavcev in tesnih partnerjev. Ob obisku njihove strani človek opazi okoljska opozorila. »Razmišljati poskušamo skladno s slavnim Kennedyjevim stavkom, naj se ne sprašujemo, kaj lahko domovina stori za nas, temveč, kaj lahko mi storimo zanjo. Naša skupna domovina pa je Zemlja in 'žrtvovanje' dela prostora na naši spletni strani je še najmanj, kar lahko naredimo zanjo,« na vprašanje, ali to pomeni, da so okoljsko ozaveščeni, odgovarja Brenko. A niso aktivni le v teoriji in na spletu. Tudi v pisarni in doma vsi zaposleni vestno ločujejo smeti, reciklirajo papir in tiskajo le nujne reči.

članek
 

Martin Blazinšek, Enolyse

Priložnosti za merilni sistem so povsod, kjer poteka fermentacija. Sodelujejo s slovenskimi vinarji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 09.11.2013, 12:00
Ljubljana - Ekipa Enolyse, zmagovalka natečaja Start Cloud, ima veliko dela in velike načrte. Med drugim se za njeno rešitev za nadzorovanje zorenja vina na daljavo zanimajo tudi v Argentini.

Ideja je stara štiri leta, ko je oče Martina Blazinška, ki je za popoldanski hobi opravljal vinske analize za okoliške vinogradnike, hotel imeti vse naprave za analizo povezane v skupni merilni sistem. S sošolcem na elektrotehniški fakulteti Jako Ogorevcem sta se ideje lotila v okviru projektne naloge na fakulteti, kasneje je Martinšek za neki drug fakultetni predmet napisal še poslovni načrt zanjo, ga pospravil v predal in pozabil nanj. Vse do letos, ko se je odločil, da ga prijavi na natečaj Start Cloud, in k sodelovanju povabil Jako. Skupaj sta zmagala in dobila 10.000 evrov nagrade, denar pa so namenili za razvoj. »Zmaga nam je prinesla prepoznavnost in dobre temelje, a morali smo se usesti in razmisliti, kako naprej,« razlaga Blazinšek.

Ekipo danes sestavljajo trije elektrotehniki in biokemičarka. »Ker smo sami elektrotehniki, smo se odločili za tisto, česar sami ne znamo, povezati s Tatjano Košmrl z biotehniške fakultete in Klemnom Lisjakom s kmetijskega inštituta,« pravi Blazinšek. Sodelujejo tudi z vinarji, najbolj s Sašem Topolškom iz Zlatega griča, prvi prototip so preizkušali pri lokalnem vinarju z Bizeljskega Simonu Varlecu, pogovarjajo s z Isteničem, Bojanom Kobalom iz Pulusa, zanimanje sta pokazali še krška in metliška klet.

»Do novega leta si želimo preveriti in validirati metodo za merjenje sladkorja, hkrati razmišljamo, kako bomo to implementirali v fizični produkt,« odgovarja Blazinšek na vprašanje o tem, v kateri fazi so. Ker so fermentacije vina že potekle, bodo metodo po novem letu testirali v laboratorijih, saj so na to mislili že vnaprej, in 90 litrov mošta zamrznili pri Biotehniški fakulteti. Kmalu bi začeli tudi tako imenovani prebuy oziroma prodajo vnaprej. »Če bo vse po sreči, bi prve izdelke prodali pred novo vinogradniško sezono, to je junija prihodnje leto,« pravi Blazinšek.
Trenutno se financirajo iz lastnih sredstev. Vsi delajo in prosti čas namenjajo Enolyse. »Vse bolj pa razmišljamo, da bi se stoodstotno posvetili temu, a potrebujemo denar,« pravi Blazinšek. Na mizi imajo že ponudbo za angelsko investicijo, ki bi zadostovala za nekaj mesecev. Nekaj sredstev bi dobili tudi z omenjeno prodajo vnaprej. Računajo tudi na razpis P2 za razvoj inovativnih podjetij in še kakšen razpis ter seveda strateškega partnerja. Pogovarjajo pa se tudi s poslovnežem iz Argentine, ki ga zanima dolgoročno sodelovanje, trženje produkta v Severni in Južni Ameriki.

Kaj pa konkurenca? Lani so nekaj podobnega za pivo financirali na Kickstarterju, pravi Blazinšek. Prav takega sistema, kot so si ga zamislili pri Enolyse: senzor, ki kontinuirano meri in brezžično oddaja na strežnik podatke, do katerih vinogradnik dostopa prek spletne ali mobilne aplikacije, pa še niso zasledili. Sicer so tekmeci proizvajalci visokotehnološke laboratorijske opreme za analize, vendar ima Enolyse drugačen pristop, ki omogoča kontinuirano merjenje na terenu. Drugi tekmeci so proizvajalci vinifikatorjev oziroma cistern za fermentacijo vina. »Ti so lahko tudi naši partnerji. Tako se že pogovarjamo s Škrljem iz Vipave,« pravi Blazinšek.

Ekipa zdaj ustanavlja podjetje. Priložnosti pa so velike. »Lahko bi se razširili v pivovarsko industrijo, vsepovsod, kjer poteka fermentacija,« pravi Blazinšek in dodaja, da bo treba lepo po vrsti vse do končnega produkta, sistema, ki spremlja celoletni proces proizvodnje vina, od prvih del v vinogradu do nastanka vina.

članek
 

Boštjan Arzenšek, DORA

Za rešitev, ki skrajšuje čakalne vrste za operacije, iščejo partnerje s prodajnimi kanali v zdravstvu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.07.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa študentov je razvila rešitev, ki bo zdravstvenim ustanovam pomagala povečati učinkovitost in optimizirati operacijske posege. Predstavili so se na tekmovanju Imagine Cup in vzbudili zanimanje številnih medijev in investitorjev.

Letošnje tekmovanje Imagine Cup je bilo za Slovenijo zelo uspešno, saj smo poleg tega, da sta nas prvič zastopali dve ekipi, dosegli tudi najboljši rezultat doslej, drugo mesto v kategoriji inovacij. Osvojila ga je ekipa DORA (Doctors Operational Research Assistant), ki je na slovenskem izboru zmagala v kategoriji inovacije, na svetovni finale pa se je uvrstila prek globalnega spletnega tekmovanja.

Veča učinkovitost in optimizira operacije

Člani ekipe, Kristjan Košič (mentor), Boštjan Arzenšek, Andraž Leitgeb in Zedin Salkanović, ki prihajajo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, Matej Vogrinčič pa iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, slabo leto delajo pri tem projektu. Ideja je prišla iz UKC, njihova rešitev pa bo pomagala zdravstvenim ustanovam povečati učinkovitost in optimizirati operacijske posege.

Kot pravi vodja ekipe Boštjan Arzenšek, jim je tekmovanje prineslo določeno prepoznavnost in vzbudilo pozornost pri ljudeh, kar je potrebno za uspeh v poslu. Nekaj kontaktov z morebitnimi investitorji z vsega sveta so že imeli, niso pa še dobili končnih dogovorov. Zadeve potekajo zelo hitro, pravi Arzenšek in dodaja: »Iščemo strateške partnerje, ki imajo že vpeljane prodajne kanale v zdravstvu in bi nam rešitev pomagali izpeljati do konca.« Nagrada je zanje hkrati tudi obveza, da zadevo izpeljejo do konca. Najbolj pomembno pa je rešitev spraviti v operacijske sobe, kjer bodo videli, ali so prihranki res taki, kot kažejo njihove raziskave.

Rešitev je zdaj v fazi končnega testiranja. »Zadevo smo že implementirali, tudi kirurgi so jo že preizkusili. Naslednji korak je postavitev v operacijske sobe mariborskega UKC, ki bo prva bolnišnica v Sloveniji s tem sistemom,« razlaga Arzenšek.

Zdravnikov asistent

DORA je interaktiven zdravnikov asistent, ki omogoča prikaz informacij o bolniku pred in med operacijskimi posegi. Prav to namreč kirurgu vzame precej časa, saj je operacijska soba sterilno območje, za ogled informacij o bolniku (rentgenske slike, izvidi, CT ipd.) pa mora sterilno območje zapustiti, da pride do stenskega računalnika, kjer si ogleda slike, si jih zapomni in nato ponovi postopek dezinfekcije pred ponovnim vstopom v operacijsko sobo. DORA je produkt znanja stroke, sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter napredne strojne opreme, ki z uporabo brezkontaktne interakcije kirurgom omogoča, da s kretnjami rok in glasovnimi ukazi upravljajo pacientove podatke. Glavna prednost tega je, da kirurg lahko ostane v sterilnem območju. Tako rešitev krajša čas trajanja posegov ter s tem neposredno vpliva na dolžino čakalnih dob.

članek
 

Obelisk poleg EU in ZDA zanima še Južna Amerika

Stavijo na premišljen vstop na trg, večino prihodkov pa bodo vlagali v nadaljnji razvoj.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pet, 24.05.2013, 15:00
Ljubljana – Obelisk je prvi zmagovalec pospeševalnika idej ITIME+. Komisijo so prepričali s svojim inovativnim pristopom in stopnjo razvitosti poslovne ideje. Pogovarjali smo se z vodjo podjetniškega tima Klemenom Peternelom.

Ekipa razvija ShopVoice, ki je namenjen upravljavcem spletnih trgovin in drugih prodajnih spletišč, ki želijo svoje obiskovalce čim učinkoviteje spremeniti v stranke.

Kako je nastala ideja za storitev ShopVoice?

Inspiracija za storitev so bile raziskave, ki kažejo na izjemno velik pomen dobre uporabniške izkušnje pri nakupovanju v spletni trgovini. Glede na to, da izhajamo iz sveta telekomunikacij, smo se vprašali, kako lahko izboljšamo komunikacijo med obiskovalcem in agentom spletne trgovine. Zamislili smo si rešitev, ki omogoča vzpostavitev brezplačnega klica neposredno iz spletnega brskalnika in agentu ponuja bogate informacije o obiskovalcu. Zelo pozitivno lahko ocenjujemo tudi dejstvo, da trg spletne prodaje na globalni ravni izjemno hitro raste, možnost učinkovite komunikacije med trgovcem in potencialnimi kupci pa postaja čedalje nujnejša za uspešno poslovanje.

Kot zmagovalcu vam je pripadla tudi denarna nagrada. Kaj boste z denarjem?

Nagrada 20.000 evrov bo v celoti usmerjena v trženje in pospeševanje prodaje. Govorimo predvsem o storitvah, ki pomembno prispevajo k prepoznavnosti našega produkta med potencialnimi kupci, hkrati pa je zanje potreben denarni vložek. Z veseljem tudi ugotavljamo, da nam je zmaga prinesla dodatno medijsko izpostavljenost, ki prinaša nove povezave – tudi s potencialnimi partnerji v tujini.

Kakšne načrte imate in kako jih boste dosegli?

Kratkoročno si veliko obetamo od premišljenega vstopa na trg, kjer bomo večino prihodkov vlagali v nadaljnji razvoj. Prvi dobiček tako načrtujemo v drugem četrtletju 2014. Trenutno nam domače okolje omogoča, da dobro preverimo svojo storitev in tudi zastavljen poslovni model. Seveda pa vsak dan sproti spoznavamo, da bo treba meriti širše oziroma globalno. Poleg EU in ZDA je za nas tako zelo zanimiv tudi trg Južne Amerike. Spletna prodaja tam zelo narašča, ljudje pa so tehnološko zelo ozaveščeni in željni uporabe najnovejših rešitev. Seveda moramo temu prilagoditi tudi prodajni model. V prvi fazi smo potencialne stranke razdelili na majhne, srednje in velike (enterprise). Te zadnje bomo naslavljali ločeno, saj imajo specifične potrebe, velikokrat pa zahtevajo tesno integracijo s sistemom. Po drugi strani nameravamo pridobiti male in srednje kupce po lokalnih integratorjih. Trenutno se dogovarjamo z integratorji doma in v tujini. V drugi fazi bomo storitev začeli ponujati neposredno v oblaku, kjer je dejansko že zdaj.

Koliko vas sodeluje v projektu in ali se bo ekipa v kratkem kaj povečala?

Naša ekipa šteje štiri posameznike, aktivno pa iščemo dodatnega človeka, ki nam bo pomagal pri trženju in prodaji. Seveda pa ves čas iščemo nove sodelavce, ki bi lahko s svojim talentom in prizadevnostjo pomembno prispevali, da bo pot do končnega uspeha lažja in še bolj zanimiva.

članek
 

Marko Javornik, ComTrade

Pred kratkim so objavili razpis za 20 delovnih mest v Sloveniji, kar je v teh časih prava redkost.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 08.06.2013, 09:00
Ljubljana - ComTrade uspešno deluje že dvajset let. Podjetje je pretežno izvozno usmerjeno. Pred kratkim pa so objavili razpis za 20 delovnih mest v Sloveniji, kar je v teh časih prava redkost.

Začetki podjetja v Sloveniji segajo v leto 1990, ko so štirje partnerji, Rudi Bric, Andrej Kuščer, Tomaž Schara in Zoran Zagorc, ustanovili podjetje Hermes SoftLab. To je med letoma 1996 in 2007 odpiralo podružnice od Balkana do ZDA ter prevzemalo podjetja. Iskali so strateškega partnerja in se pred petimi leti pridružili skupini ComTrade, ki deluje v 16 državah.

Težko do pravih kadrov

ComTrade ima v Sloveniji približno 450 zaposlenih v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Iščejo nove sodelavce, kar pa ni tako lahko. Direktor za mednarodne storitve Marko Javornik pravi, da kljub krizi na lokalnih trgih dobivajo nove projekte, ki zahtevajo dodatne kadre. Iščejo razvijalce programske opreme različnih profilov, ki bi delali na področjih vgradnih sistemov, pomnilniških sistemov, igralništva, mobilnih naprav in podobno. »Ker tudi IT-panoga v Sloveniji ne cveti, smo pričakovali, da bomo brez težav dobili 20 dobrih razvijalcev programske opreme. Vendar ni tako.

Prijavilo se je sicer več kot 150 kandidatov, vendar večina nima ustrezne izobrazbe oziroma ustreznih izkušenj, zato še iščemo ustrezne kandidate. Pomanjkanje dobrih kandidatov v teh časih nas zelo skrbi, saj so vrhunski inženirji nujni za pridobivanje novih poslov. Bojimo se, da jih zdaj kar nekaj raje išče priložnost v tujini kot v redkih uspešnih podjetjih v Sloveniji,« pravi sogovornik.

Prednost je v dodani vrednosti

IT-panoga je zelo globalno konkurenčna. To je po eni strani priložnost, saj ni nič nenavadnega, da podjetje iz Slovenije ponuja storitve in produkte po vsem svetu. Po drugi strani pa je tudi konkurenca z vsega sveta. »Tako na primer v zahodni Evropi tekmujemo z malimi lokalnimi podjetji kot tudi velikani iz Evrope in z drugih celin. V zadnjem času je konkurenca zelo močna iz nekaterih vzhodno-evropskih držav, kjer države zelo aktivno in agresivno spodbujajo razvoj izvozno usmerjene panoge IT. To je velik problem, saj Slovenija pri tem zelo zaostaja, celo več - znanje, ki je osnovna sestavina našega podjetja, je v Sloveniji obdavčeno precej bolj kot v vseh državah okoli nas,« opozarja Javornik.

Posle jim vseeno uspe pridobiti zaradi velike dodatne vrednosti njihovih storitev in produktov ter s pomočjo inovativnih rešitev. V 20 letih so na mednarodnih trgih dobili veliko referenc in izkušenj, ki jim omogočajo delo v zelo zahtevnih visokotehnoloških projektih.

Še bolj usmerjeni v tujino

In kaj je recept za uspeh? »Predvsem usmerjenost h kupcu. Smo zelo uspešni pri sedanjih strankah, ki cenijo naše znanje, izkušnje in sposobnost izvedbe najzahtevnejših projektov v danem času z danimi sredstvi ter doseganje zelo visokih standardov kakovosti. To naši kupci nagradijo z novimi posli,« odgovarja Javornik. V zadnjih letih zelo pomaga mednarodna usmerjenost podjetja, saj so se v Sloveniji v veliko podjetjih investicije v IT precej zmanjšale. Comtrade se je temu prilagodil in se še bolj usmeril na tuje trge.

članek
 

Za veliko zgodbo potrebuješ dobro ekipo

Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, ki je sprejet v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.04.2013, 12:00
Ljubljana – Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, ki je sprejet v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra, je podjetnik po duši, po izobrazbi pa geodetski tehnik. Njegov cilj je Nobelova nagrada. Pravi, da je treba imeti vizijo, ker se brez tega ne pride daleč.

Ogorevc ima dve podjetji, eno je že prodal, eno zaprl. Pri 20. letih je ustanovil prvo, prek katerega je ustvaril več kot štriristo projektov, eden od teh je sistem klipinga, ki ga je prodal Pristopu. Leta 2004 je ustanovil novo panogo digitalnega oglaševanja na LCD-zaslonih, patente zanjo pa ima odobrene v več kot 50 državah. Podjetje Infinitus zaslone izdeluje v Horjulu in na Poljskem. V zgodbi so sodelovali z Inštitutom metalnih konstrukcij, dobili pa so tudi 1,6 milijona nepovratnih sredstev Tie. »Naša inovacija je v tem, da produkt deluje v vseh vremenskih pogojih,« razlaga Ogorevc in pri tem dodaja: »Bil sem nekaj let prehiter, saj je ta panoga zaživela šele lani.«

Pred dvema letoma so začeli projekt iHelp, ki ima velik potencial, saj so zanj dobili nagrado pospeševalnika Wayra UK. S tehnologijo iHELP lahko z enim samim dotikom na mobilnem telefonu vsakdo reši življenje družinskemu članu, prijatelju, neznancu ali sebi.

Adriatic Slovenica je v projektu videla sinergijo in kot partner pripomogla, da je ideja hitreje prešla skozi testno fazo. Poleg tega jo bo prek svoje mreže pomagala tudi širiti. Ogorevc pravi, da rad sodeluje v poslovnem partnerstvu, saj ti v zgodbi vidijo dodano rednost. Odhaja v London, kjer bo sestavil ekipo, pripravil poslovni model, tkal mrežo in iskal poslovne partnerje ali investitorje. V igri so mobilni operaterji in zavarovalnice, kot so O2, Telefonica in Allianz. »Wayra da lepo investicijo, brezplačne poslovne prostore v centru Londona, mentorstvo, mrežo in pomoč pri iskanju investitorjev. Njihov poslovni partner je tudi Telefonica, ki se usmerja v mobilno plačevanje in mobilno zdravje (mhealth), med katere se uvršča tudi naša aplikacija. To je panoga, ki je v neverjetnem porastu. Pravijo, da bo imel vsak tretji zemljan vsaj eno aplikacijo za reševanje življenja na svojem telefonu,« o potencialih govori Ogorevc.

Pri iHelpu sodelujejo štirje, nadaljnji razvoj so prepustili hrvaškemu podjetju Infinum. »Dva programerja sta aplikacijo razvila do sem, zdaj potrebujemo več. Če želiš delati veliko zgodbo, moraš za seboj imeti dobro ekipo. To je težko dobiti,« pravi Ogorevc.

Aplikacija trenutno deluje na androidu, maja bo še na iosu, julija bo sledila native za globalni trg in konec leta zapestnice, ki bodo primerne za tiste brez pametnih telefonov. »Prototip že imam, a sem imel smolo pri razvoju z madžarskih podjetjem, ki se ukvarja z bluetooth tehnologijo. Podjetje je propadlo, jaz pa izgubil denar. Zdaj se pogovarjamo s slovenskim Visionectom,« o načrtih pove sogovornik.

članek
 

Optiprint

Letos se bodo podali na hrvaški trg, prihodnje leto v Avstrijo in Nemčijo. V tujino vstopajo prek franšiz.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 04.05.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa sodelavcev Optiprinta se ukvarja z optimizacijo tiskanja in najemom barvnih multifunkcijskih tiskalnikov. Po Sloveniji imajo poslovne partnerje ali franšize, iščejo jih še v idrijsko-kraški regiji. Z vstopom Hrvaške v EU bodo osvojili tudi na ta trg.

»V treh letih bi morali tam imeti več kot tisoč aparatov v najemu,« pravi vodja trženja in soustanovitelj podjetja Lan Hvastija. Za prihodnje leto načrtujejo vstop na trge Avstrije, Nemčije, morda tudi Češke in Slovaške. V tujino vstopajo prek franšiz. »To pomeni, da bomo izvozili slovensko znanje, davke pa plačevali doma,« pravi Hvastija in dodaja: »Pri nas gre za inovacijo, ki je unikat v svetovnem merilu. Inovacija ni zgolj sistem črnil, ampak tudi poslovni model.«

Lastno financiranje

Začetni kapital za ustanovitev podjetja je bil lasten. »Ko smo imeli narejen prvi prototip, smo se prijavili na razpis slovenskega podjetniškega sklada, na katerem smo bili uspešni in poleg lastnega kapitala dobili tudi nekaj nepovratnih sredstev. Podjetje se še danes financira s kapitalom ustanoviteljev,« razlaga Hvastija. Letna rast prihodkov je stoodstotna, letos pa bo rast verjetno manjša, odvisno tudi od konkurence, kako jim bo grenila življenje. »Računamo tudi na to, da bi se v prihodnosti lahko znašli med gazelami. Nikoli pa ne bomo rasli več kot sto odstotkov na leto, ker gre za lastne vire financiranja in nadzorovano rast,« pravi sogovornik.

Kako jim uspeva? Hvastija pravi, da, zaradi stranskega produkta, ki ni več obstranski, digitalnega tiska: tiska, vezave, urejanja diplomskih nalog ipd. v sektorju Diplomska. Ta je včasih generirala polovico prihodkov, zdaj pa okoli 30 odstotkov. Še vedno raste, a sta trg in viri omejena, ker bo določeno število študentov vedno šlo drugam, pa tudi z bolonjskim sistemom so diplomske naloge nekoliko drugačne. »Kljub temu tržni delež povečujemo in ohranjamo raven prihodkov. Pred časom smo bili daleč najugodnejši zaradi nižjih stroškov, zdaj se je konkurenca prilagodila in smo med najugodnejšimi. Stranke nas imajo rade zaradi kakovosti, odzivnosti, dobre storitve,« razlaga Lan Hvastija.

Pri razvoju tiskalnikov za barvno tiskanje so sodelovali z več domačimi in tujimi partnerji, žal pa so mnoge zamenjali. Ves razvoj je Optiprintov, tudi večina komponent je slovenskih, evropskih ali ameriških, malo je azijskih, ker si prizadevajo za kakovost. »V Aziji je dobava nestanovitna: enkrat bo pošiljka pri istem dobavitelju z isto specifikacijo dobra, drugič ne,« razlaga Hvastija.

Tudi ekonomist 'šraufa' tiskalnike

Doma imajo dva posnemovalca, ki pa imata velike probleme. »V vsakem trenutku smo praktično dva koraka pred konkurenco. Razlog je skrit v 40.000 evrih in več ter več sto urah dela za razvoj ene nove kartuše. Večina nameni razvoju premalo denarja in časa. Mi, čeprav nam vse deluje, še vedno testiramo, razvijamo, ker hočemo naš izdelek še izboljšati,« zagotavlja Hvastija. Imajo svoj razvojni oddelek, ekipo sodelavcev pa sestavlja sedem ekonomistov, dva s končano filozofsko fakulteto, eden z naravoslovnotehniško in en gimnazijski maturant. »Ekonomist 'šraufa' tiskalnike in magister ekonomije tudi. Kdor zdaj konča ekonomijo, lahko dela kaj svojega ali pa čaka na zavodu za zaposlovanje. Pri nas dela vsak tisto, za kar je dober,« komentira kadrovsko sestavo podjetja Hvastija.

Njihove stranke so vsi, ki zapravijo vsaj 50 evrov na mesec za tiskanje in bi želeli tiskati več barvno ali črno-belo, pa se ne želijo ukvarjati s tiskalnikom oziroma multifunkcijsko napravo. »Žal je zelo malo naših strank iz javne uprave. Vzrok za to je, da na razpisih pogosto ne moremo sodelovati, ker so specifikacije napisane za laserske tiskalnike, čeprav bi država z nami lahko prihranila vsaj 50 odstotkov,« pravi Hvastija. Delajo z društvi, osnovnimi in srednjimi šolami, računajo tudi na fakultete.

članek
 

Celtra

Družba je vodilna v svetu pri razvoju programskih aplikacij za mobilni marketing in oglaševanje.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 09.02.2013, 12:00
Ljubljana – Ena uspešnejših slovenskih startup zgodb je pot družbe Celtra, ki ima sedež v Bostonu in svoje enote še v New Yorku, San Franciscu, Chicagu in Londonu, v Ljubljani pa deluje njihova največja programsko razvojna ekipa.

Družba je začela delovati v ZDA leta 2006, ko so jo ustanovili Miha Mikek, Maja Drolec in Matevž Klanjšek. Zrasla je v uspešno sodobno komunikacijsko podjetje, ki dosega izjemen razvoj v ZDA in je vodilno v svetu pri razvoju programskih aplikacij za mobilni marketing in oglaševanje. Njihov ključni produkt Celtra AdCreator omogoča učinkovito in hitro ustvarjanje mobilnih oglasov za naprednejše telefone in operacijske sisteme iOS, Android ter ROM-ov OD.

Denar od sklada tveganega kapitala

Vložek slovenskega sklada tveganega kapitala RSG Kapital leta 2007 jim je omogočil odprtje razvojne pisarne v Ljubljani in nadaljnji poslovni razvoj v ZDA ter pridobitev dodatnih investitorjev Fairhaven Capital in GrandBanks Capital. Pred kratkim pa so naznanili novo strateško dokapitalizacijo, vredno štiri milijone dolarjev. Denar bo zagotovil SoftBank Capital, kapitalski sklad, ki se usmerja predvsem v investicije v vodilna svetovna podjetja za mobilno tehnologijo in marketing, socialne medije in računalništvo v oblaku. Po njihovi oceni je Celtra s svojimi tehnološkimi rešitvami vodilno svetovno podjetje v upravljanju mobilnega oglaševanja z izjemnimi poslovnimi rezultati v letu 2012 in velikim razvojnim potencialom. Njihova rast je bila lani več kot 300-odstotna.

»Vložek velikega investitorja, kot je Soft Bank, ki ga še posebno zanima japonski trg, ni pomemben le s finančnega vidika,« pravi vodja družbe Miha Mikek. »Pomembno je, da bomo v upravi dobili prvega človeka tega sklada, ki bo k nam prinesel svoje izkušnje in nove povezave.«

Povečali bodo število zaposlenih

Letos bodo odprli razvojni oddelek v San Franciscu, kamor se bo preselil tudi del slovenske razvojne ekipe, hkrati pa se bo okrepil oddelek v Ljubljani. Število zaposlenih bodo povečali s sedanjih 60 na kar 90. Iščejo programerje, oblikovalce, razvojnike in podobne kadre. Uspeh podjetja pa ne temelji samo na vrhunskih tehnoloških aplikacijah, ampak tudi na domišljenem in celovitem poslovnorazvojnem modelu. Družba se od vsega začetka ukvarja z razvojem programskih aplikacij za mobilni marketing in oglaševanje. Njihove prve stranke so bila velika medijska podjetja, med njimi Warner Bros., 20th Century Fox, New Line Cinema, Paramount Pictures in drugi. Kasneje so sledila še podjetja iz drugih panog in vodilne svetovne oglaševalske agencije. Zdaj imajo več kot 200 partnerjev na prodajni strani v 18 državah sveta. Prejeli so tudi dve ameriški poslovni nagradi Most Innovative Tech Company of the Year 2012 in Mobile Innovative Technology of the Year 2012.

članek
 

Denis Benič, Printbox

Printbox s kioski za tiskanje na ulici postavlja nove trende digitalnega tiskanja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 16.02.2013, 12:00
Ljubljana – Printbox s kioski za tiskanje na ulici postavlja nove trende digitalnega tiskanja. Inovativni izdelek in dobra uporabniška izkušnja pa jim dajeta prednost pred konkurenco.

Ideja o printboxu je dozorela v sodelovanju s profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti Alešem Vahčičem. Najprej so iskali rešitve, kako poenostaviti iskanje in urejanje dokumentov v oblaku in razvili platformo, ki so jo poimenovali cloudomat. Profesor pa je imel tudi idejo o tem, kako znižati stroške tiskanja s sistemom za napajanje tiskalnikov, v katerem ni kartuš oziroma tonerjev. »Našli smo način, kako poenostaviti obe tehnološki rešitvi, da bi bili dostopni vsakomur, kadarkoli in kjerkoli, po ugodnih cenah. Rodila se je ideja o kiosku, ki smo ga poimenovali printbox,« o začetkih svetovne inovacije pripoveduje Denis Benič, podjetnik, ki je prej že sodeloval v ameriško-slovenskem start-upu Livecliq.

Prvi prototip kioska so naredili pred dvema letoma in ga testirali po hodnikih ekonomske fakultete, dobili povratne informacije in ga izboljšali. Tako je njihov izdelek nastajal po načelih hitrega prototipiranja. »Hitri razvoj in testiranje sta nam omogočila, da smo in še vedno dobivamo informacije za izboljševanje izdelka v realnem času,« pravi Benič. Banke nad njihovimi idejami niso bile preveč navdušene, jim je pa uspelo pritegniti sklad tveganega kapitala DTK Murka, ki jim je z 1,5 milijona evrov po tranšah omogočil, da je zgodba zaživela tudi širše.

Po Sloveniji imajo 160 kioskov, predvsem po izobraževalnih ustanovah, tako imajo pokrito ljubljansko univerzo, nekaj mariborske, dogovorili so se tudi s primorsko univerzo, navzoči so po srednjih in osnovnih šolah. Za dokončanje domače mreže jim ne manjka več veliko, saj načrtujejo 200 enot. V Avstriji so pred kratkih podpisali pogodbo za 3000 kioskov. Aktivno delujejo tudi v Nemčiji, kjer imajo prvih 10 kioskov in tržno ekipo, ki razvija nemški trg. Delujejo tudi v Italiji in so usmerjeni na vzhod, države Balkana, kamor bodo prek partnerjev ponudili svojo rešitev. Prav tako imajo demonstracijske kioske v Portoriku, Kuala Lumpurju in Šanghaju, kjer s partnerji testirajo odziv na trgu. »Vse to je mogoče, ker smo od prvega dne razvijali platformo, ki je globalno zasnovana. Če ponazorim: platforma je zasnovana tako, da se prilagodi trgu, vse od jezika do denarne valute,« pojasnjuje Benič. Portoriko je predvsem test za ameriški trg, saj je tam prisoten njihov konkurent Wepa. Ta ima sicer močne finančne investitorje, a so se zgodbe lotili nekoliko drugače. Ni vse le v tehnologiji, pomembna je tudi uporabniška izkušnja, ki poenostavi in pohitri dostop do nekih vsebin, pravi Benič in dodaja, da je ta tudi Printboxova prednost pred konkurenti.

Razvojni center za Evropo je v Sloveniji. Kioske izdelujejo v Cerknici, v sodelovanju s podizvajalcem Andrejem Hribarjem. Izdelujejo manjše sklope, po 25 kosov na serijo, ter izdelke nenehno izboljšujejo. Danes izdelujejo že tretjo generacijo kioskov, končni izdelek, ki so mu dodali vse komponente, ki jih je narekoval trg, kot so skener, zmogljivejši tiskalniki, še bolj poenostavljena platforma za tisk, ugodne cene itd. Dodajajo pa še nove vsebine, kot so različna študijska gradiva, dostop do baz znanja, kot je Wikipedia, seveda glede na potrebe uporabnikov.

Zasnovali so tudi platformo za nadzor, ki nadzoruje celotno mrežo, zato kiosk sporoča vse morebitne servisne potrebe, kot sta polnjenje papirja in dodajanje barv za tisk. »Tudi ta rešitev v oblaku nam omogoča nizko ceno,« pravi Benič.

Trg digitalnega tiska je edini v industriji, ki raste, možnosti na tujih trgih pa so velike. Treba je le biti prvi na najboljših lokacijah. Trenutna ekipa Printboxa šteje 20 ljudi, od tega je deset zaposlenih. V načrtu imajo seveda nove zaposlitve, iščejo pa različne profile od dobrih tržnikov, strojnikov, razvojnikov za različne platforme do kadra v logistiki in pomoči pri koordinaciji mreže.

članek
 

Slovenec s facebookom za poslovneže na britanski trg

Ime dneva: Boštjan Bregar iz podjetja Marg je za produkt BC Social pridobili investicijo angleškega sklada tveganega kapitala.
Barabara Pavlin, gospodarstvo sob, 19.01.2013, 15:00
Ljubljana – Podjetju Marg je za produkt poslovnega socialnega omrežja uspelo pridobiti milijon evrov tujega kapitala za prodor na britanski trg. Odprli so pisarno v Londonu, če bodo uspešni, jih čakajo še sredstva za osvojitev ameriškega trga.

Ob ustanovitvi podjetja Marg so hoteli ponoviti uspeh Hermes Softlaba, kjer so se kalili prej, in ustvariti multinacionalko, a z drugačno vsebino. »Od prvega dne je bil naš moto poenostavljati poslovanje podjetij oziroma poenostavljati delo s tehnologijo v podjetjih, da bi bili zaposleni bolj angažirani in bi tehnologijo tako radi vzeli v roke, kot jo radi v zasebnem življenju,« pravi Boštjan Bregar, ki je podjetje ustanovil leta 2005 s še dvema partnerjema.

Iz enega manjšega projekta so skozi leta razvili različna poslovna orodja. Doma je njihov položaj močan, saj je uporabnikov v njihovem »ekosistemu« 10.000. Ves razvoj prav tako poteka na domačih tleh. Zaposlenih je 25, skupaj z zunanjimi sodelavci pa podjetje kruh daje več kot 30 ljudem.

Ustvarili so tudi produkt BC Social, za katerega jim je uspelo pridobiti milijonsko investicijo angleškega sklada tveganega kapitala Notion Capital. »Ko iščeš investitorja in ga najdeš, veš, da je to, kar delaš, pravo,« razlaga Bregar.

BC Social je poslovno družbeno omrežje, orodje, ki po principu sodobnih socialnih aplikacij omogoča povezovanje zaposlenih v podjetjih. Prva različica izdelka sicer ni niti približno podobna temu, kar prodajajo danes, a osnovni moto ostaja isti, poudarja Bregar. Osnovna ideja je, da je komunikacija preprosta in transparentna. Po Bregarjevem mnenju je prihodnost v odpiranju omrežij v skupinah, da se procesi v podjetju demokratizirajo. S tem v njih lahko sodeluje več ljudi. »Gre pravzaprav za družbeni pojav, ki se seli v poslovna okolja,« pravi Bregar.

Denar od investicije bodo večinoma porabili na angleškem trgu. Odprli so marketinško pisarno v Londonu, ki začenja delati ravno v teh dneh. Dogovor z investitorjem je tak: če bodo na britanskem trgu uspešni, bodo dobili še nova sredstva za širitev na ameriški trg. Čas, ki ga imajo na voljo, je leto dni, cilj pa je 800 novih uporabnikov na mesec.

In kaj bi Bregar svetoval podjetnikom, kako uspešno do kapitala? Nikoli ne obupaj, verjemi vase, verjemi, da znaš. Investitorji namreč vidijo, kako verjameš v to, kar delaš. Prav tako ni dovolj, da imaš dober produkt, zadaj mora biti tudi dobra zgodba. »Smo zelo dobri v tehnologiji, ponavadi pa nam škripa v marketingu,« dodaja. Seveda pa je pomembno tudi zelo dobro poznati kupce, dobro premisliti, kaj in kako kateri stranki prodajati. Pa še: Nikoli ne razmišljajate, da boste sami naredili vse. Ekipa je tista, ki pripelje do uspeha.

članek
 

Xlab konkurira največjim korporacijam

Podjetje Xlab se je z razvojem aplikacij v oblaku začelo ukvarjati leta 2001, ko ta termin sploh še ni obstajal.
Anže Voh Boštic, gospodarstvo Sat, 05.05.2012, 12:00
Ljubljana - S pionirskim produktom oddaljenega dostopa do računalnika so prodrli na svetovne trge.

Jure Pompe je s še dvema sodelavcema podjetje Xlab ustanovil septembra 2001, le teden dni pred napadom na WTC. Začetki so bili težki, se spominja Pompe, saj so začeli razvijati tako imenovano aplikacijo v oblaku, ta tehnologija pa je bila takrat še v povojih. A pionirstvo na tem področju je bilo eden glavnih vzrokov za uspeh podjetja, ki je lani imelo ob približno 60 zaposlenih 3,7 milijona evrov prihodka in 480.000 evrov dobička.

Programska oprema ISL online, s katero so postali uspešni, omogoča oddaljen dostop z enega računalnika na drugega prek internetne povezave. Uporabnikom omogoča, na primer, oddaljeno odpravljanje napak na programski opremi nekega računalnika in tako precej zmanjša stroške podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko podporo. »Prvo različico aplikacije smo razvijali približno dve leti, oktobra 2003 smo jo ponudili trgu. Odločili smo se: če bomo do konca leta 2003 prodali deset licenc za uporabo aplikacije, bomo projekt nadaljevali. Deseto licenco smo prodali prav 31. decembra,« v smehu pove Pompe. Ker so bili s svojim produktom med prvimi v svetu, so se hitro razširili na tuje trge - najprej v evropske države, leta 2007 jim je uspel prodor tudi na Japonsko. Zdaj se širijo še na celinsko Azijo, Bližnji vzhod in Latinsko Ameriko. Razvoj programov so ohranili v Sloveniji, trženje izdelka v tujini izvajajo prek tujih partnerjev. ISL online uporabljajo podjetja, kot so Canon, IBM, Sharp, Fujitsu, Suzuki.

Od leta 2005 se spopadajo s konkurenco velikih računalniških družb, ki so spoznale potencial razvoja podobnih aplikacij. A Xlab z njimi uspešno tekmuje, predvsem zato, ker so njihovi programi zaradi izkušenj Xlabovih programerjev zanesljivejši, hkrati pa so cenovno ugodnejši. »Stranke pogosto povedo, da so najprej uporabljale aplikacijo večje korporacije, a so imeli z njo težave. Nato so preizkusili našo, ki je delovala brez težav, in jo nato tudi kupili. Zelo smo ponosni, ko slišimo kaj takega,« pove Pompe.

Zdaj razvijajo tudi druge programe, predvsem za prikazovanje virtualne 3D-strukture predmetov. Eden izmed njih je namenjen prikazovanju človeških organov v 3D-tehniki, kar bi omogočilo natančnejše diagnosticiranje v medicini.

»Tehnologija ima velik potencial, a medicinska stroka je zelo konservativna pri sprejemanju novih tehnologij. Zato za prodor na ta trg potrebujemo malo več časa,« pove Pompe. A namen takšnih raziskovalnih projektov je tudi pridobivanje talentiranih in motiviranih kadrov. »Ker sami razvijamo aplikacije, in ne delamo, na primer, za večje korporacije po naročilu, nismo pod časovnim pritiskom. To v podjetju ustvarja sproščeno ozračje, ki spodbuja kreativnost in povečuje zanimanje za delo pri nas,« poudarja Pompe. Precej sodelujejo z ljubljansko univerzo, saj pri njih dela več mladih raziskovalcev.

članek
 

Peter Kosin

Sistemi družbe Inea so navzoči na štirih celinah.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 31.03.2012, 09:00
Ljubljana – Eden izmed dokazov, kako daleč lahko poseže slovensko znanje je podjetje Inea, ki deluje na področjih industrijske avtomatizacije, računalniškega vodenja procesov, proizvodne informatike in industrijske energetike. Njeni sistemi pa so navzoči na štirih celinah.

V programu EU Gateway so se pred kratkim predstavili japonskemu trgu, kjer sicer že sodelujejo z dolgoletnim partnerjem Mitsubishi Electric. Predstavili so rešitev Kibernet, ki je plod lastnega znanja in razvoja. »To je lahko zelo perspektivna zgodba. Vanjo je vključeno naše znanje od začetka obstoja Inee, ko smo se ukvarjali z energetiko v industriji, izravnavanjem konic ipd.. Te so z leti postale manj tržno zanimive, s pametnimi omrežji pa se je to znova obudilo. Imeli smo že neko prednost, ker smo osnovno tehnologijo že poznali, a smo jo morali dopolniti z novimi komunikacijskimi in vizualizacijskimi pripomočki,« razlaga glavni direktor Peter Kosin.

Rešitev kibernet je namenjena optimizaciji delovanja električnega omrežja, ki omogoča, da za doseganje stabilnosti omrežja ni treba graditi novih elektrarn. Namesto tega se v sistem kibernet vključi že obstoječa električna bremena in lokalne proizvodne vire električne energije v industrijskih in poslovnih objektih. Tako vzpostavljen sistem so v podjetju imenovali Virtualna elektrarna.

Rešitev je evropska komisija med dvesto projekti na področju pametnih omrežij prepoznala kot eno izmed 15 najnaprednejših in najperspektivnejših rešitev na področju naprednih energetskih tehnologij v Evropi. Na globalnem trgu ni ponudnika, ki bi ponujal tako celovito avtomatiziran sistem. Nekaj podobnih je, a so še v pilotni fazi, pravi Kosin.

Ciljni trg Inee z novo rešitvijo sta tako domači kot tudi svetovni trg. Zanimanje zanjo je bilo na Japonskem zelo veliko, med njimi sta bila tudi Toshiba in Hitachi, ki imata vzpostavljen trg po vsem svetu. »Japonska je za nas zelo zanimiv trg, tudi zaradi zakonodaje, ki omogoča precej večje prihranke izravnavanja konic kot v Evropi, kar je eden izmed učinkov kiberneta,« razlaga Kosin. Zanimajo jih predvsem zahodni trgi, kjer je po Kosinovih besedah energetski sistem bolj razvit. »Sanjali smo tudi o ZDA, a so predaleč. Najprej se bo treba dokazati tu,« se pošali sogovornik.

Naložba v razvoj kiberneta je velika, zato brez sofinanciranja ne bi šlo. Razvoj sistema so sofinancirale Javne agencije za tehnološki razvoj v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (zdaj MIZKS), delno pa jih je financirala Evropska unija.

Sicer pa so njihovi najpomembnejši partnerji pri razvoju TechVert – Tehnološka vertikala, ki vključuje Institut Jožef Stefan v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in INEO, ter Mitsubishi Electric – Industrial Automation. S tem v zadnjih letih sodelujejo tudi kot razvojni partner njihovemu centru iz Nagoje za sisteme procesnega vodenja.

Inea pa na Japonskem deluje tudi pri ustanavljanju slovensko-japonskega visokotehnološkega centra za napredne energetske tehnologije, v katerem bi šlo za širjenje znanja v obe smeri. Za ta namen so organizirali tudi poslovni dogodek, na katerem so vzpostavili kar nekaj stikov. Peter Kosin je ob tem pohvalil slovensko veleposlaništvo, ki jim je zelo pomagalo pri organizaciji in iskanju stikov.

članek
 

Štefan Furlan, pomemben igralec v evropskem zavarovalništvu

Z rešitvijo admiral, ki zavarovalnice varuje pred izgubami zaradi goljufij, želi Optilab prodreti v največje zavarovalnice v Evropi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 03.03.2012, 09:00
Ljubljana - Z rešitvijo admiral, ki zavarovalnice varuje pred izgubami zaradi goljufij in nepravilnosti, želi Optilab prodreti v največje zavarovalnice v Evropi. Ta družba je pred štirimi leti nastala kot spin-off ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko ter je svoj začetek financirala z angelsko investicijo.

Admiral je rezultat raziskovalne skupine, ki se je na fakulteti ukvarjala z analizo podatkov. Deluje tako, da sistem preveri sleherni škodni primer in v primeru suma goljufije ali nepravilnosti opozori nadzornika. Prve posle jim je pomagal pridobiti profesor Marko Bajec, ki ima dobre povezave v gospodarstvu. »Poskušamo pridobiti čim večji del trga in prodor v tujino je trenutno eden naših večjih izzivov, ki niso zgolj tehnološki. Delamo že z nekaj zavarovalnicami v Makedoniji. Ostale stranke pa so iz Slovenije,« razlaga direktor Optilaba Štefan Furlan. Širiti se želijo v države v bližnji okolici - nekdanja Jugoslavija, Italija, Avstrija in Madžarska. Čim prej pa se bodo usmerili na zahod in sever, ker so tam večje zavarovalnice, ki bodo njihove pomembne stranke oziroma reference. V tujino se širijo prek poslovnih partnerjev, strateško pa sodelujejo s fakulteto za računalništvo, saj so v Sloveniji po mnenju Furlana za računalništvo vrhunski strokovnjaki. Z Laboratorijem za podatkovne tehnologije tradicionalno sodelujejo in so zelo zadovoljni, ker rešujejo izzive, za katere v praksi velikokrat ni časa. Na koncu pa to znanje, ko se dovolj izpili, vgradijo v produkte.

Danes podjetje zaposluje od 15 do 20 sodelavcev, od tega je 11 zaposlenih, jedro podjetja pa so računalničarji. Lani so imeli za malo manj kot milijon evrov prometa. Dosegli so od 20- do 30-odstotno rast. »V vseh pogledih rastemo. Vse, kar ostane, vložimo v razvoj,« pravi Furlan. Njihov cilj je z admiralom osvojiti evropski trg in na njem ostati pomemben igralec. Tega bodo v petih letih dosegli. Kaj po tem? Možnosti je več. »Lahko se širimo geografsko ali po panogah. Iz zavarovalništva gremo lahko v bančništvo, telekomunikacije itd.. Priložnosti je veliko,« razlaga sogovornik.

V svetu jim konkurira pet podjetij, ki imajo podobne izdelke. »Razlikujemo se v tem, da se naš izdelek osredotoča na kompleksne, organizirane goljufije v zavarovalništvu. Tu je naša niša,« pravi Furlan. Poleg tega izvajajo tudi druge informacijsko-tehnološke (IT) projekte. Med temi je Furlan poudaril sistem za obračun električne energije, ki ga delajo skupaj s podjetjem Informatika, ki skrbi za IT za vse elektrodistributerje.

Uvrščajo se tudi med štiri najboljša podjetja IKT v Evropi. Lani so se namreč udeležili tekmovanja, ki ga prireja organizacija Europe Unlimited, v njem pa je sodelovalo tisoč mladih podjetij iz Evrope, od tega polovica iz IT. »Naša ideja je bila tako zanimiva, da so nas ocenjevalci (investitorji, strokovnjaki iz industrije) videli kot enega bolj perspektivnih podjetij in nas uvrstili na četrto mesto,« razlaga Furlan. Poleg tega je IBM njihovo rešitev uvrstil v svojo kategorijo insurance industry framework, v kateri je trenutno približno 20 rešitev iz vsega sveta za zavarovalnice. »Naša je edina rešitev za odkrivanje goljufij v zavarovalništvu, ki jo je izpostavil IBM,« še poudarja Furlan.

članek
 

Z Visionectovo rešitvijo v lokalih promet raste

Sistem za naročanje v gostinstvu že uporabljajo številni lokali in restavracije v Sloveniji, z njim pa prodirajo tudi v tujino.
Andrej Motl pon, 14.10.2013, 06:00
Visionect je leta 2007 ustanovljeno podjetje, ki razvija rešitve na področju elektronskega papirja in brezžičnih tehnologij. V zadnjem obdobju veliko energije vlagajo v trženje sistema za elektronsko oddajo naročil v gostinstvu Geoffrey.

»Z uporabo prilagojenega dlančnika lahko stranka naroči hrano ali pijačo, se seznani z dnevnimi novicami, preveri vremensko napoved ali zahteva, da mu natakar prinese račun,« rešitev opisuje direktor podjetja Matej Zalar. Lastniki lokalov, ki so storitev že uvedli, v povprečju dosegajo 17-odstotno rast prometa.

Zalar pravi, da je rast po eni strani posledica hitrejše strežbe strank v času največje gneče, po drugi pa tudi večjega obsega impulzivnih nakupov, za katere se stranke odločajo zaradi olajšanega in pohitrenega postopka naročanja. Kot enega izmed pomembnih adutov sistema poudarja ankete, s pomočjo katerih lastnik pridobi neposredno mnenje svojih strank o kakovosti storitev v lokalu.

Geoffrey deluje na dlančniku Vtablet, ki so ga v podjetju razvijali več let. Pri tem so ga prilagodili razmeram v gostinskem okolju, zato je vodoodporen in robusten. Zaradi uporabe elektronskega papirja kot zaslona lahko sistem več tednov deluje brez napajanja, hkrati pa ohranja dobro vidljivost tudi na sončni svetlobi.

Lastniki gostinskih lokalov v Sloveniji so po Zalarjevih besedah ne glede na naštete prednosti do Geoffreyja neredko zadržani. Previdnost pri uvajanju sprememb je po njegovem mnenju nekoliko razumljiva, saj te po obsegu primerja s prehodom na uporabo računalnikov. Ne strinja pa se z med gostinci zelo razširjem mnenjem, da uvedba tovrstnih elektronskih rešitev zmanjšuje kakovost osebnega stika med natakarjem in gostom.

Natakarji gostom pri nas posebne pozornosti po njegovih besedah praviloma tako in tako ne namenjajo, v gneči pa jim prav Geoffrey omogoča prihranek časa, ki ga potencialno lahko namenijo strankam. Kot precejšnjo težavo izpostavlja tudi neurejene razmere v slovenskem gostinstvu. Uvedbi sistema po njegovem opažanju pogosto nasprotujejo vodje lokalov in natakarji, ki del zaslužka od prodaje pospravijo v svoj žep. Tem namreč ne ustreza večji nadzor nad poslovanjem lokala, ki ga z uvedbo sistema pridobi lastnik.

Tudi zaradi tovrstnih težav želijo s svojo inovacijo čim hitreje prodreti na trge, kjer so razmere v gostinski panogi bolj urejene. Sistem Geoffrey so med drugim že začeli prodajati na nemškem in francoskem trgu, intenzivno pa se za sodelovanje s potencialnimi naročniki dogovarjajo tudi v Veliki Britaniji in Hrvaškem.

Med kupci so tudi Sony Mobile, Intel in Fiat

Osrednja inovacija podjetja je strojna in programska oprema, na podlagi katere se na elektronski papir prikazujejo vsebine. Ta rešitev se lahko uporablja v izjemno širokem naboru panog.

Prek ločenega podjetja Weber Marine so tako prisotni na trgu navtičnih instrumentov, avstralska družba za upravljanje cest Roads and Maritime Services pa s pomočjo posebne različice njihovih dlančnikov voznike obvešča o dogajanju v prometu. Za mednarodno oglaševalsko podjetje JCDecaux razvijajo prototip digitalne table za oglaševanje, ki bo sestavljena iz kar 25 zaslonov običajne velikosti.

Kupci njihovih produktov so tudi druga mednarodno priznana podjetja, kot so Sony Mobile, Intel, Fiat in BMW Oracle. Vrsta akademskih ustanov, med katerimi je tudi ugledna ameriška univerza MIT, pa njihovo tehnologijo uporablja v raziskovalne namene.

Razvoj in testiranje visokotehnoloških rešitev so vrsto let financirali z izdelavo programske in strojne opreme za druge naročnike, lani pa jih je s 1,5 milijona evrov vložka podprl sklad tveganega kapitala, ki je pri tem v podjetju pridobil 30-odstotni delež.

Tako so lahko prenehali delo na drugih projektih in se popolnoma posvetili razvoju lastne tehnologije. Zaradi tega se je sicer začasno umirila tudi rast podjetja, ki je bila pred tem na letni ravni že več kot 50-odstotna. Hitrejšo rast ponovno pričakujejo konec letošnjega leta in prihodnje leto.

članek
 

Zemanta dobila dodatna dva milijona dolarjev in novega direktorja

Podjetje, ki se ukvarja z oglaševanjem na osnovi vsebine člankov, je pritegnilo že osem milijonov dolarjev tveganega kapitala.
Matjaž Ropret, Infoteh tor, 05.11.2013, 17:00
Slovensko-ameriško tehnološko podjetje Zemanta je pridobilo nova dva milijona dolarjev (milijon in pol evrov) tveganega kapitala. Ob tem je vodenje podjetja prevzel Todd Sawicki. Svež kapital bo Zemanti omogočil vlaganje v razvoj oglasne storitve, širitev platforme in partnerstev ter povečanje prodajnega in marketinškega oddelka, so povedali v podjetju. Predvsem bodo denar namenili trženju novega proizvoda za predlaganje priporočenih člankov.

Tokrat sta milijona v Zemanto vložila sklada Union Square Ventures in Social Starts, poleg njiju pa sta ta start-up od leta 2007 naprej po zmagi na Seedcampu podprla še Eden Ventures in The Accelerator Group. Skupaj je Zemanta doslej pritegnila osem milijonov dolarjev tveganega kapitala, kar je največ od slovenskih mladih tehnoloških podjetij.

Glavni proizvod, ki naj bi nastal kot rezultat pritoka dodatnega kapitala, je storitev, ki bo spletnim mestom zagotavljala priporočene članke. Te bo samodejno predlagala na koncu članka. »Naša posebnost je visoka kvaliteta priporočil, ki izhaja iz dolgoletnih izkušenj s strojnim razumevanjem besedil,« je zatrdil soustanovitelj in dosedanji glavni direktor Zemante Boštjan Špetič.

Konstantno podvajanje prihodkov

Po novem bo podjetje vodil Todd Sawicki, ki je nedavno zapustil Cheezburger, ustvarjalca smešnih spletnih mest, in od letošnjega marca tudi predsednik Zemante. Kot sta pojasnila Boštjan Špetič in drugi soustanovitelj Andraž Tori, se je Špetič po štirih letih vodenja podjetja znova želel bolj posvetiti razvojnim izzivom. Tako bo po novem imel naziv direktorja za proizvode, Tori pa ostaja tehnični direktor podjetja.

Zemanta sicer trenutno zaposluje 30 ljudi z Ljubljani in New Yorku, prihodnje leto pa naj bi se ta številka povečala. Podjetje po Špetičevih besedah vsako leto podvaja prihodke, ki jih bo letos štiri milijone dolarjev, prihodnje leto pa pričakujejo novo podvojitev.

»Gradimo pametnejši ekosistem za trženje vsebine, od katerega bodo koristi imeli tako izdajatelji, kot oglaševalci in bralci. Vsebina danes ni več zgolj destinacija, ampak tudi oglas. Verjamemo, da imamo orodja in tehnologijo, s katerimi lahko združimo relevantno in ciljano vsebino,« je povedal Sawicki.

Fred Wilson iz sklada Union Square Ventures pa je prepričan, da je vsebina prihodnost spletnega marketinga in da Zemantina tehnologija omogoča inteligentno združevanje izvirne in oglasne vsebine v en sam tok informacij, ki bo povečeval klikanost in odzive obiskovalcev spletnih strani.

članek
 

Mija Lorbek, Uniki

Direktorica podjetja Uniki Lorbkova pravi, so jim pri prodoru v tujino veliko pomagali kar tamkajšnji podjetniki.
Barbara Pavlin, gospodarstvo tor, 18.10.2011, 12:00
Ljubljana - Slovensko znanje ima po besedah izvršne direktorice podjetja Uniki Mije Lorbek v tujini velik ugled, težave pa imamo pri prodaji svojih zamisli. Za unikijevce to ne velja, saj imajo prodajni pisarni v New Yorku in Londonu, del razvoja pa na Švedskem. Kot pravi Lorbkova, so jim pri prodoru v tujino veliko pomagali kar tamkajšnji podjetniki.

Osnovna storitev podjetja je kreativna prostorska predstavitev multimedijskih vsebin, ki reagirajo na gibanje uporabnikov (zaslon, odziven na gibanje), uporabna predvsem za marketing, prireditve, notranje oblikovanje, izobraževanje in muzeje. Ponosni pa so tudi na drugo mesto na univerzitetnem tekmovanju Unica v Parizu 2009 in na finale drugega SeedCampa v Londonu leta 2008.

Zakaj del vašega razvoja poteka v tujini?

Večina razvoja poteka v Sloveniji, nekaj pa ga je tudi na tujem. Vzrok je preprosto ta, da so znanja, ki jih združujejo naši produkti, precej specializirana, zato najboljše iščemo tudi v tujini. Tim sodelavcev je mednaroden, zato je organizacija precej fleksibilna.

Kako je s konkurenco na trgu in od kod prihaja?

Trenutno je trg intiutivnih medijev in gibalnih vmesnikov šele v nastanku, tako da je konkurenca zelo razdrobljena. Obstajajo zelo zanimive rešitve, ki pa so posamične, redkokdo ponuja celotno rešitev, ki vključuje vse, od meritve podatkov, spletnega spreminjanja do kombiniranja različnih tehnologij. Od teh, ki ponujamo celostno rešitev, ki se lahko prilagodi celostni podobi, nas je zelo malo. Večina konkurentov prihaja iz ZDA in Evrope pa tudi na Japonskem so kar dobri. Mi smo programsko opremo zasnovali tako, da je zelo prilagodljiva.

Kaj pa finance, kako se financirate?

Večinoma iz prodaje, nekaj pa tudi iz domačih razvojnih razpisov. Prodajati smo začeli že takoj ob ustanovitvi podjetja, ker verjamemo, da si lahko uspešen le, če imaš dober produkt, ki ga ljudje potrebujejo. Smo podjetniki, ki si želimo uspešno podjetje, zato ga ne izčrpavamo z nekimi velikimi investicijami in plačami. Večino vlagamo naprej v razvoj.

Na poti podjetništva ste verjetno naleteli tudi na kakšne probleme?

Problemom raje rečemo izzivi. Vsako kritiko, neuspeh je treba jemati kot del krivulje učenja, kot priložnost za izboljšanje. Kadar smo v sodelovanju s partnerji, agencijami, opazili ali bili opozorjeni na možnost za izboljšanje, smo to tudi naredili. To je dokaj sodoben model ustvarjanja produktov, ki ga je veliko uporabljal Google, ko je najprej izdal beta različico produkta, nato pa z upoštevanjem pripomb uporabnikov izdelal njegovo izboljšano različico.

Torej ideje za svoje produkte dobivate na trgu?

Za inkrementalne inovacije, izboljšave, dobivamo ideje na trgu, radikalne, nove pa izhajajo iz našega brainstorminga in raziskovanja. Teorija in praksa sta namreč pokazali, da ljudje še ne vedo, kaj potrebujejo, zato moraš biti korak pred njimi. Znan je primer Sonyjevega walkmana ali pa vizionarskih inovacij Steva Jobsa.

članek
 

Dejan Davidović in Marko Zalokar, Ikupon

Iščejo aktivne investitorje za prodor mobilne aplikacije iqpon na evropske trge.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.07.2012, 15:00
Ljubljana - Z novim medijem na mobilnih telefonih, aplikacijo iqpon, že od prvega dne izdajajo fakture. Prisotni so tudi v Srbiji in na Hrvaškem, iščejo pa investitorje za prodor na evropske trge.

Število pametnih telefonov tudi v Sloveniji narašča, s tem narašača tudi uporaba mobilnega interneta. Do konca leta naj bi jih bilo v uporabi več kot polovica. Zato so sanje vsakega ponudnika blaga in storitev prisotnost na mobilnih napravah, ki jih imamo vsi ves čas pri sebi. Od tod tudi ideja za iqpon.

»Ideja je prišla iz potrebe. Aplikacijo so razvili naši kolegi na Hrvaškem, kjer so iskali rešitev za to, kako kupovati ceneje, se ne toliko ukvarjati s skupinskimi nakupi in olajšati postopek pri uporabi kuponov. Ker so se že prej ukvarjali z mobilnim marketingom, so vse skupaj prenesli na mobilne aparate,« o začetkih razlaga direktor in solastnik podjetja Ikupon Dejan Davidović. Razvoj aplikacije zaenkrat poteka na Hrvaškem, dogovarjajo pa se, da bi del razvoja prenesli tudi v Slovenijo.

Sodelovanje s kolegi s Hrvaške je kmalu preraslo iz Slovenije na regijo, ki trenutno zajema še Hrvaško in Srbijo. V regiji imajo dobrih 40.000 uporabnikov in okoli 100 naročnikov, od večjih Intersporta, Big Banga, Sportine (Hrvaška), Merkurja (Srbija) do manjših kozmetičnih salonov, barov ipd. Do konca leta želijo imeti samo v Sloveniji 50.000 uporabnikov. »V regiji pa se spogledujemo s pol milijona,« pravi Davidović in dodaja: »Aktivno delamo na tem, da iqpon popeljemo izven regije.«

Velik potencial

Po podatkih bi do leta 2014 samo v ZDA uporabili 14 milijard mobilnih kuponov. »To pomeni vsaj 10-krat večji vpogled v ponudbe,« opozori Zalokar. Zato je tudi v Evropi potencial velik. V Ikuponu iščejo aktivnega partnerja, ki ne bi vstopil samo s finančnim vložkom, ampak bi sodeloval pri širjenju na evropske trge. V Sloveniji so zanje zanimive tri organizacije in redke so tiste, ki jim uspe razumet potencial in vidijo zgodbo o uspehu. Pogovarjajo pa se tudi z nekaterimi iz Rusije in Italije. »Razvit imamo tudi franšizni model, a trenutno si želimo nekoga, ki bi nam v kratkem času omogočil franšizojemalce v čim več državah, ob tem, da smo mi tudi lastniško udeleženi v vseh teh franšizah,« razlaga Davidović.

Konkurence načeloma nimajo. »Dajejo nas v isti koš s skupinskimi nakupi, a jih ne jemljemo kot konkurenco, saj smo že v zasnovi drugačni. Imamo pa v imenu tudi mi besedo kupon. Zgodilo pa se je, da so naši kolegi v Srbiji na dan lansiranja iqpona dobili konkurenco oz. kopijo, ki se imenuje mqpon in je identična naši, samo z modro obarvana. So pa podobni ponudniki kot mi na Nizozemskem in v Španiji, a se zaenkrat vsi s tem ukvarjajo lokalno,« o konkrenci govori Davidović.

Pripravljeni na konkurente

Sogovornika sta prepričana, da se bo konkurenca kmalu pojavila. »Nanjo smo pripravljeni. Imamo dober tim in delamo. Trenutno imamo 10 zaposlenih. Z vsemi informacijami, ki jih pridobivamo na trgu, od kočnih uporabnikov, do strank, ki imajo svoje želje, pa za jesen pripravljamo veliko posodobitev,« razkriva Davidović.

Prvi pogoj za uporabo aplikacije iqpon je pametni telefon, kamor si jo uporabnik brezplačno naloži. Deluje na treh platformah: symbian, android in ios. Uporabniki pa lahko izbirajo tudi med tremi omenjenimi državami in tam koristijo ugodnosti. Stranke imajo odprte roke pri oblikovanju ponudbe za kupone, ki jih oblikujejo prek administratorja. »Lahko uporabijo že obstoječe akcije, ali pa oblikujeje nove, posebne ponudbe, ki so vidne le uporabnikom iqpona. Mi pa smo jim na voljo kot podpora,« pravi direktor prodaje in marketinga ter solastnik podjetja Marko Zalokar.

»Za uporabnike smo orodje, s katerim si, ko to sami želijo, poiščejo ponudbe, ki jih zanimajo. Gre za zelo ciljano in segmentirano ponudbo,« razlaga Zalokar. Stranke plačujejo mesečne najemnine, ki so odvisne od števila njihovih ponudb. Paketi se gibljejo od 150 pa do 1000 evrov na mesec. Cena pa raste tudi s številom uporabnikov aplikacije.

članek
 

Andraž Štalec, Red Orbit

Kaj se zgodi, ko Google prepozna tvoje znanje? Red Orbit ima največjo rast prav v krizi, ko so vlaganja v splet večja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 23.11.2013, 17:05
Ljubljana – Red Orbit je ena redkih digitalnih agencij v Evropi, ki se lahko pohvali s certifikatom Google Certified Trainer. Poleg tega so ena od agencij z največ certificiranih Googlovih strokovnjakov v regiji, pred kratkim pa so postali tudi Google Partner.

»Smo največje slovensko podjetje na področju iskalnega marketinga in spletne analitike, imamo daleč največjo ekipo na tem področju,« razlaga soustanovitelj podjetja in direktor Andraž Štalec.

Z Boštjanom Hozjanom, ki je zdaj v podjetju odgovoren za razvoj, sta se spoznala med študijem računalništva, ko sta ob študiju služila s programiranjem in izdelavo spletnih strani ter pred šestimi leti skupaj ustanovila podjetje.

Že na začetku so se usmerili v nišo. »Ugotovili smo, da če hočemo dobiti nove stranke, se moramo v googlovem iskalniku pojavljati med prvimi zadetki. Začeli smo raziskovati, kako to doseči, in odločili smo se za optimizacijo spletnih strani, s čimer se takrat pri nas ni ukvarjal nihče. Hitro smo dobili stranke, predvsem na mednarodnem trgu, Velika Britanija, Rusija in ZDA,« o začetkih razlaga Štalec.

Prva konferenca iskalnega marketinga pri nas (leta 2007), kjer so se predstavili kot uspešen primer, jim je odprla pot do slovenskih naročnikov.

Leta 2009 so postali zmagovalci Najpodjetniške ideje ter dobili nagradi e-projekt in e-podjetje, leto pozneje pa so bili finalisti tekmovanja Startup Slovenija.

V štirih letih so iz zagonskega podjetja zrasli v eno najboljših agencij na področju iskalnega marketinga v Evropi, pravi Štalec.

Največjo rast so imeli ravno v krizi, saj so podjetja več denarja začela vlagati v internet. Njihove storitve zajemajo po eni strani optimizacijo spletnih strani, po drugi pa oglaševanje prek google adwords in facebooka ter spletno analitiko.

Kot edina agencija v Sloveniji so prejeli certifikat Google Certified Trainer, kar pomeni, da Googlove produkte res poznajo v podrobnosti. Njihova vloga je tudi izobraževati naročnike, druge agencije in trg o zmožnostih digitalnega marketinga.

Zdaj imajo 11 zaposlenih in vsi v podjetju imajo Googlove certifikate. »Po zadnjih podatkih imamo največ certifikatov v regiji. Zelo gradimo na znanju in večino kadra izobražujemo sami,« pravi Štalec.

»Nismo omejeni samo na Slovenijo, v dveh do treh letih hočemo postati ena vodilnih agencij v optimizaciji digitalnega marketinga v Evropi. Odprti smo tudi za strateška partnerstva,« o načrtih pravi Štalec.

Konkurence je na regionalni ravni kar veliko. Glavna razlika pa je, da znajo pri Red Orbit analizirati vedenje spletnih potrošnikov.

članek
 

Janez Novak, RLS merilna tehnika

Družba RLS merilna tehnika največ magnetnih senzorjev proda v ZDA. Njihovi senzorji so tudi v veliki elektrarni v kalifornijski puščavi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.09.2012, 12:00
Ljubljana - V podjetju RLS merilna tehnika se ukvarjajo z nišnim razvojem, izdelavo in trženjem magnetnih senzorjev, ki jih prodajajo po vsem svetu. Njihove izdelke najdemo v avtomobilih, na bencinskih črpalkah, v letalih, medicinski napravah ... Prihodnji teden bodo v Komendi odprli novo stavbo.

Direktor podjetja, elektroinženir Janez Novak, je merilno tehniko RLS (rotacijski in linearni senzorji) ustanovil leta 1989 in si počasi gradil trg. »Pridobljeno znanje sem hotel čim bolje unovčiti. To je bilo mogoče predvsem v tujini,« pripoveduje. Tako so na eni od sejemskih predstavitev srečali tudi partnerja, podjetje Renishaw, s katerim si delita vsak polovico lastništva. Partnerstvo jim je prineslo prodajno mrežo po svetu, ohranili so lastno blagovno znamko, s partnerjem pa sodelujejo tudi pri razvoju novih produktov za obe podjetji.

Sodelujejo z inštituti

RLS pri razvoju produktov intenzivno sodeluje s fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, laboratorji fakultete za strojništvo, z metalurškim inštitutom in seveda s svojim partnerjem. Zaposlenih imajo 67 ljudi, zadnje čase pa potrebujejo predvsem kadre z znanjem iz inženirske kakovosti. »Na podjetje ne gledam izključno kot na sredstvo za ustvarjanje dobička. Zelo so pomembne vrednote, ki jih upoštevamo pri razvoju zaposlenih in skupinskem delu, kar odločilno prispeva k uspehu podjetja,« pravi Novak.

Njihov največji trg so ZDA

Največji trg, na katerem delujejo, je ameriški, sledijo Kitajska, Izrael pa Evropa, predvsem Nemčija, in Rusija. V ZDA jim je uspelo predvsem z dobro organizirano prodajno mrežo, velikim lastnim angažmajem Novaka pa tudi zato, kot pojasnjuje direktor, ker so Američani zelo dojemljivi za novosti. V Evropi imajo več konkurence, saj čip, podoben njihovemu, ponujajo še štirje, prav tako je več lokalpatriotizma. »Od Nemcev raje kupujejo kot od drugih, zato je treba biti boljši in cenejši,« se pošali Novak. Velik potencial vidijo v Indiji, tudi v Evropi. Kar nekaj prodajo strankam v Singapur in na Japonsko, ki pa je poseben trg, kamor težko prodreš. Njihove čipe izdelujejo v Erfurtu, v Nemčiji, po njihovih načrtih. V končni izdelek jih vgrajujejo v kontroliranih prostorih doma ali na Daljnem vzhodu, kjer je to precej ceneje.

Ljubosumni Nemci

Med večjimi projekti je tudi dobava za podjetje BrightSource, veliko družbo za sončne elektrarne, ki z zrcali zbirajo svetlobo in jo usmerjajo v uparjalnik, ta pa nato deluje kot navadna elektrarna na paro. BrightSource v puščavi v Kaliforniji gradi veliko elektrarno, za katero RLS dobavlja senzorje, ki določajo lego motorjev, ki usmerjajo zrcala na uparjalnik.

Letos so končali razvoj novega jedra in zagnali nov projekt. »Tu so Nemci pokazali več interesa, čeprav jim ni všeč, da smo naredili nekaj, česar oni še niso. Bili smo tudi nominirani za nagrado hermes na sejmu v Hannovru,« razlaga Novak. Projekt, vreden 3,5 milijona evrov, je subvencionirala država, ki je primaknila 1,5 milijona. S tem so pokrili stroške razvojnih ur, patentov in nekaj opreme. Sicer pa ves razvoj financirajo sami. »Še kakšna tri, štiri leta bo trajalo, da bo projekt prerasel v večjo zgodbo, čeprav že delamo z evropskim Moogom, ki sodeluje pri novi različici airbusa,« pravi Novak. Čaka jih tudi intenzivno vlaganje v kakovost, da bodo zadostili vsem zahtevam pri varnostno kritičnih vgradnjah.h napravah ... Prihodnji teden bodo v Komendi odprli novo stavbo.

članek
 

Edvard Reven, Metrel

So vodilni v svetu v svoji niši merilne tehnike. V razvoj vlagajo več kot 10 odstotkov prometa.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 28.09.2013, 12:00
Ljubljana - Metrel s svojimi tremi hčerinskimi podjetji zaposluje 350 ljudi in posluje v več kot 80 državah na vseh celinah. So vodilni v svetu v svoji niši merilne tehnike. Za uspešno poslovanje so bili nagrajeni tudi s priznanjem Rating leta.

Podjetje iz Horjula vodi Edvard Reven, ki pravi, da je osvajanje novih trgov podprto z lastno ali kupljeno raziskavo trga, pogosto pa tudi z angažiranjem specializiranih agentov. Tako imajo, na primer, trenutno zaposlenega agenta specialista za pospeševanje prodaje in razvijanje trgov v Latinski Ameriki. Metrel je danes v razvijanju, proizvodnji in trženju svetovni vodja s ponudbo večfunkcijskih instalacijskih testerjev, v ponudbi širše skupine merilnih instrumentov za testiranje elektriške varnosti pa sodi med vodilne svetovne proizvajalce ter povečuje prodajni delež na področjih visokonapetostnih diagnostičnih testerjev izolacije, analizatorjev kakovosti električne energije in merilnikov neelektričnih veličin v segmentu industrije in elektrodistribucije. Ker gre za profesionalne in zelo kakovostne merilne in testne naprave, ki jih končni uporabniki intenzivno uporabljajo za terenske meritve, je zelo pomembno zagotavljanje regionalnih servisnih in kalibracijskih centrov v bližini kupcev, tudi v čezmorskih državah, kar je zahtevna naloga, priznava Reven.

»Imamo vrhunsko ekipo razvojnikov, visoko razvit sistem projektnega vodenja, ki zagotavlja učinkovito upravljanje resursov razvojnega in testnega oddelka in tudi dovolj dobro merjenje učinkovitosti in uspešnosti izvajanja razvojnih projektov, naknadno pa merimo seveda tudi tržno uspešnost izdelkov, lansiranih na trg. Ob tem se zavedamo, da vsak izdelek ne more biti vedno zadetek v polno, pomembno je tudi stalno dvigovanje usposobljenosti razvojnih ekip in vzgajanje najbolj propulzivnih razvijalcev, nosilcev prihodnjih razvojev, razvijanje modelnih pristopov v gradnji elektronike, programskih in ekspertnih orodij na polju razvijanja in testiranja izdelkov. Sicer pa v razvoj novih izdelkov na letni ravni vlagamo več kot deset odstotkov letnega prometa,« razlaga Reven.

Reven pravi, da kriza lahko ponuja tudi nov način razmišljanja, nove priložnosti in seveda tudi tveganja. »Dolgoročno bodo preživela podjetja, ki bodo veliko vlagala v razvoj, imela visoko tehnološke izdelke, visoko stopnjo inovativnosti in ki bodo stalno gradila na kakovosti izdelkov,« dodaja. Glavni koncepti, na katerih sta osnovana rast in razvoj Metrela, so rast (novi trgi in novi izdelki), lastni razvoj, trženje po vsem svetu in praviloma pod lastno blagovno znamko Metrel, fleksibilna in vitka organiziranost ter visoko kompetentni zaposleni.

»Obvladovanje nišnih trgov zahteva močno specializacijo in pridobivanje velike količine znanj na področju novih tehnologij razvijanja in proizvajanja elektronskih aparatov, v metrologiji in na področju merilne tehnike ter seveda tudi na aplikativnem področju,« še pravi Reven.

članek
 

Simon Mandelj, GEM motors

Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal postavlja nove standarde na področju električnih motorjev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Delo sob, 29.06.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal je v več letih razvila inovativen električni motor, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Elektromotor je zasnovan na drugačnem fizikalnem principu, ima zelo dober izkoristek in tudi ugodno ceno izdelave. Zdaj iščejo partnerje za serijsko proizvodnjo.

Tako kot vsaka prebojna zgodba se je tudi ta začela v garaži, kjer je doktor strojništva in direktor podjetja Gem motors Simon Mandelj rad raziskoval področje elektromagnetike. Podjetje je razvilo nov tip sinhronskega elektromotorja s trajnimi magneti, ki ima večji izkoristek in večji specifično moč v primerjavi sedanjimi elektromotorji. Rešitev temelji na novi tehnologiji, ki je predmet patentne zaščite. Tako nov tip elektromotorja določa nove standarde na področju električnih vozil. Inovativna zasnova, dovršen dizajn, integrirana konstrukcija v kolesu, velik izkoristek, preprosta in ekonomična rešitev ter povečan domet električnih vozil so njegove glavne odlike, motor opisuje Mandelj. Možna je uporaba različnih moči od štirih do 15 kilovatov, s čimer bi po besedah Mandlja pokrili večino trga električnih vozil, od skuterjev do štirikolesnikov. Izdelava motorja je ob enaki učinkovitosti za 10 do 15 odstotkov nižja kot pri konkurenci, še pravi Mandelj.

Konkurenca, ki je na področju električnih motorjev velika, je v razvoj vložila več kot 10 milijonov evrov, medtem ko je GEM motors doslej porabil približno pol milijona za razvoj in izdelavo prototipa, pravi Mandelj. Projekt je pridobil zaupanje investitorja Alcu, ki je podprl razvojno fazo in patentiranje ter je tudi solastnik podjetja. Zdaj pa ekipo čaka še velik izziv – vstop na svetovni trg. Pri razvoju trenutno sodeluje deset ljudi, od tega so štirje zaposleni, preostalo so zunanji sodelavci ter študenti elektro in strojne smeri.

Produkt ima zelo velik tržni potencial, saj je prihodnost v električni mobilnosti, meni Mandelj. Če bo vse šlo po načrtih, bi v petih letih prometa lahko imeli okoli milijarde evrov, desetodstotni tržni delež pri motociklih in petodstotnega pri električnih vozilih. Letošnji glavni cilj je poiskati kupca, da bi lahko začeli konkretne projekte in nadaljevali razvoj. Nekaj interesentov je že, a več za zdaj ne morejo povedati. Upajo, da bodo dogovor dosegli konec leta. Drugi cilj za letos je pridobitev večjega denarnega vložka, da bi projekt privedli na višjo raven. Tako bi lahko začeli maloserijsko proizvodnjo. Njihov cilj je industrijska proizvodnja. Želimo, da inovacija zaživi, pravi Mandelj. Poleg tega bi želeli ostati v Sloveniji, saj imajo tu kot pravi inovator dovolj znanja, manjkajo jim le udarni proizvodi. Seveda so odprti za različne možnosti, zato tudi prodaja tehnologije ni izključena.

Dodatne finančne vire bi lahko pridobili tudi z evropskimi sredstvi. Mandelj pravi, da iščejo projekt, ki bi jim bil pisan na kožo, zato se bodo verjetno prijavili na katerega od evropskih razpisov.

članek
 

Jakob Šušterič, MESI

V dveh letih bi osvojili evropski trg, letos bodo začeli prodajati v Avstriji, Nemčiji in Franciji, pogajajo se v Kazahstanu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 02.06.2012, 12:00
Ljubljana - MESI je mlado podjetje, ustanovljeno pred dobrim letom in pol, odločili pa so se, da bodo poenostavili diagnosticiranje srčno-žilnih bolezni. Marca so svjo napravo začeli prodajati v Sloveniji in že pokrili dobro četrtino trga.

Zaenkrat so razvili in prodajajo Avtomatski merilnik gleženjskega indeksa, delajo pa tudi že na novih napravah. Idejo za napravo so jim dali zdravniki iz Izolske bolnišnice. »Takrat sva bila s Tomotom Krivcem še študenta in smo že na fakulteti za elektrotehniko naredili študijo izvedljivosti. Po tem smo opravili teste in ugotovili, da naprava lahko nadomesti doslej uveljavljeno Dopplerjevo ultrazvočno metodo. Želeli smo narediti nekaj več, zato sem se lotil pisanja poslovnega načrta,« začetke podjetništva opisuje direktor Jakob Šušterič. Eden od idejnih vodij je tudi delni lastnik podjetja in jih je spremljal in strokovno sodeloval celotno pot razvoja.

Pri izdelavi tržnega prototipa so sodelovali z Laboratorjiem za digitalno obdelavo signalov, slik in videa s fakultete za elektrotehniko. »Z njimi smo razvili precej kompleksen algoritem, ki je naša inovacija,« razlaga Šušterič. Po končanem razvoju so dobili certifikat EC, ki jim dovoljuje prodajo v Evropi, saj potrjuje, da je naprava izdelana po medicinski direktivi, ki je v Evropi zelo stroga.

»Za potrebe tega certifikata smo morali urediti tudi naš sistem vodenja kakovosti, tako smo najmlajše podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo certifikata ISO 9001 in ISO 13485,« razlaga Šušterič.

V podjetništvu so bili bolj novi, a, če nekaj hočeš, se boš naučil, meni sogovornik. Poslovni načrt so prijavili tudi na tekmovanje za Rektorjevo nagrado in jo dobili. Bili so v finalu tekmovanja Startup Slovenija 2011, novembra istega leta pa so bili zmagovalci Slovenskega foruma inovacij. »Nagrade so nam pomagale priti v medije, kar pa je prineslo tudi kak poslovni kontakt. Poleg tega so nas distributerji začeli jemati bolj resno. Saj veste, nekega 22-letnika v kratkih hlačah ne jemljejo resno,« o pomenu nagrad pravi Šušterič.

Ko so dobivali nagrade so se še učili trženja, ekonomije, zdaj pa že sodelujejo s tremi distributerji v tujini, pri katerih so njihove testne naprave in v kratkem pričakujejo njihove odločitve.

V Sloveniji prodajajo sami. Napravo so prodali že v vse večje zdravstvene domove in bolnice, tako pokrivajo že več kot četrtino domačega trga. Prostora je ogromno, v Sloveniji za okoli 200 naprav, v Evropi jih načrtujejo prodati okoli 50.000, čeprav je prostora več. Na vseh trgih bodo glavnim zdravnikom poslali napravo v testiranje, da bodo napisali mnenje in tako v strokovnih krogih razširili napravo.

Poleg prodaje prek distributerjev bodo gradili tudi lastno prodajno mrežo, prek spletnega mesta, ki bo njihov prodajni kanal. Kupce bodo prepričali na kongresih, ki se jih bomo udeležili kot razstavljalci. »V prihodnjih petih letih bomo zgradili svojo prodajno mrežo, na katero bomo priključili še druge produkte, ki jih že razvijamo in bodo nared prihodnje leto,« o načrtih pove Šušterič.

Razvijajo še podobno napravo kot je obstoječa, a za diagnozo vseh žilnih bolezni, nadgrajeno z brezžično povezavo z internetom. Naprava bo podatke pošiljala v oblak, v katerega bo zdravnik lahko dostopal v zgodovino merjenja za določenega pacienta. Poleg tega bodo naredili tudi medicinski pripomoček za preventivno diagnostiko osnovnih življenskih funkcij za domačo uporabo, ki bo pravtako brezžična. Cena pa se bo gibala nekje okoli pol cene dobrega mobilnega telefona.

Distributerje bi imeli v vsaki državi. Letos naj bi podpisali tri pogodbe z distributerji v Avstriji, Nemčiji in Franciji, pogovarjajo se tudi v Kazahstanu. Tja so prišli preko Slovenske hiše. »V dveh letih moramo pokriti celoten evropski trg,« pravi Šušterič. V načrtu imajo tudi vstop na ameriški trg, a so tam strožja medicinska pravila. Zato morajo najprej pripraviti vso dokumentacijo, kar traja kako leto.

V razvoj so doslej vložili okoli 150.000 evrov. Začetki so bili težki, saj sta ves denar od študentskega dela Tomo in Jakob vložila v projekt. Zato sta na začetku vzporedno z MESI-jem delala še drugje. Dobili so tudi sredstva razpisa podjetniškega sklada P2, s katerim so plačali sodelovanje s fakulteto, letos pa so dobili bančno posojilo za financiranje proizvodnje naprave.

Materiale za naprave jim dostavijo dobaviteljii iz Evrope, sestavljajo pa jih sami. »Naše so razvojne mape, ohišje se brizga drugje, pumpe kupimo, LCDje kupimo, manšete se po naših načrtih delajo drugje. Pri nas te sklope sestavimo, testiramo in zapakiramo,« pravi Šušterič.

Na trgu sta dve konkurenčni napravi, ki sta se pojavili v letu našega razvoja, razlaga Šušterič. Ena je angleški Huntleigh, druga nemški Boso. »Naša naprava je cenejša, manjša, bolj enostavna za uporabo, le s tremi manšetami in ne potrebuje priklopa na računalnik,« konkurenčno prednost razloži Šušterič.

V MESI-ju si želijo utrditi kot vodilni proizvajalec pripomočkov za diagnostiko srčno-žilnih bolezni. Prostori Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, kjer delujejo, so jim že pretesni, zato se bodo do konca leta preselili v večje prostore.

članek
 

Matej Kurent z izdelki CalypsoCrystal

Izdelujejo prestižne dodatke za mobilne naprave in jih prodaja na 31 trgih, tudi v najdražji veleblagovnici na svetu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 11.02.2012, 09:00
Ljubljana – Pred letom so bili neznani, danes pa prodajajo po vsem svetu. Calypso Crystal izdeluje prestižne dodatke za mobilne naprave in jih prodaja na 31 trgih. Direktor Matej Kurent pravi, da je zgodba za izdelkom tista, ki mu da pečat. Ko so razmišljali, kaj ponuditi trgu, so ugotovili, da so velik potencial živahni trgi mobilnikov. Sploh v višjem, bolj luksuznem razredu, kjer ni bilo kakovostnih ponudnikov dodatkov za mobilnike znamke Apple. Tako so si pravzaprav sami ustvarili kategorijo kupcev, ki je prej ni bilo. Njihovi kupci so bogati ljudje, ki kupujejo po več kosov izdelkov, tudi kot darila, novi bogataši in mladi ljubitelji, ki dolgo varčujejo, da si jih lahko privoščijo. Večinoma pa gre za ljudi, ki so na začetku kariere in želijo izdelek, ki nima samo funkcije, ampak tudi zgodbo, odlično izvedbo iz najboljših materialov. Za uveljavitev na trgu so uporabili kar sodobna tehnološka orodja, ki so na voljo po vsem svetu, večinoma brezplačno. To velja tako za informacije, ki jih lahko razpošiljajo brez velikih vložkov v oglaševanje, za logistiko, ki omogoča prevoz izdelka v 24 urah po vsem svetu, in za denarna nakazila. Denarja za velike trženjske kampanje nimajo, saj so še vedno start-up podjetje. Zato je zanje pomembno, da spodbujajo zanimanja za izdelke drugače. Prisotni so v družbenih omrežjih, blogih in v revijah po vsem svetu, ki pišejo o prihajajočih trendih. Njihove izdelke pa lahko najdemo v najdražjih veleblagovnicah, kot je Harrods v Londonu. Cene izdelkov CalypsoCrystala se gibljejo od sto evrov navzgor. Vsak izdelek oziroma paket je opremljen z oznako ročno izdelano v Sloveniji, Evropa, in s podpisom, kdo ga je zapakiral. Zelo poudarjajo, da je izdelek narejen ročno in za vsako stranko posebej. Kurent pravi, da je oznaka narejeno v Evropi zelo pomembna, saj za mnoge trge evropsko blago velja za kakovostno in zaupanja vredno. Kar 40 odstotkov kupcev, ki so izdelek kupili neposredno prek njihove spletne strani, jim napiše zahvalo. Veliko jih po spletnih omrežjih, ko dobijo izdelek, sporoči, kako jih je osrečil. Zato morajo svoje obljube držati, pravi Kurent V portfelju imajo dva izdelka – kristalne podstavke CrystalDock in usnjene ovitke za mobilnike CalypsoCase. Notranje okovje teh je iz lahkega in robustnega titana, ki varuje napravo ob padcih in udarcih. Na zunanji strani pa ovitek obdaja italijansko usnje in srebro. Posebna mikrovlakna ščitijo napravo in jo držijo v ovitku. V izdelavo kristalnih podstavkov so vključili znanje več kot 300 let tradicionalne slovenske proizvodnje in obdelave kristala ter sodobne inovativne tehnološke rešitve. Vsi njihovi izdelki so narejeni v Sloveniji. »Za proizvodnjo naših izdelkov, ki nastajajo pod našim budnim nadzorom, smo izbrali izkušene in preverjene partnerje. Premijske surovine večinoma uvozimo iz tujine,« pravi Kurent. Tako premijsko usnje prihaja iz Italije, titan iz Nemčije, CalypsoRing (srebro) pa iz Italije in Slovenije. Trenutno imajo dovolj zmogljivosti, da zadostijo povpraševanje, pri proizvodnji pa so fleksibilni in lahko relativno preprosto skalirajo proizvodnjo navzgor. Ideje za novosti iščejo med uporabniki. »Vedno se sprašujemo, kako ljudje uporabljajo mobilne naprave in kakšen idealen dodatek bi potrebovali,« pravi Kurent. Tako so že razvili nov izdelek, ki bo na trgu čez 14 dni. Več o njem nam Kurent še ni mogel zaupati. »Ta hip končujemo zadnje podrobnosti vizualne predstavitve (marketing). Bo pa izdelek spet odprl novo kategorijo med dodatki za mobilne telefone,« razlaga. V podjetju so trenutno trije zaposleni. »Naše ključne kompetence so dizajn ter predvsem marketing in odnosi z javnostjo. Outsourcamo pa proizvodnjo,« razlaga Kurent. Podjetje se financira z lastniškim kapitalom ustanoviteljev in dveh investitorjev, poslovnih angelov. Začetne finančne težave niso bile prevelike, saj je bil vložek ustanovitelja zadosten, še dodaja Kurent.

članek
 

Alex Hine Vrtačnik in Aljoša Huber

Ideja za njihov sistem inteligentne razsvetljave Reflecta se je razvijala sredi džungle na 3000 metrih.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 29.10.2011, 09:00

Ljubljana – Industrijska razsvetljava je bila velika črna luknja, s katero se ni nihče resno ukvarjal, dokler ni v igro stopila Svetloba. Ideja za njihov sistem inteligentne razsvetljave Reflecta se je razvijala tudi sredi džungle na 3000 metrih, kjer sta se spoznala ustanovitelj in tehnični direktor Hine Alex Vrtačnik in danes poslovni direktor podjetja Aljoša Huber.

Od 15 do 20 odstotkov celotne industrijske porabe odpade na razsvetljavo, s sistemom Reflecta pa podjetja prihranijo od 50 do 80 odstotkov energije in izboljšajo osvetlitev. Tako Reflecta z ustvarjanjem pametnih prihrankov lahko prispeva k dvigovanju dodane vrednosti podjetjem, ki jo uvedejo, pravi Huber. Toyota, recimo, samo v eni tovarni prihrani 200.000 evrov na leto, v Henklu pa so osvetlitev izboljšali za 500 odstotkov. Strankam prinašamo donos, pravi Vrtačnik in dodaja, da je nekaterim to kar čudno slišati.

Globalni tržni potencial zamenjave industrijske razsvetljave, s čimer se ukvarja Svetloba, je 125 milijard evrov, v Sloveniji pa okoli 87 milijonov evrov. Huber pravi, da se bo bazen večjih podjetij v Sloveniji v dveh letih izpraznil, zato morajo gledati ven. Zdaj so prisotni v Nemčiji, na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, v Združenih arabskih emiratih. Prihodnje leto je na vrsti Avstrija, v poznejši fazi pa načrtujejo še prodor na trge ZDA, Kanade in Brazilije.

Lani so leto končali s 600.000 evri prometa, letos pa ga bodo z milijonom. Načrt za prihodnje leto pa je tri milijone evrov. Do zdaj so vse dosegali z lastno organsko rastjo, brez posojil, so pa odprti za tuje vlagatelje. Prvi investitor v podjetje je bil Vrtačnikov oče Anton Vrtačnik, ki je sistematiziral proizvodnjo, v idejo Svetlobe pa so verjeli tudi dobavitelji, s katerimi dobro sodelujejo. »Reflecta je danes čistokrvni slovenski izdelek, ki ga najdete v marsikaterem zelo močnem tujem podjetju,« se pohvali Vrtačnik in dodaja: »Čeprav uporabljamo vgradne dele, ki so narejeni nekje v Evropi, je znanje slovensko.«

Za hitrejšo rast potrebujejo denar. Ne otepajo se tujih investitorjev, ki vlagajo velike zneske, a postavljajo pogoje. Svetloba ima še eno leto, da spleza iz faze start up podjetja, razlaga Huber. Oblikovali so že strukturo podjetja, za pridobitev tujega kapitala pa bo treba prodreti še na kakšen trg.

Od konkurence jih loči drugačen poslovni model, znanje in strokovnost. »Če nimaš kakovostnega izdelka, ki ga poznaš do obisti, in stojiš za njim za primerno ceno, s primernim servisom, dolgoročno ne bo šlo,« je prepričan Vrtačnik. Oblikovali so tudi model financiranja zero z nepovratnimi sredstvi in poplačilom stroškov s prihranki.

Na leto prodajo od sedem do osem tisoč svetil, na sedanji lokaciji v Logatcu pa jih lahko izdelajo 50.000 na leto. Do konca leto bo v podjetju zaposlenih devet ljudi, z outsorcingom pa kruh dajejo od 40 do 60 ljudem. »Delo v naši proizvodnji ni močen faktor, ker je proizvodnja robotizirana. Cena materiala je tista, ki pogojuje ceno svetilke, tako se nam je ne izplača seliti iz Slovenije. Razen zaradi oddaljenih trgov,« še pravi Vrtačnik. Zdaj končujejo združevanje pod eno blagovno znamko Reflecta, ker je ta bolj prepoznavna, tako da bo kmalu začela delovati tudi nova spletna stran.



članek
 

Dušan Olaj, Duol

Ves dobiček zadnjih 10 let vlagajo nazaj v razvoj.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 28.04.2012, 15:00
Ljubljana - Podjetje Duol, ustanovljeno pred 20 leti, se ukvarja s hitropostavljivimi objekti (baloni) po svetu, pred kratkim so podpisali dvoinpolmilijonski posel v Kazahstanu, ki pa ni njihov edini v tej deželi.

Generalni direktor in lastnik Duola Dušan Olaj pravi, da so njihova najpomembnejša tržna niša športni objekti, saj je njihova prednost predvsem ta, da so objekti v primerjavi s fiksnimi izjemno ugodni, od pet- do desetkrat cenejši. »Tu smo v evropskem merilu pionirji. Resne konkurence nimamo. Nekaj proizvajalcev je v Italiji, eden na Nizozemskem, a smo edini, ki delujemo globalno,« meni Olaj.

Ko so se v podjetju začeli ozirati v tujino, jim je najprej prišel v roke projekt v Belorusiji, kjer je bilo treba na hitro postaviti teniški center za beloruskega predsednika. »To smo leta 1995 naredili in na odprtju ob obisku kazahstanskega predsednika, ki je bil nad objektom navdušen, sklenili še posel za Kazahstan,« razlaga Olaj. Ta je od takrat njihova stalnica, tam imajo tudi drugi največji balon na svetu, ki obsega 16.000 kvadratnih metrov. Pred kratkim je Dupol v Kazahstanu sklenil posel, vreden 2,5 milijona evrov, za ta denar pa bodo izpeljali projekt celovito opremljene športne dvorane za Univerzo Nazarbayev v kazahstanski Astani.

Osnovna ideja za objekte je prišla iz ameriške vojske, nato so jo razvijali Italijani. »Ti objekti niso bili primerni za hude podnebne razmere, zato smo morali nekaj spremeniti, če smo jih hoteli prodajati v Rusijo. Tako smo začeli osnovno idejo spreminjati, izpopolnjevati, dodali smo izolacijsko membrano, okrepili gretje, naredili objekt močnejši, da zdrži sneg, veter ipd. V resnici smo odprli popolnoma novo tržno nišo. Z balonom v Belorusiji smo bili prvi, ki smo tovrstni objekt postavili v državah nekdanje Sovjetske zveze. Tam zdaj pokrivamo 80 odstotkov trga,« pravi Olaj. V Evropi je njihov delež polovičen.

Z novo generacijo objektov so prvi v svetu med membrane objekta vstavili aerogleno izolacijo (gre za nanotehnologijo) in s tem povečali izolacijske sposobnosti objektov. S tem pa so tudi prvi z dovoljenjem norveške vlade, da lahko kandidirajo za državna sredstva na Norveškem za postavitev takšnih objektov. Težava je namreč energijska varčnost, z novo izolacijo pa so zadostili zahtevanim pogojem.

Mikajo jih tudi ZDA, a je problem kompleksnost trga. Trenutno so se usmerili v zalivske države, saj so prepričani, da si z znanjem, ki ga imajo, lahko odprejo ta trg. »Duol je v krizi močnejši kot v času blaginje,« pravi Olaj. Skandinavija je bila zanje precej drag trg, saj so vanj vložili skoraj pol milijona evrov, da so sploh lahko prodali prvi balon. »Skandinavija pred šestimi leti ni hotela slišati za balone, ker so imeli dovolj denarja za fiksne objekte. Danes osnovne šole že gradijo z našimi dvoranami. Zalivske države enako. Resno razmišljajo, da bi svetovno prvenstvo v nogometu, vsaj en del, potekalo v teh balonih (igrišča za trening itd.). Tudi Rusija je nedokončana zgodba, saj je velikanski trg,« o priložnostih govori Olaj. Kot pravi, morajo kupci dozoreti, kajti po njihovih izkušnjah od prvega stika do postavitve objekta pretečejo tri leta.

V 20 letih so v Duolu poslovni model zamenjali trikrat. V prvi fazi so od čisto komercialnega značaja podjetja prešli v proizvodnjo in zdaj vse nevitalne dele najemajo (outsourcing), medtem ko je Duol razvojni inženiring. »To je pomembno tudi z drugega vidika. Če hočeš biti v tem poslu dober, moraš veliko vlagati. Zato mi ves dobiček zadnjih deset let vlagamo nazaj v razvoj, nimamo posojil in posel se igramo. Znamo ga odkloniti, ne tepemo se za vsak posel. Kupca v celoti seznanimo s prednostmi in slabostmi. Za nas je pomembno, da je balon naš reklamni plakat,« pravi Olaj. Podjetje zaposluje 20 ljudi, okrepili pa bodo prodajo, saj si želijo prodreti v zahodno Evropo.

Večina dobaviteljev osnovnih materialov je iz Slovenije, evropski so iz Francije, Italije in Nemčije. Za vsakega od sestavnih delov imajo tri plus tri dobavitelje, kajti kot pravi Olaj, imajo v tej krizi težave z njimi. Rezervne dobavitelje imajo tudi zato, da so v sezoni (ta se zanje začne spomladi) vsi približno enako obremenjeni.

članek
 

Janez Koprivec, Siliko

V vseh letih gospodarske krize so imeli v podjetju Siliko gospodarsko rast in so zaposlovali.
Janoš Zore, Posavje sob, 26.05.2012, 15:00
Sevnica – V desetih letih od odprtja obrata v Posavju bo družba Siliko število zaposlenih v Sevnici s 30 povečala na skoraj 200. Letošnja prednostna naloga podjetja bo gradnja 12 milijonov evrov vrednega razvojnega centra.

Junija bo podjetje Siliko iz Brezja pri Dobrovi v obratu v Sevnici odprlo novo halo v velikosti 1800 kvadratnih metrov. Pridobitev, vredna 1,3 milijona evrov, bo delno namenjena za proizvodnjo, delno za skladiščne prostore. »Naš cilj je nenehen razvoj,« pravi direktor Janez Koprivec, ki je del proizvodnje zaradi prostorske stiske na matični lokaciji v prostore nekdanje Jutranjke preselil leta 2003. Proizvajalec plastičnih, gumarskih in silikonskih izdelkov, večinoma za avtomobilsko industrijo, je pred devetimi leti v Sevnico pripeljal 30 novih delovnih mest in s tem podvojil število zaposlenih.

»Zdaj je v Siliku redno zaposlenih delavcev približno 220, od tega 160 v Sevnici. Ob tem zagotavljamo delo še za 80 pogodbenih delavcev,« je dejal Koprivec. S postopno zapolnitvijo nove hale bo v Sevnici zaposlenih dodatnih 30 ljudi, a vodstvo družbe kljub gospodarski krizi navala brezposlenih ne pričakuje.

»Težava slovenske mentalitete je, da ljudje niso več pripravljeni delati v proizvodnji. Zelo preprosto je dobiti človeka za pisarno, ko pa potrebuješ enako izobrazbo v proizvodnji, kjer je višja plača, ni več takšne želje po delu,« razkriva Koprivec. V Siliku se na pomanjkanje izobraženih strojnikov odzivajo tudi s štipendiranjem, a od lanskih deset razpisanih štipendij so v Sevnici uspeli podeliti le štiri.

V krizi porast prometa

 Siliko se je v vseh letih gospodarske krize izognil odpuščanju in dosegal večji promet. Leta 2009 se je prodaja povečala za 30 odstotkov, leto pozneje za 40, lani pa za deset odstotkov. Podobna rast glede na naročila pričakujejo tudi letos.

Družba, ki je lani imela 27 milijonov evrov prometa, od 70 do 80 odstotkov prodaje ustvari s posli za avtomobilsko industrijo. »Mi smo usmerjeni na nemška vozila premium, kjer za zdaj še ni krize,« razlaga Koprivec in dodaja, da je zaradi razvitosti nemškega trga na njem kljub vsemu zahtevno obstati: »Doseči potrebno kakovost za avtomobilsko stroko je krvav posel. Naš cilj je, da imamo na milijon proizvedenih kosov nič slabih in da stroški reklamacije ne presežejo 0,5 odstotka prometa.«

Siliko po razširitvi obrata v Sevnici proizvodnih zmožnosti v bližnji prihodnosti ne bo več krepil. Prednostna naloga je gradnja 12 milijonov evrov vrednega razvojnega centra, ki naj bi bil po letošnjem nakupu objektov Usnja Vrhnike v stečaju zgrajen prihodnje leto. »Razvijali bomo produkte, surovine in procese za našo panogo (plastika, guma, silikoni) in ne zgolj za avtomobilsko industrijo,« pravi Kopricev in dodaja: »Ker smo Slovenci predragi, ne moremo več le delati posle, ki jih razvijajo drugi.«

članek
 

Mateja Dermastia

Vodja zasebnega zavoda CO Polimat, ki se ukvarja z raziskavami polimernih materialov in tehnologij.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 25.02.2012, 09:00
Ljubljana – Center odličnosti Polimerni materiali in tehnologije – CO Polimat povezuje slovenske raziskovalne zmogljivosti na tem področju. S svojimi 84 raziskovalci, od katerih je več kot polovica raziskovalk, predstavlja pomembno koncentracijo znanja v regionalnem in evropskem pogledu.

Zasebni zavod CO Polimat, ki ga v celoti financira država, vodi Mateja Dermastia. Začeli so pred dvema letom, ko se je konzorcij 22 partnerjev, izobraževalnih organizacij, raziskovalnih inštitutov in razvojno naravnanih podjetij, prijavil na razpis ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za kompetenčne centre. Zagotovljenih imajo deset milijonov evrov za financiranje v obdobju 2010–2013. Financiranje na trgu po besedah direktorice v tem program ni predvideno. »Denar imamo na razpolago za izvedbo predvidenih razvojno-raziskovalnih projektov in aktivnosti, povezanih z razvojem. Zaradi teh bomo sposobni živeti tudi po letu 2013,« razlaga Dermastijeva. Ustanovitelji so namreč že sprejeli odločitev o tem, da bo center deloval tudi po končanem financiranju konec 2013.

Trenutno je center organiziran kot zavod in mora tak ostati še pet let po letu 2013. »Nimamo nikakršnega zagotovila, da bi bila po tem letu na voljo javna sredstva. Vemo pa, da Evropa pripravlja program Horizont 2020, ki je namenjen prav takim iniciativam, kakršna je naša,« pravi Dermastijeva. Že konec lanskega leta so začeli pripravljati programe projektov, s katerimi bodo kandidirali za razpise, o katerih predvidevajo, da bodo objavljeni leta 2014. »To pomeni, da bomo morali biti letos in prihodnje leto udeleženi pri vzpostavljanju mednarodnih konzorcijev,« še dodaja direktorica. Lani so že vzpostavili konzorcij z univerzami v Uppsali, Lundu, Barceloni in Grazu.

Dobro sodelovanje s tujino imajo vzpostavljeno tudi prek mednarodnega strokovnega sveta zavoda. Sodelujejo pa tudi z inovacijsko agencijo iz Berlina. Vzpostaviti želijo še stik z institucijami v ZDA (Boston in San Diego). »Ugotoviti moramo, kje bo za nas dolgoročno najboljši položaj. Smo relativno majhen center, ki je pomemben pri raziskavah polimernih materialov in tehnologij. Na tem področju lahko iščemo povezave v mednarodnem prostoru,« meni Dermastijeva.

Vedno pa razmišljajo o povezavi z industrijo. »Vedeti moramo, da so nekatere zadeve za slovensko industrijo pomembne zdaj, nekatere bodo pomembne čez tri leta, nekatere pa so tiste, ki bodo za industrijo pomembne v obdobju 2017–2020. Zato moramo pozornost nameniti temeljnim aplikativnim raziskavam, da jih bomo v procesu dela privedli do pilotnih in nato do aplikacije na trgu. Raziskujemo tudi potencialne tržne možnosti, ki bodo pomembne v letih od 2014 do 2020, in poskušamo znotraj teh najti svoj položaj,« razlaga direktorica.

Niso konkurenca svojim ustanoviteljem, ampak želijo zapolniti zaznano vrzel med znanostjo in industrijo. Spodbuda vzpostavitve centra je bila namreč prav v tem, da ni bilo povezovalnega člena na področju polimernih materialov in tehnologij. »Vemo, da je veliko uspešne industrije, ki potrebuje razvojno-raziskovalno podporo. Potencial na tem področju je še precej večji od naših ustanoviteljev, zato bomo letos v naše aktivnost vključili še druge,« pravi Dermastijeva.

Največji uspeh lanskega leta je odprtje laboratorija v ljubljanskem tehnološkem parku, ki je stična točka raziskovanj. Polimat ima trenutno tri mednarodne patentne prijave, štiri izume in 22 inovacij. Delujejo na osmih projektih s štirih razvojnih področjih.

članek
 

Tomaž Frelih, Hekovnik

Najboljše ideje start-up vodijo v Silicijevo dolino, kjer so možnosti neomejene.
Barbara Pavlin, gospodarstvo čet, 21.11.2013, 12:00
Ljubljana - V zadnjem času je slovenska scena na področju zagonskih podjetij precej živahna. Ne le v smislu novih idej, vse več je različnih programov, natečajev ipd. za razvoj zagonskih podjetij in okolja. Eden izmed njih je tudi Hekovnik, ki ima velike načrte za prihodnost, tudi v Silicijevi dolini.

Hekovnik je šola, v kateri izvajajo ciljane izobraževalne programe za zagonska podjetja in jim najprej pomagajo izoblikovati in testirati njihovo idejo na trgu, nato pridobivati in bolje razumevati stranke, nazadnje pa jih pripravijo na predstavitev pred investitorji. Direkor Hekovnika Tomaž Frelih pravi, da je šlo skozi njihove programe že več kot 200 zagonskih podjetij, izmed katerih jih je več kot 15 dobilo investicijo. Poleg tega organizirajo različne brezplačne izobraževalne dogodke, s katerimi širijo in krepijo slovensko skupnost start-up in spodbujajo interdisciplinarno povezovanje, kar ugodno vpliva na pogoje za širjenje podjetništva v Sloveniji.
Hekovnik najbolj poudarja podjetniško znanje, temelječe na načelih, ki so ustvarili zelo dobro podjetniško okolje v Silicijevi dolini. »Ta načela smo prilagodili in umestili v slovensko okolje. Ugotovili smo, da podjetniki v začetnih fazah najbolj potrebujejo prav to znanje. Šele pozneje rešujemo težave s financiranjem. Mogoče nas od drugih razlikuje tudi to, da nismo vezani na državno pomoč in zato toliko bolj usmerjeni v kakovostne vsebine in rezultate,« o razlikovanju od drugih razmišlja Frelih. V Hekovniku polovico financiranja pridobijo iz izobraževalnih programov, drugo polovico pa iz individualnih mentorstev hitro rastočih in večjih tehnoloških podjetij v Sloveniji.

Tematski programi za potrebe zagonskih podjetij

Njihovi načrti so povezani s tematskimi izobraževalnimi programi za zagonska podjetja, kar počnejo v zadnjih treh letih in imajo že kar nekaj dobrih rezultatov. »Na tem področju se bomo še naprej izpopolnjevali in pripravljali nove programe glede na potrebe, ki jih opažamo med zagonskimi podjetji. Tako ravno začenjamo program start:Ecommerce, ki je namenjen zagonu novih spletnih trgovin. Prav tako se bomo usmerili v program za spletne stvari (Internet of things), ki postaja globalni trend,« razlaga Frelih.

Večinoma se v Hekovniku ukvarjajo z zagonskimi podjetji, ki razvijajo visokotehnološke rešitve. »S tega področja imamo največ izkušenj in jim zato najlaže pomagamo,« pravi Frelih in dodaja: »Danes so zelo pogosti produkti v virtualnem svetu, to so različne mobilne aplikacije, spletne storitve in podobno, vse pogostejše pa je tudi povezovanje virtualnega sveta s fizičnim ali tako imenovanim internetom stvari. Vsekakor pa tehnološka ideja ni pogoj za sodelovanje z nami, saj vsakomur radi pomagamo po svojih močeh oziroma ga usmerimo na ustanove in podjetja, ki jim lahko pomagajo.«

Napake so učne lekcije, ne poraz

O slovenski sceni na področju zagonskih podjetij Frelih pravi, da počasi napreduje, a takim podjetjem na začetku še vedno manjka znanja, pozneje pa pametnega denarja (smart money). Možnosti za investicije pri nas ni prav veliko, a Hekovnik redno sodeluje z nekaj domačimi investitorji. »Za naše ekipe organiziramo predstavitvene dneve (demo day), na katerih svoje ideje predstavijo investitorjem ali pa jih z njimi povežemo kar individualno. Poleg tega ekipe obveščamo o investicijskih konferencah, ki so v Sloveniji in bližnji okolici ter so primerna tudi zanje. Najboljše ideje pa najraje odpeljemo kar v Silicijevo dolino, kjer so možnosti neomejene, tako za investicije kot partnerska povezovanja,« o iskanju kapitala za »svoja« zagonska podjetja pove Frelih.

Povezava s Silicijevo dolino

Kar 85 odstotkov vsega tveganega kapitala, namenjenega tehnološkim projektom, je v Silicijevi dolini. Zato je povezava s to dolino pomembna. »Kar se nam zdi daleč najbolj pomembno, je miselnost, ki se je razvila v dolini. Ljudje hočejo nekaj ustvariti in ni jim mar, ali jim bo pri tem spodletelo. Napake jemljejo za učne lekcije, ne za poraz. To je glavni razlog, da smo se hoteli povezati s Silicijevo dolino, saj verjamemo, da to miselnost lahko vsaj delno pripeljemo tudi v Slovenijo in v okoliške države. Vemo, da Silicijeve doline ni mogoče kopirati, hočemo pa biti z njo povezani,« razlaga sogovornik.

Tam je bila do pred kratkim tudi slovenska hiša start-upa, ki je bila kot pravi Frelih velik korak, s katerim so vzpostavili stalno povezavo med Silicijevo dolino in Slovenijo. »Iz nje smo se veliko naučili in sčasoma ugotovili, da hiša v takšni obliki ne zadošča več za naše potrebe oziroma potrebe naših zagonskih podjetij. Zato smo hišo začasno zaprli, zdaj pa se pripravljamo na odprtje nove, večje, boljše hiše ter na iskanje partnerjev, s katerimi bi skupaj vzpostavili še močnejšo vez med nami, ne samo s Slovenijo, ampak tudi z Jugovzhodno Evropo in Silicijevo dolino.«

članek
 

Mojca Hergouth Koletič, MintIH

V jezikovnem centru hitro prepoznajo priložnost in zamisel vpeljejo v prakso.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 30.06.2012, 09:00
Ljubljana – V jezikovnem centru Mint International House Ljubljana dokazujejo, da je tudi tradicionalno izobraževanje tujih jezikov lahko inovativno in izvirno, saj so pred kratkim prejeli srebrno priznanje za inovacijo Poučevanje tujih jezikov na daljavo prek videokonference.

Dirketorica Mojca Hergouth Koletič pravi, da so že pred leti začeli širiti osnovno dejavnost, tako da ima podjetje danes štiri glavne dejavnosti – jezikovni tečaji, mednarodni izpiti, izobraževanje učiteljev in prevajanje, ki se med seboj dopolnjujejo, a so med seboj tudi neodvisne, kar daje trdnost v teh negotovih časih. »Občasno slabše poslovanje ene dejavnosti nadomestimo z boljšim delovanjem druge tako, da smo tudi vsa zadnja leta povečevali letni promet. Rast je v zadnjih letih sicer majhna, a smo vseeno zadovoljni, saj konkurenčna podjetja zaznavajo zmanjšanje dohodkov,« o uspešnem krmarjenju v kriznih časih pravi Hergouth Koletičeva.

Recept za uspeh? »Kakovostno, pošteno delo, nenehno iskanje novih možnosti, inovativni pristopi v poučevanju in trženju, diverzifikacija ponudbe ter skrben nadzor in načrtovanje stroškov,« pravi direktorica. Od konkurence jih razlikuje to, da hitreje in bolje prepoznavajo priložnosti, čas od implementacije ideje v prakso je kratek, predvsem pa se zavedajo, da so storitveno podjetje in da se pravo delo začne šele, ko marketing opravi svoje in tečajniki z njimi preživijo 50, 60 ali celo 90 ur.

Do srebrne inovacije v osrednjeslovenski regiji so prišli tako, da so iskali rešitev za poučevanje tujih jezikov v podjetjih, ki so oddaljena od Ljubljane, ki so v manjših krajih, kjer ni smotrno odpirati podružnic in v tujini. »Videokonferenca se je izkazala kot sistem, ki omogoča in podpira vse, kar potrebujejo za nov način poučevanja: video- in avdiokomunikacija v realnem času prek IP-povezave, celotna podpora pri prenosu avdio- in videovsebin, računalnik, ki nadomešča tablo, in prenos slik prek dokumentnih kamer,« pravi sogovornica. Pouk prek videokonference zahteva izurjenega učitelja in pristope, ki nadomestijo vrzel, ki nastane, ko učitelj in slušatelji niso v istem prostoru, a pouk še vedno poteka »v živo« in ne gre za on-line pouk ali za »blended learning«. S tem načinom so iz lokalne šole postali igralci na svetovnem trgu, saj pouk lahko poteka kjerkoli na svetu, kjer je na voljo potrebna tehnologija. Poleg naštetega pa novacija omogoča tudi zmanjševanje ogljičnih odtisov, velik prihranek časa in potnih stroških ter neomejene možnosti gostovanj tujih predavateljev.

Poleg tega so pri tečajnikih z relativno dobrim znanjem angleščine zaznali potrebo, da jezikovno znanje dopolnijo s poslovnimi veščinami, kot so timsko delo, ciljno in situacijsko vodenje, povečevanje učinkovitosti in podobno. Pri tem ne gre več za jezikovni tečaj, ampak je jezik le še komunikacijsko orodje.

Pohvalijo se lahko tudi s tem, da so v Sloveniji edini center za izobraževanje učiteljev, ki poteka v sodelovanju z Univerzo Cambridge. »Vsi naši učitelji imajo poleg nacionalne izobrazbe opravljeno tudi to dodatno usposabljanje, ki učitelje opremi z zelo praktičnimi znanji, da so pri delu lahko vsaj 30 odstotkov učinkovitejši, tečajniki pa zato lahko hitreje napredujejo,« razlaga Hergouth Koletičeva. Tudi za novo šolsko leto pripravljajo nekaj novosti, a o tem še ne morejo govoriti. Malo več poudarka bodo dali e-učenju, ki ga bodo tečajnik na Mintovih računalnikih lahko izkoristil brezplačno.

Pred šestimi leti so se odzvali povabilu International House World Organisation (IHWO) in se pridružili skupini, ki danes šteje že več kot 150 šol v več kot 50 državah. Članstvo v taki skupini po besedah direktorice pomeni, da je treba izpolnjevati standarde kakovosti, ki so nadzorovani, saj imajo redne inšpekcije. »Organizacija IHWO je v svetovnem merilu vodilna ustanova za izobraževanje učiteljev in kot člani imamo dostop do vsega znanja, ki ga s pridom izkoriščamo, saj smo se zato tudi pridružili organizaciji. IHWO omogoča z mrežo šol po vsem svetu tudi še veliko neizkoriščenih možnosti medkulturnega in gospodarskega sodelovanja,« meni Hergouth Koletičeva.

članek
 

Kristijan Nikl, Nikl Design

»Rad bi se postavil ob bok svetovnim imenom navtičnega oblikovanja.«
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 26.01.2013, 12:00
Ljubljana – Slovenski navtični oblikovalec Kristijan Nikl uspešno sodeluje z norveškim podjetjem Marex, s katerim so za barko Marex 320 Aft Cabin Cruiser, ki je bila oblikovana v Sloveniji, ta mesec dobili dve prestižni nagradi.

V Londonu so bili nagrajeni za Motor boat of the year award 2013, v Dusseldorfu pa je bilo plovilo izbrano za European powerboat of the year award 2013. »Takih nagrad si želijo koncerni, sam pa tega še ne dojemam popolnoma,« o dosežku govori Nikl.

Specialist za motorne čolne

Slovenski inženir je v tesnem sodelovanju z Marexom v dveh letih načrtovanja, 3D-dizajna in tehničnega dokumentiranja ustvaril izpopolnjeno plovilo, ki ga največji poznavalci s tega področja opisujejo s samimi presežniki. Kristijan se je specializiral za motorne čolne in se hoče nekoč ob bok postaviti svetovnim navtičnim oblikovalcem, kot sta Ed Dubois in Tony Castro.

Nikl je navtično pot začel že v mladih letih, ko se je navduševal nad izdelovanjem bark. »Kot najstnik sem izdeloval modele barčic in že v osnovni šoli zmagoval na tekmovanjih. Posebno znan sem bil po tem, da sem risal svoje načrte,« opisuje svoje začetke. Diplomiral je iz lesarstva in se v prostem času navduševal nad risanjem bark ter se seznanjal z orodji, ki jih mora obvladati navtični oblikovalec. »Veliko je lastnega učenja, samomotivacije, veliko časa je treba investirati v učenje za delo z oblikovalskimi programi,« o izobraževanju govori Nikl. Po diplomi na biotehniški fakulteti se je zaposlil v podjetju Seaway, kjer je, kot pravi, dobil dobre temelje in sodeloval pri uspešnih projektih, kot je barka Greenline Hybrid. Po dobrih dveh letih se je odločil za samostojno pot in ustanovil podjetje Nikl Design, ki zdaj sodeluje z že omenjenim norveškim podjetjem.

Pomembni so navtični sejmi

Poleg nagrajene barke z Marexom sodelujejo še pri oblikovanju dveh novih bark, z drugim norveškim proizvajalcem pa je že dogovorjen za manjši športni gliser. Dogovarja pa se tudi s proizvajalcem iz Londona, ki želi svoji ponudbi dodati še desetmetrsko plovilo. »Za pridobivanje novih strank je najboljši osebni stik, na primer na navtičnih sejmih. Zelo pomembna je stalna navzočnost,« razlaga Nikl, ki barke oblikuje doma, sestanki in komunikacija pa potekajo prek računalnikov in spleta ter z osebnimi obiski v proizvodnji. Kupci takšnih bark pretežno prihajajo iz Skandinavije, kjer veliko časa preživijo na barkah in jih uporabljajo tudi namesto avtomobila.

In načrti za prihodnost? Lasten oblikovalski studio. Trenutno v Nikl Design delata dva, Kristijan pa si želi najeti še dva ali tri nove sodelavce, da bi lahko delali na več projektih hkrati. »Morda že letos, če se mi bo uspelo dogovoriti za dobro pogodbo in pridobiti sredstva za zagon studia,« si želi oblikovalec. O kadrih pa Nikl pravi, da je pripravljen sam vlagati vanje, če vidi, da so ljudje zainteresirani in želijo delati. »Seveda je to lahko tvegano, ker dober kader potem lahko uide, a sem pripravljen poizkusiti,« dodaja.

članek
 

Katerina Čeh in Gregor Majdič, Animacel

S svojo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami prodirajo v Evropo. Najprej sta na vrsti sosednji Italija in Avstrija.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.10.2013, 12:00
Ljubljana – Podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma kot nadgradnja aktivnosti slovenskih znanstvenikov pri zdravljenju živali z matičnimi celicami, je eno prvih tovrstnih na svetu. V Evropi pa jim konkurira le eno.

Uspešna metoda, ki še ni dovolj poznana

Čeprav so v Animacelu doslej uspešno zdravili že več kot 150 psov in 10 konjev je metoda zdravljenja žival z matičnimi celicami med lastniki živali še precej nepoznana. Svoje dodaja tudi kriza, ki se v Sloveniji močno pozna. »Tudi prodiranje na tuje trge se odvija nekoliko počasneje, kot smo sami načrtovali (morda tudi zaradi lastne neizkušenosti v poslovnih vodah). Redno prisotni smo zaenkrat na Hrvaškem ter posredno v Avstriji, saj smo imeli že kar nekaj pasjih pacientov iz Avstrije, ki so prišli v nekatere slovenske veterinarske klinike ravno zaradi našega zdravljenja z matičnimi celicami,« pravi soustanoviteljica podjetja Animacel Katerina Čeh. Trenutno so v fazi bolj intenzivnega prodiranja na avstrijski in italijanski trg, kjer vzpostavljajo stike z veterinarskimi klinikami in jim predstavljajo svoj način zdravljenja.

V načrtu imajo nadaljnjo širitev poslovanja tako v Sloveniji kot v tujini, predvsem z dvigom prepoznavnosti podjetja in metode zdravljenja, ki se izkazuje za izjemno uspešno, pravi Čehova. Drugi del načrtov pa obsega nadaljnji razvoj novih zdravljenj tako pri domačih živalih kot tudi povezave s humano medicino in prenos tovrstnih zdravljenj v zdravljenje ljudi. V podjetju v sodelovanju z veterinarsko fakulteto in nekaterimi drugimi inštitucijami razvijajo uporabo matičnih celic za zdravljenje drugih bolezni in tudi nove načine pridobivanja, čiščenja in priprave celic.

»Seveda pa je razvoj precej odvisen tudi od finančnih zmožnosti. Kot majhno podjetje zaenkrat sami še ne moremo veliko vlagati v razvoj, v Sloveniji pa je ena največjih žrtev krize ravno znanost, katere financiranje se je zelo zmanjšalo in s tem izjemno zmanjšala možnost pridobivanja sredstev za raziskovalne projekte,« razlaga Gregor Majdič, soustanovitelj podjetja.

Kaj pa konkurenca?

»V Evropi imamo po nam znanih podatkih eno konkurenčno podjetje, ki pa zaenkrat ne nastopa na istih trgih kot mi, tako da si v tej fazi ne predstavljamo neposredne konkurence, zagotovo pa se bo konkurenčni boj pojavil, ko se bomo razširili na druge evropske države poleg Avstrije in Italije. Menimo, da naša prednost ostaja visoka strokovnost našega dela in izobrazba našega kadra, pazljiv izbor veterinarjev, s katerimi sodelujemo in jih stalno izobražujemo, in naša skrb za paciente, saj je filozofija našega podjetja pomagati pasjim pacientom in jih spremljati tudi po zdravljenju, tako da vidimo, kako uspešno je zdravljenje, ne pa samo prodaja matičnih celic,« odgovarja Majdič.

Razvijajo nove storitve

Za čim lažjo pomoč pasjim pacientom in ker menijo, da bodo v prihodnjih letih razvili uporabo matičnih celic tudi za zdravljenje drugih obolenj, ne samo sklepnih težav, so že lani ponudili novo storitev, in sicer shranjevanje matičnih celic mladih psov. To ima dve prednosti: ob bolezni, ko bi pes potreboval matične celice, ni potrebna operacija za odvzem celic, kar je posebej pomembno pri starejših psih, pri katerih je anestezija lahko nevarna, pa tudi celice mlajših psov se hitreje množijo in so zato hitreje pripravljene za zdravljenje. Zaenkrat je razmerje med zdravljenje psov in konjev v prid prvih, a kot sta prerpičana Čehova in Majdič bodo uspehi pri zdravljenju konj prispevali k večjemu zanimanju za njihovo metodo zdravljenja težav s sklepi ali kitami.

Znanstveniki in posel

Čehova na vprašanje, kako se kot znanstveniki znajdejo v poslovnem svetu odgovarja, da je ena najpomembnejših lastnosti, ki ti pomaga na poti skozi življenje učljivost. Pripravljenost in želja do učenja, učenje v smislu strokovnega nabiranja znanja kot tudi učenje v vsakodnevnem žiivljenju. »Poznavanje in upoštevanje pravil obnašanja in dela ti omogoča prehod iz enega v drugi svet. Seveda je poslovni svet drugačen kot znanstveni, a z odprtim pristopom in pripravljenostjo na učenje ta prehod ni tako težak, izkušnje na različnih področjih pa so vedno lahko prednost, če jih znaš izkoristiti,« meni Čehova.

članek
 

Optotek med tremi najmočnejšimi v svetu

Svoje proizvode prodajajo v več kot štiridest držav. Prodrli so v Južno Ameriko in ZDA, kjer si krepijo tržni položaj.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 09.12.2013, 10:15
Ljubljana – Optotek razvija in proizvaja lasersko opremo za zdravljenje očesnih bolezni in v svoji tržni niši spada med tri najmočnejša podjetja na svetu. Njihovo opremo najdemo povsod po svetu, tudi v raziskovalni postaji na južnem tečaju.

Podjetje prodaja svoje proizvode v več kot štiridest držav, ki so na vseh celinah. Letos jim je še posebno uspelo prodreti v Južno Ameriko in ZDA, kjer si močno krepijo tržni položaj. »Kupci naših proizvodov in tehnologij so distribucijska podjetja, ki so v več kot štiridesetih državah, imamo pa tudi nekaj večjih kupcev tipa B2B, ki pa so hkrati tudi naši partnerji pri skupnem načrtovanju razvojnih in tržnih strategij. Delež proizvodov, ki jih prodajamo pod svojo blagovno znamko, raste in pomeni več kot polovico prihodkov podjetja,« razlaga direktor podjetja Boris Vedlin.

Letna rast med 10 in 20 odstotki

Na mesec izdelajo okoli 50 oftalmoloških laserskih sistemov, kar v tej tržni niši pomeni približno 13-odstotni svetovni tržni delež. Letos bodo imeli okoli šest milijonov evrov realizacije. »Rastemo z letno stopnjo med 10 in 20 odstotkov, kar je trenutno toliko, kot zmoremo financirati na podlagi lastne akumulacije tako, da omogočamo dolgoročno in finančno varno krepitev tržne pozicije podjetja,« pravi Vedlin.

Podjetje je svojo tržno nišo obvladalo do ravni, ko postaja tehnološki vodja na svojem področju, ki hkrati prepoznava tržne priložnosti na najzahtevnejših trgih, kot je na primer ZDA. Ker so v zadnjih letih relativno veliko vlagali v razvoj, imajo danes na voljo številne tehnološke, aplikacijske in tržne rešitve, ki jih znajo združiti v nov proizvod tako, da ustreza tržnim zahtevam na posameznih teritorialnih področjih. Prihodnje leto bodo trgu ponudili dva nova proizvoda, ki dopolnjujeta sedanji proizvodni program.

Proti vodilnemu mestu

Uspešno sodelujejo s centri znanja v Sloveniji, predvsem z Očesno kliniko v Ljubljani in fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, uspešno se razvija sodelovanje s skupino za robotiko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, veliko obeta načrtovano sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan, posebno pomembno pa je tudi sodelovanje s podjetji, ki delujejo v okviru slovenske tehnološke platforme za fotoniko. »Fotona je naš partner pri Kompetenčnem centru biomedicinska tehnika (KC BME), s kranjskim LPKF pa smo pred kratkim podpisali dogovor o sodelovanju pri skupnem razvoju laserskih izvorov,« o sodelovanju še govori Vedlin. V Optoteku inovacijo vedno vidijo kot novo idejo, ki jo prek procesa implementacije peljejo na trg. Tako tudi rezultati aktivnosti v KC BME že prispevajo pri realizaciji podjetja v letu 2013.

»Hočemo nadaljevati z razvojno-raziskovalnim delom pri laserskih rešitvah za terapijo očesnih bolezni ob uvajanju novih proizvodov, delujočih na podlagi diodno črpanih laserskih izvorov, v sodelovanju s centri znanja, ki so se že izkazali kot pomembni partnerji,« pravi Vedlin in dodaja: »Imamo predane in sposobne sodelavce, ki bodo s svojim znanjem podjetje peljali proti vodilnemu mestu na svetu.«

članek
 

Marko Strbad, Biobanka

Zasebna slovenska banka matičnih celic popkovnične krvi svoje znanje prenaša v Indijo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 14.12.2013, 12:00
Ljubljana – Biobanka svojo storitev prodaja tudi v države Jugovzhodne Evrope, v Avstrijo, Italijo, Švico in Indijo. Pri zadnji gre za prenos tehnologije iz Slovenije, kar pomeni, da v Indiji pod nadzorom Biobanke gradijo laboratorije in celotno infrastrukturo.

Marko Strbad je vodenje Biobanke prevzel pred kratkim. »Bil sem mlad raziskovalec iz gospodarstva pri Educellu, kjer sem se spoznaval tudi s podjetniško platjo. Gnala me je radovednost, pri vsem pa je imel veliko zaslugo tudi nekdanji direktor in podpornik Biobanke Miomir Knežević,« o tem, kako je pristal v podjetniških vodah, govori doktor znanosti, ki v podjetju deluje že od začetka. »Kapital je tisti, ki pomeni oviro v začetku. Pa tudi registracija podjetja kot ustanove za tkiva in celice, s pridobivanjem vseh certifikatov in dovoljenj, ter gradnja laboratorija,« o začetnih težavah in mejnikih pri vzpostavljanju tovrstnega podjetja pravi Strbad.

Združevanje znanja

Zasebna banka matičnih celic popkovnične krvi, Biobanka, je nastala januarja 2008 kot odgovor na potrebe shranjevanja popkovnične krvi v komercialne namene. Razlogi so tkivno inženirstvo, regenerativna medicina, napredna celična zdravljenja, ki so v porastu, pravi Strbad. V začetku je Biobanka sodelovala z Zavodom za transfuzijsko medicino in je bila usmerjena v marketing in izobraževanje na področju matičnih celic iz popkovnične krvi, obdelavo in shranjevanje pa so opravili na zavodu kot plačljivo storitev. Zaradi povečanih potreb po shranjevanju se je Biobanka leta 2010 »odcepila«. Konec leta 2011 se jim je v Trzinu zaradi okrepitve poslovanja ter združitve podjetnikov in raziskovalcev na področju medicinske biotehnologije na eni lokaciji pridružilo še podjetje Educell.

V svetu je registriranih okoli 500 biobank. Slovenski so konkurenca tuja podjetja, ki pri nas izvajajo marketing, vzorce pa izvažajo v laboratorije v tujini. Prednost Biobanke je to, da ima celotno infrastrukturo in logistiko v Sloveniji, kar pomeni, da so celice hitreje zamrznjene in s tem bolj kakovostne za uporabo.

»Hoteli smo omogočiti shranjevanje celic pri nas, mikrobiologom, biotehnologom, zdravnikom omogočiti zaposlitev doma in s tem preprečiti beg možganov v tujino, hkrati pa našim bolnikom omogočiti dostop do najnaprednejših (celičnih) terapij doma,« poudarja Strbad.

Iz Slovenije v Indijo

Poleg tega Biobanka svojo storitev prodaja v tujino, v države Jugovzhodne Evrope, v Avstrijo, Italijo, Švico in Indijo. Pri zadnji gre za prenos tehnologije iz Slovenije. To pomeni, da v Indiji pod nadzorom Biobanke gradijo laboratorije in celotno infrastrukturo za tamkajšnji trg. Iz Slovenije lahko pokrivajo države v polmeru 300 kilometrov, vse, kar je dlje, pa prek franšizinga.

Razvoj Biobanke je deloma lasten, sodelujejo pa s slovenskimi inštituti, kot so že omenjeni ZTM, UKC Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo, ter v mednarodnih povezavah s Columbia University, Worcester Polytechnic Institute, raziskovalnimi skupinami v Bordeauxu in s partnerji na Balkanu.

Tudi laboratorji Biobanke so plod slovenskega razvoja, pri opremljanju in zagotavljanju varnosti pa so sodelovali izključno s slovenskimi podjetji. Prihodnje leto bodo trgu ponudili še tri nove produkte, shranjevanje celic za zdravljenje ali za estetsko kirurgijo, namenjene odraslim. Sicer jih pri nas čaka še kar nekaj dela pri izobraževanju javnosti, saj shranjevanje celic še ni tako poznano.

članek
 

Montažna gradnja Tadej Zimic

S slovensko celulozno izolacijo so prodrli na trge EU, ponudbo pa bodo širili tudi na konopljina vlakna.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 04.01.2014, 12:00
Ljubljana – V podjetju Montažna gradnja Tadej Zimic so lani naredili pilotno proizvodnjo izolacije iz celuloznih vlaken, v načrtu imajo širitev ponudbe na druge naravne izolacije in tuje trge.

Podjetje Montažna gradnja Tadej Zimic je prej celulozno izolacijo uvažalo iz Avstrije, a so se odločili za samostojno pot. Lani so tako začeli pilotno proizvodnjo toplotne in zvočne izolacije iz celuloznih vlaken, ki so proizvedena iz časopisnega papirja z mehanskim razvlaknjevanjem. Tadej Zimic pravi, da časopis dobivajo iz odkupljenih remitendnih izvodov slovenskih in hrvaških časopisov, nekaj papirja zanje zberejo tudi v Razvojni zadrugi eTri. Izolacija je še vedno v postopku certificiranja pri slovenskem zavodu za gradbeništvo, a Zimic pričakuje, da bo postopek končan v prihodnjih mesecih.

Podjetje namerava svoj proizvodni program v prihodnosti širiti s ponudbo najrazličnejših naravnih izolacij oziroma izolacij iz obnovljivih materialov. Tudi zato so se vključili v več raziskovalnih evropskih projektov. Med njimi je projekt sedmega okvirnega programa MultiHemp (Multipurpose hemp for industrial bioproducts and biomass), kjer bodo skupaj s partnerji iz Evrope razvijali vpihano izolacijo iz konopljinih vlaken, sam projekt pa vključuje preizkušanje uporabe konopljinih vlaken za različne namene, od vlakna za platno, vrvi, armaturne plošče, v prehrani, za bioplastiko, biogoriva. Zamisel za vključitev v ta projekt so jim dali v nemškem podjetju, ki je zanje projektiralo proizvodno linijo celulozne izolacije. »Ob manjši spremembi naše proizvodne linije bomo za izolacijo namreč lahko predelovali tudi konopljina vlakna,« pravi Zimic.

Skupaj z oddelkom za lesarstvo na biotehniški fakulteti izvajajo projekt Razvoj izolacijskih plošč iz celuloznih vlaken. Tretji projekt, v katerega so se vključili lani, pa je EnergyViLLab, katerega skupni namen je vzpostaviti več živih virtualnih laboratorijev oziroma okolij, kjer bi končni porabniki neposredno sodelovali pri razvoju izdelkov in storitev s področja varčne rabe energije, obnovljivih virov energije in trajnostnih sistemov mobilnosti.

V podjetju je trenutno pet zaposlenih, njihov cilj pa je postati vodilni proizvajalec naravnih izolacijskih materialov v Jugovzhodni Evropi ter z inovativnimi in do okolja prijaznimi izolacijskimi materiali prodreti na trge EU in Jugovzhodne Evrope. Slovenski trg je namreč premajhen. »Z našimi proizvodnimi zmogljivostmi Slovenijo pokrijemo v dveh dneh. Zato se moramo širiti v tujino,« pravi Zimic. Pričakujejo, da bodo v letu dni začeli vgradnjo izolacije v Avstriji, Nemčiji in Švici.

Naravna izolacija stavb je pri nas vse bolje sprejeta, tako da se Zimičevim promet vsako leto povečuje. Pri tem pozitivne zasluge za boljšo prepoznavnost naravnih izolacij Tadej Zimic pripisuje tudi Ekoskladu, tako za pasivne hiše kot za sanacije stavb, ker je višino ekosubvencije razvrščal glede na to, iz kakšnega materiala je izolacija. Naravna toplotna izolacija je na najvišjem rangu.

članek
 

Blaž Triglav, Modra Jagoda

Startup na področju mZdravja: uspelo jim je prepričati bolgarske vlagatelje, letos pospešeno na srbski trg.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 11.01.2014, 12:00
Ljubljana – Slovenski startup z zanimivim imenom, Modra Jagoda, deluje na področju mZdravja in je z aplikacijo Mediately Register Zdravil hitro zavzel domači trg. Podoben uspeh doživljajo na Hrvaškem, letos pa se podajajo še v Srbijo. Uspešni so tudi pri privabljanju investitorjev.

Fantje iz ekipe Modra Jagoda razvijajo aplikacije za iphone, ipade in android. Trenutno je najbolj vroč njihov izdelek informativna baza podatkov o zdravilih, ki deluje prek mobilne aplikacije Mediately Register zdravil in ima med uporabniki 80 odstotkov zdravnikov.

Podjetje Modra Jagoda so po besedah ustanovitelja Blaža Triglava zagnali decembra 2011, Register zdravil pa septembra 2012. V začetku so delali tudi aplikacije za druga podjetja, kot pravi Triglav so bili storitveno podjetje. Od avgusta lani pa so svoje, večinoma popoldansko, delo posvetili le razvoju Registra zdravil.

»Takoj smo se osredotočili na mobilne aplikacije za zdravnike, saj smo vedeli, da je to še nezapolnjena niša,« o ideji za mobilno aplikacijo govori ustanovitelj podjetja Blaž Triglav in nadaljuje: »Dva izmed štirih v ekipi sta zdravnika in sta imela že v času študija idejo za register zdravil, ki se je izkazala za zelo dobro, saj se je po izdaji aplikacija hitro razširila med uporabnike.«

Najprej so jo preizkušali študenti medicine, s čimer so ustvarjalci dobili začetne povratne informacije. Kot razlaga Triglav pa se je uporabnost aplikacije širila od ust do ust, tako niso potrebovali drugega marketinga. Aplikacija je narejena v lokalnem jeziku. Lani so se razširili na Hrvaško, kjer so prav tako hitro osvojili trg. Pripravljajo pa se že na vstop na srbski trg.

»Ekosistemu registra zdravil želimo dodati še informacijo o bolezni, tako da bomo v Sloveniji izdali aplikacijo za mednarodno klasifikacijo bolezni. Razmišljali bomo tudi o tem, kako vse povezovati malce širše, saj želimo prodreti tudi na splet, se širiti na nove trge, dodajati nove informacije. Želimo ustvariti najboljši iskalnik za medicinske informacije v lokalnem jeziku, kjerkoli smo prisotni,« o načrtih in ciljih govori Triglav.

Letos v načrtu kadrovske okrepitve

Trenutno so v zaključnih pogovorih za finančno investicijo bolgarskih investitorjev, s čimer si bodo zagotovili sredstva za nadaljnje leto in pol, pravi Triglav. Sicer služijo z oglasi farmacevtskih podjetij, ki se pojavljajo v registru zdravil. Če bo šlo vse po načrtih, bodo letos ekipo okrepili z do dvema novima sodelavcema. Pridružila se bosta že omenjenima zdravnikoma, ekonomistu in računalničarju z magisterijem iz ekonomije. Zanimiva sestva ekipe, ki se sicer ukvarja z razvojem aplikacij, a kot pravi Triglav so prvo leto in pol kar vsi štirje programirali. »Sam sem imel še najmanj izkušenj na tem področju, a po treh, štirih mesecih trdega dela so stvari stekle,« pravi.

Oblikujte dober poslovni model!

O imenu podjetja Blaž pravi, da so razmišljali in imeli v igri angleške različice, kot sta blueberry in wiseberry, a želeli so slovensko ime in tako je nastala Modra Jagoda.

»Ime je malce nenavadno, a se je izkazalo, da si nas vsak zapomni, ko enkrat sliši to ime,« razlaga. In kakšen je njegov nasvet za uspeh? »Najdite tisto, kar vas žene dan in noč ter oblikujte dober poslovni model. Potem se bo vse ostalo sestavilo.«

članek
 

Mirko Oblak, Mobili

Mobili, majhno podjetje, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za mobilne naprave, je v tehničnem smislu brez konkurence.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 22.02.2014, 15:00
Ljubljana – Mobili je majhno podjetje, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za mobilne naprave. Razvili so platformo Mobilis, s pomočjo katere lahko pripravijo različne aplikativne rešitve za mobilne naprave v povezavi z zunanjimi senzorji.

»Do ideje za Mobilis smo prišli skozi sodelovanje v EU projektu eZdravja CHIRON, kamor smo bili povabljeni kot specialist za mobilne bio-senzorske rešitve. Projekt je zaključen, zato smo v fazi iskanja komercialnih aplikacij, ki lahko relativno hitro nastanejo na osnovi platforme Mobilis,« razlaga svetovalec za odpiranje novih trgov Mirko Oblak.

Mobili sodeluje pri več evropskih projektih, ki se ukvarjajo z eZdravjem ali zagotavljanje skrbi za starejše z nalogo razvoja programske opreme na pametnem telefonu, ki uporabljajo različne senzorje (npr. merilnik pritiska, EKG, glukoze v krvi, temperature, prisotnosti CO2 in podobno).

»Pri delu smo kmalu ugotovili, da ne glede na to, kje se naše mobilne rešitve uporabljajo, osnova naše rešitve ostaja enaka – nekaj senzorjev, mobilni telefon, prirejen uporabniški vmesnik (npr. drugačen vmesnik za starejše z velikimi napisi in gumbi), skrbnik. Zato smo razvili modularno rešitev, kjer na osnovi potreb definiramo naprave za spremljanje (senzorji, tipke, pametne ure), uporabniški vmesnik in način komunikacije z zunanjim svetom,« o rešitvi govori Oblak.

Finalne uvrstitve

Ena od aplikacij, ki je razvita z Mobilis platformo in ki so jo uspešno prikazali tudi kot finalist na zadnjem Slovenskem forumu inovacij, je tudi SenseView, ki je zamišljena kot uporabna aplikacija za nekoga, ki želi o odzivih svojega telesa med aktivnostjo ali kakršnih koli senzorskih odčitkih izvedeti še kaj več in to v realnem času. Aplikacija, ki je brezplačno na voljo na GooglePlay, je v nekaj mesecih pridobila nekaj deset tisoč uporabnikov, kar je izreden uspeh za nišno aplikacijo, ocenjuje Oblak.

Z njo so se uvrstili v finale za nagrado organizacije Bluetooth SIG. »Ta uvrstitev nam veliko pomeni, saj nas je postavila na zemljevid ponudnikov mobilnih senzorskih aplikacij. Prepričani smo, da so nas opazili tudi nekateri investitorji, ki vidijo v tovrstni platformi in izkušnjah prednost pri izdelavi njihove rešitve za trg. Ne obetamo si, da bomo zmagali, ker naša rešitev ni direktno namenjena trgu neposrednih potrošnikov, ki je vsekakor bolj atraktiven, a že uvrstitev v finale je velik uspeh,« o pričakovanjih od finalne uvrstitve govori Oblak. Poleg tega so tudi eden od Phase1 finalistov razpisa UnderArmour. Razglasitev bo aprila v ameriškem Baltimoru.

»Imamo tri leta prednosti!«

Po besedah Oblaka konkurence v tehničnem smislu doma in širše nimajo. »Izziv pa je v Sloveniji najti partnerja, ki ima poslovno idejo, kjer bi lahko pouporabil Mobilis platformo, ampak slednji bo startal razvoj iz začetne faze. Takemu partnerju sporočamo, da imamo tri leta prednosti, kar pa ne pomeni, da smo že v popolnosti tudi prodajno uspešni. Spoznali smo, da je v Sloveniji relativno težko sodelovati (ob nekaj svetlih izjemah), precej več razumevanja najdemo pri nekaterih partnerjih v tujini. Tako smo tudi v prvo slovensko bolnišnico prišli preko italijanskega partnerja,« razlaga Oblak.

Na Nizozemskem, v Italiji in Sloveniji

Trenutno iščejo poslovne partnerje oziroma investitorje, ki imajo pripravljen model, kjer je v središču mobilna platforma povezana z različnimi senzorji, odvisno od scenarija. Velike možnosti vidijo pri dolgotrajni oskrbi in predvsem na področju izboljšanja kakovosti življenja starostnikov in vseh tistih, ki so z lastno fizično aktivnostjo pripravljeni izboljšati svojo psiho-fizično stanje.

»Posledica tovrstne aktivnosti prav gotovo lahko prispeva k zmanjšanju stroškov že tako obubožane zdravstvene blagajne. Imamo že prve primere instalacij v rehabilitacijskih ustanovah, in sicer na Nizozemskem, v Italiji in tudi že v Sloveniji,« razlaga Oblak in dodaja: »V zvezi s tem iščemo sogovornike v okolju zdravstvenih zavarovalnic, mobilnih operaterjev, organizacij za oskrbo na domu, bolnišnicah, rehabilitacijskih in fitnes centrih in podobno.«

Skupaj smo močnejši

Oblak meni, da je edina možnost slovenskega gospodarstva, da strne svoje vrste in najde kritično maso povezovalne energije, ki lahko omogoči prodor na tuje trge kompleksnim rešitvam Made in Slovenia. »Če so pred 5200 leti na našem področju izdelali prvo kolo z lesenim ležajem, je zagotovo dandanes možno tudi sodelovanje, ki ga Slovencem tako zelo primanjkuje. Samo verjeti moramo vsi skupaj in si zaupati. Mimogrede: tudi Tina Maze je verjela, da lahko dobi zlato olimpijsko medaljo, in jo je!« svoje mnenje oriše Oblak.

članek
 

Klemen Zupančič, BioSistemika

Z inovativnimi produkti za diagnostične laboratorije so prisotni v obeh Amerikah, Evropi in Aziji, letos bodo utrjevali položaj v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 03.03.2014, 09:59
Ljubljana – BioSistemika, raziskave in razvoj, je spin-off podjetje Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je razvilo pametno programsko okolje za diagnostične laboratorije, ki za svoje analize uporabljajo molekularno biološko tehniko. Svoje produkte ponujajo povsod po svetu. Letos je v njihovem fokusu Amerika.

Podjetje, nastalo je leta 2010, ponuja postavitev laboratorijskih procesov, programsko podporo in druge produkte in storitve na področju molekularnih analiz in sistemske biologije. Njihove stranke so večinoma iz zdravstvene, prehrambne, okoljske in farmacevtske industrije. »Naša največja stranka trenutno prihaja iz ZDA, podjetje Gilson, zato je naša največja usmeritev v letu 2014 v širitev na tem trgu,« pravi direktor Klemen Zupančič.

Prav tako uspešno sodelujejo pri treh evropskih razvojno-raziskovalnih projektih. V Evropi so navzoči praktično v vseh državah. Zgradili so si lastno distribucijsko mrežo za Evropo, obe Ameriki in Azijo, predvsem Malezijo in sosednje države. Pred kratkim so se v okviru slovensko-izraelskega dne znanosti in inovacij predstavili investitorjem. »Seveda je za nas zanimiv tudi ta trg, ki ga štejemo pod del Evrope. Izraelci imajo denar, zanimajo jih napredne tehnologije, zato so za nas zanimivi,« pravi Zupančič. Ekipa BioSistemike sicer obiskuje zelo specializirane sejme v tujini, na katerih vedo, da bodo srečali prave ljudi in podjetja za sklepanje poslov.

Izkoriščajo svoje prednosti

Glede konkurence pa Zupančič pravi, da so od nje boljši v tem, da imajo pod eno streho programerje in strokovnjake molekularne biologije, zato so njihovi produkti bolj pisani na kožo uporabniku. To lahko pomeni, da so bolj intuitivni za uporabo, po drugi strani pa to pomeni, da lahko zaradi kombinacije znanja, ki ga imajo, bistveno boljše rešijo nekatere stvari.

»Z našo glavno platformo, s katero smo dobili tudi posel v Ameriki, smo vodenje laboratorijskih procesov zastavili po novem konceptu, z vidika uporabnika, ne programerja. To se morda sliši samoumevno, a naš posel je zelo konservativen glede uporabe spletnih tehnologij, ker nas skrbi varnost podatkov,« razlaga Zupančič in dodaja: »Kar se je na drugih področjih dogajalo pred desetimi leti, se zdaj dogaja v tej panogi. Tu izkoriščamo našo prednost. Radi bi jahali ta val in pokrivali vse segmente molekularnega laboratorija, da bi si s tem povečali trg.«

Pametni laboratorijski dnevnik

Trenutno je v BioSistemiki osem polno zaposlenih. Njihovi produkti so zelo nišni, zato tistim, ki jih uporabljajo, lahko naredijo zelo individualizirane rešitve. Hkrati pa to pomeni, da je trg omejen. »Dokler nas je osem, je trga dovolj, če pa bi hoteli postati večje podjetje, bi morali dodati še kaj drugega v našo ponudbo,« razlaga Zupančič. Tako je njihova srednjeročna vizija razširitev rešitev na molekularne laboratorije na splošno. Začeli so razvijati t. i. pametni laboratorijski dnevnik, kar ne pomeni, da bodo uporabniki laboratorijev svoj prej papirni dnevnik le zamenjali za elektronskega, ampak bo ta primerljiv s sodobnimi aplikacijami, kot jih uporabljajo že v drugih panogah.

članek
 

Tomaž Erjavec, Oculus

Spogledujejo se z regijo Adriatik. Podpisali so pogodbo z investitorjem, ki jim bo omogočil hitrejši razvoj in širitev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 22.03.2014, 09:00
Ljubljana – V Oculusu se ukvarjajo z najsodobnejšo tehnologijo sledenja pogleda in so specializirani za uporabniško izkušnjo in testiranje oglasov.

Kot pravi partner v podjetju Tomaž Erjavec, je v njem kar precej časa zorela želja po samostojni poti. Nekaj izkušenj si je nabral v podjetjih Danone, Bosch in Medis, kjer se je veliko naučil. »Ampak če znam nekaj narediti dobro, zakaj ne bi to naredil sam, in tako sem začel razmišljati o metodologijah in sodobnih tehnologijah, ki pomagajo reševati probleme uporabnikov. Odkril sem Eye tracking, postal radoveden, nato pa zbral denar in se odpravil na izobraževanje v London, Barcelono in Stockholm,« o začetkih Oculusa govori Erjavec.

Naprava, ki meri gibanje oči

Podjetje se ukvarja z raziskovanjem in svetovanjem na področju uporabniške izkušnje, ki odloča, ali bo izdelek uspel ali propadel. Uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo na področju nevroznanosti t. i. Eye tracking. »Gre za napravo, ki meri gibanje oči (na milimter in milisekundo natančno). Zakaj je to pomembno? Večino informacij dobimo skozi naš vizualni kanal in z našo tehnologijo lahko na nezavedni ravni odkrijemo, kateri elementi pritegnejo pozornost in kateri ne,« pravi Erjavec.

Njihovo storitev uporabljajo pri testiranju prodajnih mest, spletnih strani, oglasov in embalaže. Med uporabniki so Simobil, NLB, Celtra, Zavarovalnica Triglav, Hoteli Bernardin, NKBM, TS media, GSK in Telemach. Letos so začeli zelo dobro. »Predvsem si želimo povečati število zadovoljnih klientov, zelo sem vesel, da se veliko tistih, za katere smo delali uporabniška testiranja lani, vračajo, saj so našo storitev prepoznali kot ključno pri doseganju zastavljenih ciljev in zadovoljnih uporabnikov,« o zadovoljstvu strank pove Erjavec. Malo se spogledujejo z regijo Adriatik, te dni pa so podpisali pogodbo z investitorjem, ki jim bo pomagal pospešiti razvoj in širitev. Sodelujejo tudi z nevroznanstveniki, s katerimi so že naredili nekaj pilotnih projektov med fMRI slikanjem možganov, ki je zelo obetajoče področje. Sodelujejo s strokovnjaki iz Švice, Švedske in Združenih držav Amerike, poleg tega sodelujejo tudi z GEA College, fakulteto za logistiko, fakulteto za management, fakulteto za družbene vede, Inštitutom Jožef Stefan in naravoslovnotehniško fakulteto.

Redno sodelujejo s strokovnjaki

V ekipi Oculusa redno sodelujejo štirje, raznovrstnih profilov, od ekonomista, družbenega informatika, računalničarja do psihologa. Bolj ko izobrazba sodelavcev, je pomemben interes po specifičnemu delu (digital, dizajn) in pripravljenost na učenje, pravi Erjavec. Odvisno od zahtevnosti projektov pa k sodelovanju povabijo tudi zunanje sodelavce, ki imajo specifična znanja in so strokovnjaki na svojih področjih.

Kaj pa konkurenca? »Želeli bi si, da bi bilo več konkurence, predvsem zato, ker je to prespektivna storitev in je dela dovolj za vse. Smo zelo ozko specializirani in bi lahko rekel, da je to naša ključna prednost – delamo tisto, kar znamo, in se držimo fokusa. Veliko damo na strokovnost, sodelujemo s strokovnjaki doma in v tujini. Sodelujemo neposredno s strankami, raziskovalnimi hišami (Valicon, Mediana) in marketinškimi agencijami (Pristop, Renderspace),« o prednostih Oculusa govori Erjavec.

članek
 

Lumu

Ekipa Lumu je uspešna Kickstarter zgodba. Razvili so elektronski svetlomer, ki navdušuje fotografe po svetu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 29.03.2014, 12:00
Ljubljana – Lumu je ena od uspešnih slovenskih zgodb platforme množičnega financiranja Kickstarter. V kampanji na Kickstarterju so zbrali dobrih 244.000 dolarjev oziroma desetkrat večjo vsoto od pričakovane. V preteklih tednih so izpolnili obveznosti do podpornikov in prednaročnikov ter razposlali vse obljubljene svetlomere po svetu.

Zdaj se bodo bolj posvetili prodaji in odpiranju novih trgov. Seveda pa so polni tudi novih idej, zato bodo razvijali nove produkte, o katerih pa še ne želijo govoriti. »Smo razvojno usmerjeni, imamo polno idej, a naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Razmišljamo v smeri nadgradnje obstoječega produkta,«je vse kar razkrije Staš Stankovič.

Ekipa petih prijateljev, sošolcev, fotografov, inženirjev, razvijalcev se je odločila svoje znanje pretvoriti v nekaj uporabnega in nastal je merilec svetlobe za 21. stoletje. Svetlomer sestavlja več kot 50 delov, fotograf pa ga uporablja tako, da ga vključi v pameti telefon. Zraven so izdelali še usnjeno torbico in verižico, da je Lumu vedno pri roki in se ne izgubi. Napravica deluje na androidu in iosu in je že požela vrsto pohval v tujini.

Narejeno v Sloveniji

Od vsega začetka projekta so želeli imeti proizvodnjo v Sloveniji in zdaj je v proces nastajanja svetlomera vključenih okoli 40 partnerjev. »Mi skrbimo za koordinacijo, razvoj in prodajo,« pravi Stankovič in dodaja: »Izvajalcev ni težko najti, teže je najti dobre.« Sami so do njih največkrat prišli prek priporočil.

Glede konkurence Stankovič pravi, da nič podobnega še niso opazili. Svetlomeri seveda obstajajo že vrsto let, a se v zadnjih 10 letih niso spremenili. Od tod tudi ideja, da je treba nekaj spremeniti. Obstajajo sicer aplikacije na pametnih telefonih, a prav take kot je Lumujeva, po kakovosti ni. Blagovno znamko so tudi zaščitili.

Največ lumujev v ZDA

Skoraj polovico svetlomerov so poslali v ZDA, slabo tretjino zavzema Evropa, nekaj tudi Japonska, sicer pa so jih poslali v več kot 60 držav po svetu. Zakaj taka struktura trgov? Že v osnovi so s kampanjo prek Kickstarterja ciljali na ameriški trg, saj je platforma prilagojena temu trgu. Poleg tega imajo marketing zasnovan v angleškem jeziku, zato so imele angleško govoreče države večino.

Iščejo prodajne partnerje

Trenutno lumuje prodajajo prek svoje spletne strani, imajo lastno prodajo, iščejo pa partnerje in prodajalce. Financirajo se iz tekoče prodaje. Za razvoj bodo verjetno potrebovali zunanjo investicijo, preden pa se za karkoli odločijo, morajo premleti različne možnosti. »Nekako se izogibamo temu, ker nam je doslej uspelo po drugi poti, z lastnim znanjem in sredstvi, tako da menimo, da gremo po taki formuli lahko tudi na večji obseg. Kot smo videli denar lahko samo pohitri zadeve, če je pravilno naložen, ni pa nujno sredstvo,« pravi Stankovič.

članek
 

Fieldoo

Nogometno karierno omrežje, ki so ga razvili v slovenskem startupu, povezuje že 150.000 nogometašev in agentov z vsega sveta.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 05.04.2014, 12:00
Ljubljana – Fieldoo je spletna platforma, ki na daljavo, brez geografskih ovir, povezuje nogometne igralce z agenti. Uporablja jo okoli 150.000 igralcev, agentov, skavtov in klubov z vsega sveta. Slovenski startup je v fazi iskanja investitorja, ki jim bo omogočil hitrejši razvoj.

»Pravzaprav se je ideja rodila iz povsem praktičnih potreb. Prijatelji nogometaši so se večkrat pritoževali, da morajo agentom ali klubom material pošiljati po pošti, nekoliko izboljšana digitalna različica pa poteka po elektronski pošti, a z veliko povezavami in informacijami,« o ideji za nogometno družbeno omrežje govori dirkeotr marketinga Jure Doler, ki je skupaj s Klemenom Hosto (izvršni direktor) in Andražem Škoričem (tehnični direktor) ustanovil Fieldoo.

Kot rešitev omenjene težave je nastala spletna platforma fieldoo.com, ki nogometašem omogoča, da imajo na zgolj eni povezavi svoj celoten športni oziroma nogometni življenjepis, ki ga lahko v vsakem trenutku pošljejo zainteresiranim deležnikom, znotraj platforme ali preko e-pošte in podobnih kanalov. »To je bila le začetna ideja, ki je sčasoma, z boljšim poznavanjem industrije, trga in potreb, postala obširnejša in predvsem bolj celostna,« razlaga Doler.

Fieldoo.com je nogometno omrežje, imenujejo ga tudi nogometni Linkedin, ki ga uporablja okoli 150.000 igralcev, agentov, skavtov in klubov z vsega sveta. »Naj dodam, da smo v nekaterih okoljih bolje zastopani kot v drugih. V evropskem prostoru, denimo, nam kaže bolj kot drugod, čeprav se, zanimivo, uspešne zgodbe dogajajo v zelo različnih geografskih okoljih,« pravi Hosta.

Startup leta 2013

O njihovem uspehu govori tudi podatek, da jih je nemški spletni portal Venture Village imenoval za start-up leta 2013, predvsem zaradi velikega tržnega potenciala, saj nogomet igra 250 milijonov igralcev, celotna industrija pa je vredna več kot 20 milijard dolarjev na leto.

Osrčje ekipe Fieldoo sestavlja peterica, medtem ko jih približno še enkrat toliko sodeluje pri razvoju produkta in izboljševanju poslovnih rezultatov. Kot pravi Doler želijo stopiti še na višjo raven na vseh področjih – rast, prihodki, v produktnem smislu itd. »Seveda upamo in verjamemo, da bo v prihodnje Fieldoo še bolj kot doslej postalo obvezno omrežje za vsakega nogometaša, agenta in klube po svetu, ki stremijo k napredku, spremembi v karieri. Prav tako si želimo, da se bo prek fieldoo.com zgodilo vrsto novih uspešnih zgodb, kar je konec koncev tudi naše poslanstvo,« dodaja. Trenutno v tujini iščejo investitorja, ki bi jim omogočil hitrejšo rast, razvoj in prodor na nove trge.

Smo na pravi poti

Konkurenca je vsekakor dobrodošla pravijo v Fieldoo in dodajajo, da v svoji panogi zasedajo vodilno mesto. Vendar pa dodajajo, da to pomeni, da morajo biti še boljši, bolj inovativni, da bodo lahko dosegli želene cilje. »Vselej so najboljši in najbolj objektivni razsodniki uporabniki, tako da bi bili oni bržkone najlažje odgovorili na vaše vprašanje, v čem smo boljši od konkurence. Kot zanimivost pa naj dodam, da je ravno pred kratkim eden naših uporabnikov, nogometaš iz ZDA, povsem po lastni iniciativi naredil video z mnenjem o naši platformi. Ravno takšne stvari te še bolj ženejo naprej in kažejo, da smo na pravi poti,« pravi Andraž Škorič.

članek
 

Aleš Pfeiffer, HomeOgarden

Slovenski startup z agrohomeopatijo osvaja slovenski trg in naskakuje tudi sosednje, cilj pa je biti vodilni v Evropi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.04.2014, 12:00
Ljubljana – HomeOgarden je slovensko startup podjetje, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in trženjem naravnih, ekoloških, inovativnih izdelkov za dom in vrt. Na slovenski trg so vstopili letos, prihodnje leto jih čakajo sosede.

Solastnika podjetja Aleš Pfeiffer in Marko Hočevar sta v panogi vrtnarstva in kmetijstva prisotna že 20 let in poznata njen ustroj. Ideja za homeopatsko izdelke za rastline pa je prišla po naključju. »Spremljala sva trende in razvoj na tem področju ter na osnovi domačih preizkušanj ugotovila, da nekaj na tem je,« Pfeiffer razlaga o tem, kako sta delovanje homeopatskih zdravil najprej preizkušala na domačih rastlinah.

»Da bi odkrili še več o homeopatiji za rastline, smo se povezali s svetovno znanima pionirjema agrohomeopatije, ki sta tudi avtorja prvih knjig o tej temi,« razlaga Pfeiffer in nadaljuje: »Proučili smo ogromno literature in ugotovili, da obstaja že kar nekaj pozitivnih odzivov o uporabi homeopatije za rastline. Naše zadovoljstvo in pozitivne izkušnje, ki smo jih pri raziskovanju imeli, so bili glavni pokazatelji, da smo na prvi poti in da moramo idejo uresničiti.«

Bolj osveščen uporabnik izdelkov za vrt

Poleg tega so pri raziskovanju trga ugotovili, da se je v zadnjih letih pojavil čisto nov uporabnik izdelkov za vrt, ki je mlajši, bolj izobražen in osveščen, cenovno manj občutljiv, nima veliko znanja o vrtu, za vrtnarjenje pa se odloča zaradi nezaupanja v ponudnike sveže zelenjave in sadja. Dodatno je to, da je ideja prava, potrdilo tudi dejstvo, da celovite ponudbe za organsko vrtnarjenje in varstvo rastlin ni.

Tako so v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki razvili inovativno linijo izdelkov za naravno trajnostno vrtnarjenje brez agrokemikalij. To so poskušali vplesti tudi v ime podjetja HomeOgarden, pri čemer Home prevajajo v dom, O pomeni organski in garden vrt. Izpeljanka iz celega imena pa predstavlja domači organski vrt. Takšno ime so izbrali tudi zaradi razpoznavnosti na evropskem in svetovnem trgu.

Iz Slovenije še na Hrvaško, v Avstrijo, Italijo, Švico in Nemčijo

Vizija podjetja je postati vodilni evropski ponudnik do okolja prijaznih inovativnih rešitev za dom in vrt. S svojimi izdelki so že prisotni pri večini največjih trgovcev v Sloveniji (Bauhaus, Baumax, Spar, Tuš, Mercator, Mercator Tehnika, Merkur, Semenarna) ter v večini specializiranih trgovin za vrt in dom (kmetijske zadruge, vrtni centri, cvetličarne).

V oglaševanje so letos vložili 70.000 evrov, ključna pa je promocija na prodajnih mestih. Z blagovno znamko prva pomoč proti glodalcem, ki so jo razvili z ameriškim partnerjem in je patentirana, so prek distributerja prisotni na Hrvaškem, s celotno paleto izdelkov za vrt pa tudi v Avstriji. Naslednji cilj na tem trgu je še močnejši nastop, podoben slovenskemu, saj želijo priti v vse distribucijske kanale. Imeli so tudi že predstavitve v Italiji in Švici, kjer so bili odzivi dobri. »Osvajali« bodo tudi Nemčijo.

Poleg odpiranja trgov za prihodnje leto pripravljajo nove izdelke, predvsem na področju urbanega vrtnarjenja. Vsi izdelki so plod domačega znanja, njihov razvoj poteka doma, pri proizvodnji pa si pomagajo s parterji iz tujine. Tako na primer kokosova vlakna izdelujejo na Šri Lanki. Za jesen načrtujejo selitev v stalne prostore in postavitev proizvodnje tudi pri nas.

Lanske prihodke bodo letos potrojili

Lani so ustvarili 155.000 evrov prihodkov od prodaje in redno zaposlili pet sodelavcev, poleg teh pa pri prodaji in predstavitvi izdelkov deluje še okoli 30 honorarnih sodelavcev. V prvih treh mesecih letos so že za več kot polovico presegli lanskoletne celoletne prihodke od prodaje. Pričakujejo, da bodo do konca leta lanske prihodke od prodaje več kot potrojili.

»Bila je prava izbira, da smo idejo uresničili, in ker vemo, da je zelo dobra, smo se lani povezali tudi z Alešem Pustovrhom iz podjetja Coinvest in dobili prve usmeritve tudi od Tomaža Freliha iz startup šole Hekovnik. Tako smo prišli do rezultatov, s katerimi smo zelo zadovoljni in hvaležni vsem, ki so nam na naši poti pomagali,« zaključi Pfeiffer.

članek
 

Gregor Rebolj, Klika

Softverske storitve iz Ljubljane po vsem svetu. Pred kratkim so končali projekt v Nigeriji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 26.04.2014, 12:00
Ljubljana – Klika vodi raziskovalno-razvojni in eksperimentalni laboratorij za softverske rešitve s poudarkom na mobilnih platformah in obdelavi podatkovnih zajemov v realnem času.

Podjetje so leta 2003 ustanovili Andrej Bratko, Luka Ferlan, Borut Jerič, Žiga Mahkovec in Gregor Rebolj, ki so hoteli ustvariti sodoben inovacijski center za razvoj programske opreme. Devet let po tem je Klika postala del globalne skupine Sportradar, enega vodilnih svetovnih ponudnikov podatkov in statistik, povezanih s športom, ter naprednih tehničnih rešitev, kjer so prevzeli naloge centra za razvoj mobilnih aplikacij.

»S Sportradarjem smo se srečali med širjenjem v tujino, kjer smo ponujali razvoj mobilnih aplikacij z izjemno uporabniško izkušnjo, in Sportradar je bil ena od strank. Po uspešno opravljenem projektu smo se začeli pogovarjati o tesnejšem sodelovanju in na koncu smo se dogovorili za združitev,« o tem, kako so postali del švicarske skupine, razlaga Gregor Rebolj, direktor Klike.

Vstop na svetovni trg

Kot del globalne skupine imajo v Kliki možnost dela na produktih za svetovni trg, pri tem pa imajo neomejen dostop do športnih podatkov. Tako so možnosti za razvoj novih produktov praktično neomejene. S pridružitvijo švicarski skupini je Klika pridobila svetovno prodajno mrežo in možnost širitve svojih storitev po vsem svetu, saj je Sportradar navzoč v praktično vseh državah sveta. Tako produkte, ki so narejeni v Ljubljani, uporabljajo na vseh kontinentih. »Nedavno smo uspešno končali projekt v Nigeriji in zdaj se pripravljamo na svetovno nogometno prvenstvo s stranko na Kitajskem. Nove priložnosti pa v prihodnje vidimo predvsem v Aziji in Afriki ter čez kakšno leto tudi v Severni Ameriki,« pravi Rebolj.

Primerno rasti tudi zaposlujejo

Temu primerno povečujejo tudi število zaposlenih, zdaj imajo blizu 80 inženirjev, razvojnikov, prodajnikov in vodij projektov. Razpisanih imajo še nekaj odprtih delovnih mest, iščejo pa izkušene ljudi, ki imajo poleg znanja tudi željo po ustvarjanju in delu v izjemni ekipi. »Ker hočemo rasti nadzorovano, zelo pozorno izbiramo zaposlene in njihovega števila nočemo povečevati za več kot 20 odstotkov na leto,« razlaga Rebolj.

Od konkurence se razlikujejo tudi po tem, da delujejo v različnih vertikalah, od športnih stav, dela z medijskimi podjetji, športni analitiki, od prenosa video posnetkov, do dela z virtualnimi športi in igrami, ki so povezane s športom, ter izkoriščajo sinergije med njimi. Tako so v Sloveniji med njihovimi strankami banke, zavarovalnice, medijske hiše, ljubljanski potniški promet, slovenske železnice.

članek
 

Klemen Štular, NIL

NIL ima sedež v Sloveniji, prisotni pa so od Afrike, Rusije do ZDA. Nedavno so postali Ciscov globalni partner leta za izobraževanje.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 03.05.2014, 12:00
Ljubljana – Podjetje, ustanovljeno leta 1989, je bilo eden izmed pionirjev razvoja interneta in spletnih storitev v Sloveniji. K svetovnemu preboju jim je pripomoglo strateško partnerstvo z družbo Cisco. Danes NIL zaposluje več kot 120 ljudi in uživa zaupanje vodilnih podjetij s področja informacijskih tehnologij, portfelj storitev pa so dopolnili s sodobnimi infrastrukturnimi rešitvami in rešitvami računalništva v oblaku.

Na področju IT-izobraževanj so se osredotočili samo na izvajanje Ciscovih programov. V zadnjih letih so postali eden izmed najuspešnejših izvajalcev tehnološko najzahtevnejših tečajev za Evropo, Afriko, Bližnji vzhod in Rusijo. Kot pravi generalni direktor Nila Klemen Štular pa je sodelovanje s Cisco System na področju izobraževanja dvosmerno.

Cisco največji kupec izobraževalnih vsebin

»V nabor svojih šolanj uvrščamo Ciscove tečaje, ki jih nadgrajujemo z lastnimi vsebinami in inovativnimi načini izvedbe (npr. uporaba sodobnih tehnologij, s katerimi povečujemo domet in obiskanost tečajev), za kar smo nedavno prejeli nagrado za partnerja leta v svetovnem merilu,« razlaga Štular in dodaja, da je prav tako pomembno, da je Cisco tudi Nilov največji kupec izobraževalnih vsebin. V Nilu namreč razvijajo tečaje, ki v večini postanejo tudi uradni Ciscovi tečaji.

»Na splošno je trg tehnoloških izobraževanj izredno zasičen. Biti zgolj pooblaščeni partner katerega od velikih podjetij s področja informacijskih tehnologij samo po sebi ne zagotavlja dobrega posla. V takšnih razmerah sta, po mojem mnenju, možni dve poti. Pokrivanje čim večjega geografskega in tehnološkega področja ter posledično doseganje ekonomije obsega, ki omogoča nižje cene, ali pa osredotočanje na omejen nabor tehnoloških področij z večjo globino in dodano vrednostjo, kjer je moč dosegati tudi višje cene. NIL je izbral drugo pot,« pravi Štular.

Poslovni model treba prilagoditi trgu

O tem, kakšne so prednosti oziroma slabosti, če ima podjetje sedež v Sloveniji pa pravi: »Mislim, da ni nič slabega v tem, da je sedež podjetja v Sloveniji. Pa tudi zelo pomembno to ni. Bolj je pomembno, kako odprt si, da poslovne modele prilagajaš tudi drugim trgom, na katerih nastopaš. Tako, recimo, podjetje v Južni Afriki, zaposluje vedno več lokalnih ljudi, čeprav naj bi po prvotnem načrtu uporabljalo predvsem naše, slovenske inženirje, a se je to izkazalo kot predrago.«

V ZDA odpirajo podjetje, ki se bo osredotočilo na trženje in razvoj lastnih tehnologij za učinkovito upravljanje računalništva v oblaku pod blagovno znamko Flip IT, saj menijo, da je tržni potencial tam največji. Pri tem jim pomaga, da so tehnologijo Flip IT v Veliki Britaniji že prodali tretjemu največjemu telekomunikacijskemu operaterju na svetu (Verizon), ki je ameriško podjetje in bo zgodbo z Nilom nadaljevalo tudi v ZDA. Spet drugačna je zgodba v Srbiji in v Maroku, kjer so prisotni že kar nekaj let in poslovanje sicer počasi, a vztrajno raste.

Doma, kjer je njihov najpomembnejši trg bodo utrjevali svoj položaj. »Slovenski trg informacijsko-komunikacijskih tehnologij se konsolidira. V teh razmerah želimo odigrati zelo pomembno vlogo, zato pridobivamo na celovitosti in razvijamo lastno tehnologijo in produkte. Poleg rešitev za učinkovito upravljanje IKT, bomo trgu ponudili tudi nišne rešitve za izbrane poslovne segmente (trgovske verige, finančne ustanove, ...),« o načrtih govori Štular.

Sodelovanje s fakultetami

Kadre v Nilu razvijajo, še posebej to velja za inženirje. »Gre skoraj brez izjeme za inženirje, ki z nami začnejo sodelovati že kot študenti. To je dobrodošlo tako zanje kot za nas. Do trenutka, ko je treba skleniti delovno razmerje, se med seboj dobro spoznamo, naberejo pa si tudi že veliko znanja in izkušenj,« razlaga Štular. Sodelovanju s fakultetami posvečajo precej pozornosti, saj te predstavljajo bazen, iz katerega črpajo in mu tudi vračajo. Tako bodo letos na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko odprli svoj inovacijski center.

članek
 

Jaka Blažon, Wivu

Srednješolci so ustvarili aplikacijo wivu in zmagali na mladinskem startup tekmovanju. Nabirajo prve stranke in gredo v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 31.05.2014, 09:00
Ljubljana – Jaka Blažon je s svojo aplikacijo wivu osvojil naziv mladinskega startupa 2014. Prihodnje leto se odpravlja na enoletni podjetniški študij v ZDA, saj je bil sprejet na univerzo Watson.

Aplikacija wivu uporabnikom omogoča, da delijo svoj pogled na svet. »Vse bolj pa se pomikamo k temu, da smo komunikacijsko sredstvo med uporabniki in podjetji,« razlaga dijak tretjega letnika Gimnazije Vič Jaka Blažon. Ideja za aplikacijo je prišla po naključju. S prijatelji so se pogovarjali o tem, kdo bo prvi slikal rdeč avtomobil renault pet, kar je po naključju slišala sošolka, a ujela le »rdečo petko«. Takrat pa je ravno pri matematiki test pisala pet, slikala »petico« in poslala fotografijo sošolcem.

»Ljudje smo si različni, zato vsak na svoj način vidi isto stvar. To se da lepo prenesti tudi na B2B trg. Komunikacija med uporabniki storitev in podjetji je eden od razlogov, zakaj je twitter tako uspešen. Pred 20 leti nisi mogel tako kot danes komunicirati z blagovnimi znamkami in napisati CocaColi, da ti je njihov izdelek všeč ali pa ne. Danes lahko vsakdo napiše, kaj si misli o določeni blagovni znamki ali podjetju. Wivu pa tu prevzame koncept mikroblogovske platforme, le da besede zamenjamo s slikami,« razlaga Blažon.

Na študij v ZDA

Zmaga na mladinskem tekmovanju je ekipi Wivuja prinesla pot v ZDA, ki jo organizira pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik, ki v šolah organizira podjetniške krožke. Ob prejemu nagrade je Jaka povedal, da mu je udeležba na teh krožkih spremenila pogled na svet. »Pred letom dni sem bil zgubljen, nisem vedel, kaj naj počnem v življenju, zdaj pa sem našel svoje poslanstvo v svetu startupov,« je dejal.

Prepričan je, da je bil tudi zaradi svojega podjetniškega razvoja v zadnjem letu izmed več sto kandidatov sprejet na študij na elitni univerzi Watson, ki vsako leto sprejme samo 12 študentov. Tja se seli prihodnje leto, ko v Sloveniji zaključi gimnazijo. Program Watsona je neakreditiran in namenoma ni v formalnih okvirjih. Traja eno leto, nanj pa so sprejeti najbolj perspektivni mladi, ki za eno leto namesto rednega študija izkoristijo čas za podjetniško udejstvovanje pod vodstvom mentorjev, Nobelovih nagrajencev, najuspešnejših svetovnih gospodarstvenikov.

Trenutno ekipo Wivu sestavljajo štirje fantje: Jaka, vodja in zadolžen za marketing, in trije programerji (za internet, android in apple). »Iščemo pa tudi kakšno upravljavko družbenih medijev,« na vprašanje, ali bodo v ekipo povabili tudi kakšno punco, odgovori Jaka in dodaja: »Vedno je prostor še za nekoga. V tem svetu je sicer veliko brezplačnega dela, a se zato lahko veliko naučiš.«

Prve stranke

Ekipa je na trg poslala beta različico aplikacije. »V svetu startupov obstaja pravilo 20:80, kar pomeni, da za 20 odstotkov poskrbiš sam, ostalih 80 odstotkov je tisto, kar hočejo tvoji uporabniki. Tako smo mi zdaj dali svojih 20 odstotkov na trg, nabiramo prve uporabnike in sklepamo pogodbe s podjetji, ki jih zanima sodelovanje B2B. V prihodnosti se bomo usmerili samo v wivu kot komunikacijsko sredstvo za B2C trg,« pravi Blažon.

Poleg srednješolcev so med njihovimi uporabniki že Unicef in Collegium, pogovarjajo se tudi s Kuponkom, usmerjeni pa so na izvoznike različnih blagovnih znamk. Cilj je seveda tujina, saj je Slovenija premajhen trg. »V poplavi aplikacij na trgu, ki smo ji priča danes, te od drugih razlikuje dobra ideja in drugačnost, nekaj novega,« pogumno dodaja Jaka.

članek
 

Matej Vengust, NERVteh

S simulatorjem vožnje voznike pripravljajo na krizne razmere v prometu. Med strankami so avtomobilska industrija in zavarovalnice.
Pavlin Barbara, gospodarstvo sob, 07.06.2014, 12:00
Ljubljana – Jaka Blažon je s svojo aplikacijo wivu osvojil naziv mladinskega startupa 2014. Prihodnje leto se odpravlja na enoletni podjetniški študij v ZDA, saj je bil sprejet na univerzo Watson.

Aplikacija wivu uporabnikom omogoča, da delijo svoj pogled na svet. »Vse bolj pa se pomikamo k temu, da smo komunikacijsko sredstvo med uporabniki in podjetji,« razlaga dijak tretjega letnika Gimnazije Vič Jaka Blažon. Ideja za aplikacijo je prišla po naključju. S prijatelji so se pogovarjali o tem, kdo bo prvi slikal rdeč avtomobil renault pet, kar je po naključju slišala sošolka, a ujela le »rdečo petko«. Takrat pa je ravno pri matematiki test pisala pet, slikala »petico« in poslala fotografijo sošolcem.

»Ljudje smo si različni, zato vsak na svoj način vidi isto stvar. To se da lepo prenesti tudi na B2B trg. Komunikacija med uporabniki storitev in podjetji je eden od razlogov, zakaj je twitter tako uspešen. Pred 20 leti nisi mogel tako kot danes komunicirati z blagovnimi znamkami in napisati CocaColi, da ti je njihov izdelek všeč ali pa ne. Danes lahko vsakdo napiše, kaj si misli o določeni blagovni znamki ali podjetju. Wivu pa tu prevzame koncept mikroblogovske platforme, le da besede zamenjamo s slikami,« razlaga Blažon.

Na študij v ZDA

Zmaga na mladinskem tekmovanju je ekipi Wivuja prinesla pot v ZDA, ki jo organizira pospeševalnik mladinskega podjetništva Ustvarjalnik, ki v šolah organizira podjetniške krožke. Ob prejemu nagrade je Jaka povedal, da mu je udeležba na teh krožkih spremenila pogled na svet. »Pred letom dni sem bil zgubljen, nisem vedel, kaj naj počnem v življenju, zdaj pa sem našel svoje poslanstvo v svetu startupov,« je dejal.

Prepričan je, da je bil tudi zaradi svojega podjetniškega razvoja v zadnjem letu izmed več sto kandidatov sprejet na študij na elitni univerzi Watson, ki vsako leto sprejme samo 12 študentov. Tja se seli prihodnje leto, ko v Sloveniji zaključi gimnazijo. Program Watsona je neakreditiran in namenoma ni v formalnih okvirjih. Traja eno leto, nanj pa so sprejeti najbolj perspektivni mladi, ki za eno leto namesto rednega študija izkoristijo čas za podjetniško udejstvovanje pod vodstvom mentorjev, Nobelovih nagrajencev, najuspešnejših svetovnih gospodarstvenikov.

Trenutno ekipo Wivu sestavljajo štirje fantje: Jaka, vodja in zadolžen za marketing, in trije programerji (za internet, android in apple). »Iščemo pa tudi kakšno upravljavko družbenih medijev,« na vprašanje, ali bodo v ekipo povabili tudi kakšno punco, odgovori Jaka in dodaja: »Vedno je prostor še za nekoga. V tem svetu je sicer veliko brezplačnega dela, a se zato lahko veliko naučiš.«

Prve stranke

Ekipa je na trg poslala beta različico aplikacije. »V svetu startupov obstaja pravilo 20:80, kar pomeni, da za 20 odstotkov poskrbiš sam, ostalih 80 odstotkov je tisto, kar hočejo tvoji uporabniki. Tako smo mi zdaj dali svojih 20 odstotkov na trg, nabiramo prve uporabnike in sklepamo pogodbe s podjetji, ki jih zanima sodelovanje B2B. V prihodnosti se bomo usmerili samo v wivu kot komunikacijsko sredstvo za B2C trg,« pravi Blažon.

Poleg srednješolcev so med njihovimi uporabniki že Unicef in Collegium, pogovarjajo se tudi s Kuponkom, usmerjeni pa so na izvoznike različnih blagovnih znamk. Cilj je seveda tujina, saj je Slovenija premajhen trg. »V poplavi aplikacij na trgu, ki smo ji priča danes, te od drugih razlikuje dobra ideja in drugačnost, nekaj novega,« pogumno dodaja Jaka.

članek
 

Matej Vengust, NERVteh

S simulatorjem vožnje voznike pripravljajo na krizne razmere v prometu. Med strankami so avtomobilska industrija in zavarovalnice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.06.2014, 12:00
Ljubljana – Na svetu v prometnih nesrečah vsako leto umre 1,2 milijona ljudi, približno 0,5 milijona žrtev je otrok ali mladostnikov. Visoke kazni in represivni ukrepi ne pomagajo. Voznik postane varen šele z izkušnjami, ko se nauči reagirati v kriznih situacijah, zato v zagonskem podjetju NERVteh razvijajo simulator vožnje.

Ekipa NERVteha želi delovati preventivno in z uporabo lastne sodobne tehnologije voznikom ponuditi možnost izobraževanja na simulatorju vožnje, kot je to samoumevno pri pilotih. Ekipo sodelavcev sestavlja osem ljudi različnih profilov, od elektroinženirjev, ekonomistov, do oblikovalcev in računalničarjev. Ideja pa se je razvila iz hobija. »Navdušeni smo nad simulacijami in glede na problematiko prometnih nesreč smo se odločili za razvoj pripomočka za izobraževanje, ki je edini način, ki lahko pripomore k zmanjšanju števila prometnih nesreč,« razlaga direktor podjetja Matej Vengust.

Nagrada za inovacijo

Njihov cilj je razvoj simulatorja, ki se bo približal resničnim situacijam v prometu, tako da bo voznik kar se da pripravljen. Notranjost simulatorja je sestavljena iz delov pravega avtomobila in ekrana, ki uporabniku omogoča popolni periferni vid. Del njihove inovacije je premična platforma, ki simulira premikanje podvozja avtomobila ter vozniku omogoča, da občuti dogajanje na ekranu.

Drugi del pa je simulacija sama, ki jo lahko uporabljamo za osnovno urjenje ali nevarne in nepredvidljive situacije, kot je prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, skok otroka na cesto in podobno. Za to so prejeli tudi univerzitetno nagrado za inovacijo. Trenutno so v fazi izdelave prototipa, ki naj bi ga po načrtih zaključili do konca poletja, medtem ko bo nova različica izdelka pripravljena konec leta. Pri oblikovanju se dogovarjajo s podjetjem Gigodesign. Povezali so se tudi s podjetjem Black Box, ki se ukvarja z merjenjem možganskih valov, kar jim bo pomagalo oceniti kandidata in mu prilagoditi trening oziroma izobraževalni program za simulator.

Sodelovali bi tudi v igračarski industriji

Zaenkrat so osredotočeni na B2B trg, in sicer avtomobilsko industrijo. Med uporabniki so organizacije za varno vožnjo, kot je AMZS. Za njihov koncept se že zanimajo pri VolksWagnu. Predstavili so se tudi na kongresu mednarodne avtomobilistične organizacije in čakajo na odzive. Med možnimi strankami pa so tudi zavarovalnice in zdravstvene ustanove (medicina prometa), ki bi lahko ocenjevale sposobnost za vožnjo, predvsem starejših.

V prihodnosti bi lahko sodelovali tudi v igračarski industriji. Njihov cilj pa je prek sponzorstev avtomobilske industrije in zavarovalnic priti v šole in večja mesta. Tako bi lahko osnovne treninge delali še preden bi šli v avtošolo. Cena celega kompleta za izobraževalne ustanove je okoli 20.000 evrov. Najprej pa bo na vrsti evropski trg. Trenutno pa so v pogovorih z morebitnim investitorjem iz Slovenije.

Polno novih idej

Udeležili so se tudi letošnjega pospeševalnika idej ITIME in bili med tremi zmagovalci, prišli so tudi med 10 najboljših v natečaju za Startup leta. »Prek teh tekmovanj smo se naučili, kako se predstaviti investitorjem (angl. pitch). Zelo praktično naravnan je bil tudi program CEED, kjer smo se naučili, kako vstopiti na trg. Počaščeni pa smo bili tudi za uvrstitev med 10 na Startup leta, saj je bila konkurenca kar huda, mi pa smo bili takrat stari šele dva meseca,« pravi Vengust. Polni so novih idej, a najprej se bodo posvetili razvoju omenjenega simulatorja. Ko bo denar, bodo lahko vzporedno razvijali še kaj drugega, kot namigne Vengust, s področij avtomatizacije in letalstva.

članek
 

Ekipa Kawboom

Zabavno mobilno igro, ko prijateljem nastavljaš tempirane bombice, bodo najprej spreizkusili pri domačih uporabnikih.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 14.06.2014, 09:00
Ljubljana – Ekipa Kawboom je izdelala zabavno igro za mobilne telefone, s katero so se uvrstili med najboljše na slovenskem Imagine cupu in finaliste pospeševalnika ITIME. Včeraj so zagnali kampanjo množičnega financiranja na platformi IndieGoGo.

»Želeli smo ustvariti koncept, ki je enostavno razumljiv in temelji na zabavi, ki jo igralci čutijo, ko premagujejo svoje prijatelje. Pri tem smo upoštevali še zanimivo vedenje uporabnikov pametnih telefonov, da povprečno kar 150-krat dnevno pogledajo na svoj telefon,« o začetni ideji razlaga Niko Senekovič, v ekipi zadolžen za marketing in poslovni razvoj. Igralci igre Kawboom svojim prijateljem podtikajo prijazne tempirane »bombe«. Napaden prijatelj mora bombo pravočasno odkriti in jo podtakniti nekomu drugemu preden se izteče čas.

»Zakaj smo si izbrali ravno bombe, ki so neobičajni lik za igre, je povezano s tem, da način igranja Kawboom izhaja iz preproste otroške igre, kjer je potrebno žogo oziroma »bombo« uloviti in podati naprej v manj kot treh sekundah, drugače izpadeš. Kot otroci smo uživali in zapravljali ure in ure ob tako preprostem konceptu. Zakaj ne bi uživali še odrasli?,« razlaga Senekovič.

Še nakaj popravkov in nadgradenj

Prva različica igre za windows phone je sicer že na trgu, vendar je zaenkrat zaklenjena samo za Slovenijo. »S tem želimo na majhnem trgu najprej preizkusiti igro, odpraviti hroščke, analizirati vedenje igralcev in jo na podlagi podatkov izboljšati, preden jo bomo lansirali na svetovni trg. Igra je v osnovi že zelo daleč razvita, čaka pa nas še veliko dela na popravkih in nadgradnjah, saj imamo veliko zamisli, ki jih želimo vključiti v osnovni koncept,« pravi Senekovič.

Zagnali so kampanjo IndieGoGo, katere cilj je zbrati 4000 evrov, da lahko izvedejo minimalna naročila za plišaste igrače, povezane z liki iz igre, ki so del njihovega poslovnega modela, in zaženejo spletno trgovino. Drugi del načrta v primeru uspešne kampanje je vlaganje v razvoj igre za operacijska sistema android in iOS, za kar bodo morali ekipo povečati za dva programerja.

Idej za nove igre ne manjka

Dolgoročno želijo pripraviti še nekaj zabavnih iger. »Zavedamo se, da tudi v primeru uspeha ene igre, ta ne bo večno ustvarjala prihodkov, ampak bo treba razvijati vedno nove. Idej za nove igre nam ne manjka,« še pove Senekovič.

Srednješolci in moški

Pri analizi trga mobilnih iger so ugotovili, da sta za njih ključni dve skupini uporabnikov. Srednješolci in študenti so tisti, ki najraje tekmujejo s svojimi prijatelji. Še raje pa se nato hvalijo drugim prijateljem, kako so premagali sošolce. »Zaradi te neverjetne sposobnosti širjenja glasu te skupine tako v resničnem svetu, kot preko družbenih omrežji, dajemo tej skupini velik poudarek,« pravi Senekovič.

Druga skupina so moški srednjih let, ki igre igrajo bolj za sprostitev po napornem delovnem dnevu. Analize namreč kažejo, da predvsem moški stari med 30 in 35 let, ki imajo stresne in naporne službe, zelo pogosto igrajo mobilne igre. »Za nas je pri tej populaciji najbolj zanimivo, da se prav oni najpogosteje odločajo za nakupe virtualnih dobrin znotraj mobilnih iger,« še dodaja.

V ekipi je trenutno pet sodelavcev: dva programerja, ki študirata na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, dizajnerka Marija Potočnik, ki študira v Grazu, projektni vodja (novopečeni magister ekonomskih in poslovnih ved) ter študent magisterskega programa na Ekonomsko-poslovni fakulteti.

članek
 

Aleš Hribar, Kinestica

Skupina raziskovalcev podjetja Kinestica bo na trg poslala robota za rehabilitacijo po možganski kapi, ki deluje na osnovi igrice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 21.06.2014, 06:00
Ljubljana - Skupina raziskovalcev iz laboratorija za robotiko UL, ki se ukvarjajo z rehabilitacijsko in biomedicinsko tehniko, se je odločila enega od projektov ponuditi trgu in ustanoviti podjetje Kinestica, ki deluje v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.

Po končanih raziskovalnih projektih so rešitve ponavadi ostale na policah, a skupini razsikovalcev se je zdelo, da imajo lahko tudi tržni potencial. Tako so pred dvema letoma ustanovili podjetje za razvoj rehabilitacijske in biomedicinske naprave Kinestica, prek prodajne pogodbe prenesli intelektualno lastnino z ljubljanske univerze nanj in prva od naprav, ki bo prišla na trg, je pripomoček BiMeo, ki je namenjen rehabilitaciji pacientov po možganski kapi.

Napravo sestavljajo trije senzorji, nameščeni na roko pacienta, ki prek igranja igric zajemajo razne fizikalne veličine (pospeški, sile, položaji, hitrosti) pacientovega gibanja. Na podlagi teh podatkov, ki se prek brezžičnega omrežja prenesejo v osebni računalnik,matematični algoritmi izračunajo parametre vadbe za pacienta. Na tej osnovi pa terapevt lahko pripravi vadbo za pacienta.

Tik pred vstopom na trg

Razvoj naprave se je v okviru laboratorija za robotiko začel leta 2009, zdaj pa so pol leta pred vstopom na trg. Kot pravi eden izmed ustanovnih članov Aleš Hribar so naredili četrti prototip, v teku so štiri klinične študije, dve v Sloveniji, po ena v Italiji in ZDA. »Prišli smo do faze, ko moramo narediti orodja in zagnati serijsko proizvodnjo, za to pa potrebujemo investitorja,« razlaga Hribar. Z nekaterimi so se že pogovarjali, a do konkretnega dogovora še niso prišli.

Najprej EU, nato Azija in Severna Amerika

Primarni trg zanje je EU, sledili pa bodo še trgi Azije, predvsem Japonska, Hongkong in Singapur, ter Severna Amerika. Za te trge so vložili tudi že patente prijave. Ocena stroškov zanje je med 10 in 20.000 evri za posamezno državo. Doslej so se financirali iz lastnih sredstev in prek raznih razpisov, a zdaj bodo potrebovali investitorski vložek.

»Naša konkurenca se ukvarja z dražjimi sistemi, rehabilitacijskimi roboti. Naša prednost pa je v tem, da poskušamo ponuditi cenovno dostopnejši sistem. Mogoče ima manj funkcionalnosti, a se uvrša v drug cenovni razred,« razlaga Hribar. Njihova glavna ideja je, da bi imel tak pripomoček vsak pacient lahko doma. Po rehabilitaciji v bolnišnici in kliniki je pacient prepuščen samemu sebi. Ima sicer neka navodila zdravnikov ion terapevtov, kako ravnati, a ni pod stalnim nadzorom. »Prav na tej točki pride v poštev naš sistem. Napredek pacienta se beleži in shranjuje v bazo podatkov, ki je dostopna tudi terapevtu,« razlaga Hribar.

Cilja je uporaba na domu

Zavedajo se, da do končnega uporabnika ne bomo prišli kar v prvi fazi vstopa na trg. »Najprej želimo vzpostaviti mrežo v rehabilitacijskih klinikah in se nato prek priporočil fiziatrov širiti v domačo uporabo,« pravi Hribar. Zato so v prvi fazi naredili sistem, ki je namenjen uporabi na kliniki. Končna cena tega sistema bo 5500 evrov, domača različica pa bo približno 10-krat cenejša.

Pri izdelavi sistema sodelujejo s slovenskimi podjetji, en senzor, ki je bil razvit prav za potrebe BiMea, dobavlja italijansko podjetje, sicer pa sodelujejo z zdravstveno fakulteto in univerzitetnim inštitutom za rehabilitacijo Soča, v ZDA z univerzo Berkely in US Davis Medical Centre, v Italiji pa z inštitutom Don Carlo Gnocchi. Oblika izdelka je plod lastnega znanja in sodelovanja s terapevti.

Nagrade

Prejeli so tudi nagrado za najbolj inovativni projekt na 5. mednarodni konferenci o prenosu tehnologij, rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo, bili so med najboljših pet v tekmovanju Startup Slovenija 2013 in bili na 7. Slovenskem forumu inovacij izbrani za drugo najboljšo inovacijo v kategoriji malih in srednjih podjetij. Ožjo ekipo sestavljajo štirje raziskovalci, inženirji iz laboratorija, bodo pa kmalu potrebovali tudi strokovnjake za prodajo in marketing.

članek
 

Simon Meglič, Maksus

Skupina ljubiteljev glasbe je na pobudo gostincev razvila poslovno storitev predvajanja glasbe, ki jo bodo ponudili tujini.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 28.06.2014, 08:00
Ljubljana - Na idejo gostincev so najprej postavili osnovno spletno stran GlobalWebDJ, prek katere lahko gostinec predvaja glasbo, pri čemer se mu ni treba ukvarjati z nakupom plošč, iskanjem radijske postaje, uravnavanjem glasnosti ipd., saj lahko na enem mestu izbira med različnimi zvrstmi, glasbeni kanali pa so zelo dolgi, da se glasba ne ponavlja. »Ko smo videli, da se je prodaja izboljšala zaradi dobrega izbora in načina predvajanja glasbe, obenem pa tudi počutje gostov, smo v tem videli tržno nišo,« razlaga Simon Meglič, partner v podjetju Maksus. V raziskavi trga so ugotovili, da enako storitev potrebujejo trgovci, hotelirji, kozmetični saloni, vsi, ki na javnih prostorih vrtijo glasbo.

Pred tremi leti je nastala prva različica, ki je omogočala predvajanje glasbe samo prek spleta, danes pa ponujajo še različici za blagajne in mobilne naprave. Glasbo so razvrstili po žanrih, za hotele, ki imajo več različnih prostorov (recepcija, restavracija, wellness, fitness ipd.), pa tudi po prostorih. Kot pravi Meglič, imajo v načrtu že novosti.

Poslovna rešitev je sestavljena iz portala in napredne zaledne (backoffice) aplikacije, s katero upravljajo glasbeni uredniki v podjetju. Glasbeno knjižnico širijo z nakupi glasbe prek spleta in plošč, ki jih nato digitalizirajo, programsko opremo pa so razvili sami. Prav tako tudi namenski GlobalWebDJ PRO predvajalnik, ki ga tudi sami sestavljajo. Velik je kot škatlica cigaret in se ga uporablja namesto računalnika. Tako lahko uporabnik na daljavo (prek oddaljenega računalnika, mobilnika, blagajne) izbere, kakšno glasbo bo predvajal tisti dan. Če ima lastnik več lokalov, lahko prek tega nadzira izbor glasbe na daljavo.

Majhna poraba

Prednost naprave je tudi v tem, da porabi malo energije, podobno kot mobilni telefon. »Ključno je, da naše stranke prihranijo na času in pri stroških avtorskih pravic. Da dobijo rešitve na ključ. Za eno predvajalno mesto je strošek manj kot za pol kave na dan, kot vemo, pa dobra glasba lahko dvigne promet za več odstotkov. So pa naše stranke še vedno zavezanci avtorskim agencijam, kot so Sazas, Zamp ali IPM, a je tarifa manjša, ker je način vrtenja glasbe drugačen,« razlaga Meglič.

Najprej na sosednje trge

Ekipa se pripravlja na predstavitev svoje storitve v tujini, »ker so tam možnosti precejšnje in ni veliko rešitev na ključ, kjer sta tako programska kot strojna oprema za vrtenje glasbe na enem mestu«. Najprej bodo napadli trge sosednjih držav. Tako na Hrvaškem nekaj podjetij že preizkuša njihovo rešitev.

Naslednja stopnja pa je svetovni trg, ki se ga bodo lotili po spletu. »Konkurenca seveda obstaja, nismo prvi na trgu. Obstajajo spletni radiji in ponudniki podobnih rešitev. Od njih se ločujemo po kakovostni napravi in izboru glasbe,« pravi Meglič. Ekipo podjetja sestavljajo štirje, različnih profilov, od računalničarjev do ekonomistov, ki pa so vsi ljubitelji glasbe.

članek
 

Nino Horvat, Apptron

Z aplikacijo smart kitchen ciljajo na domači in ameriški trg, predvsem na mlajše, uporabnike mobilnih naprav.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 05.07.2014, 06:00
Ljubljana – Skupina študentov iz zagonskega podjetja Apptron je razvila aplikacijo smart kitchen, s katero želijo na interaktiven, zabaven in enostaven način prikazati in približati kuhanje vsem, tudi tistim, ki tega niso najbolj vešči.

Kot pravi vodja ekipe Nino Horvat, je ideja za nastanek aplikacije izšla iz njihovih vsakdanjih problemov, kaj skuhati iz sestavin, ki jih imamo doma v hladilniku. »Ugotovili smo, da ima veliko ljudi, ki niso vešči kuhanja, podobne probleme kot mi,« razlaga Horvat.

Aplikacijo so začeli razvijati v začetku leta, od 27. junija pa je brezplačno na voljo v app storu. Njena glavna prednost je t. i. smart fridge, kjer uporabnik izbere sestavine, ki jih ima doma, aplikacija pa mu nato sama ponudi recepte, ki jih lahko iz njih pripravi. Recepti so narejeni na podlagi 50 najpogostejših sestavin (jajca, moka, sladkor itd.), ki jih imamo ponavadi doma.

Interaktivni vodič

Skozi kuhanje uporabnika popelje interaktivni vodič, ki je členjen na posamezne korake, opremljene s pripadajočimi animacijami in vgrajenim odštevalnikom časa, ki opozori, ko je jed gotova. Pri naboru receptov sodelujejo z najboljšimi slovenskimi kuharskimi blogerji, nekaj receptov pa so preizkusili sami in jih tudi fotografirali.

Osnovna aplikacija je brezplačna, za dodatne pakete receptov pa je treba plačati. Doslej so imeli okoli 4000 prenosov aplikacije in se uvrstili kar visoko po priljubljenosti v app storu. »Poslovni model freemium omogoča, da ne zapiraš vrat uporabnikom. S tem jim omogočiš preizkus aplikacije in če jim je všeč, si kupijo več,« pravi Horvat. Imajo štiri pakete, ki so razdeljeni po temah, od hitrih, romantičnih do zdravih receptov in sladic.

S časom bodo ekipo povečali

Trenutno aplikacija deluje na operacijskem sistemu ios, pripravili pa bodo tudi različico za android. V ekipi sodelujejo trije, dva ekonomista in oblikovalec, ter zunanji sodelavec, ki je programer za ios. S časom bodo potrebovali tudi programerja za android in enega, ki bo urejal strežniške zadeve (t. i. backend-programer). Najprej jih čaka dodelava omenjene aplikacije, in sicer odprava pomanjkljivosti in prilagoditev potrebam uporabnikov. Dobili so dobre odzive domačih uporabnikov in tudi predloge za izboljšave, med njimi prevod v slovenščino.

Ciljajo na skupino uporabnikov, ki niso vešči v kuhanju, in na tiste, ki iščejo nove ideje, predvsem pa gre za mlajšo populacijo, do največ 40 let, saj gre za mobilno aplikacijo. Poleg slovenskega trga se trudijo predvsem za prodor v ZDA.

Huda konkurenca

Konkurenca na področju kuharskih aplikacij je zelo močna, od Jamieja Oliverja, Escoffier Cook's Companiona do BigOvna, pravi Horvat. To so močna podjetja, ki imajo dolgoletne izkušnje v kuhanju, a fantje iz Apptrona pravijo, da niso njihova neposredna konkurenca, saj prvi bolj stavijo na vsebino, naši pa na kakovost aplikacije. »Naša prednost je, da smo specializirani za razvoj aplikacij. Naš cilj pa je drugačna kuharska izkušnja,« pravi Horvat.

članek
 

Ekipa Swich

Slovenski brezžični dizajnerski polnilec je v dveh dneh dosegel zastavljeni cilj na platformi Kickstarter.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.07.2014, 06:00
Ljubljana – Na platformi množičnega financiranja uspešno zbira denar še en slovenski projekt, Swich, ki je že v prvih dveh dneh kampanje dosegel zastavljeni cilj. Swich se uporablja kot stojalo na mizi ali pultu, na katerega položimo svoj android ali iPhone in baterija se polni brez uporabe kabla.

Ekipa iz oblikovalskega podjetja Lutman je ustvarila brezžični polnilec za pametne mobilne telefone swich. Pravzaprav gre za dizajnerski brezžični polnilec in stojalo za pametne telefone v enem. Narejen je iz obnovljivih materialov, ameriškega oreha in keramike, ki je kot pravi Žiga Godina, kreativni pisec in odgovoren za PR, najprej nastal v liniji izdelkov, namenjenih za domači dekor, ki so ga kasneje dopolnili s funkcijo polnjenja. Materiali za stojalo so evropski in obdelani doma, le polnilne čipe izdelujejo v Aziji.

Presenečeni nad takim odzivom

»V swich smo verjeli že od samega začetka, če ne, se ne bi trudili eno leto in vlagali v razvoj in predelavo izdelka. Kljub temu pa je presenečenje, ko te javnost tako podpre in vidiš svoje ime v tujih medijih. Zastavili smo si nizek cilj, optimizirali vse, kar se je dalo, in na koncu se je izkazalo, da ni bilo treba tako zategovati pasu,« o uspehu na Kickstarterju pravi Godina.

Za kampanjo o platformi množičnega financiranja so se odločili zaradi razmer v Sloveniji, saj bi s takim izdelkom težko prišli na tako visoko raven, kot si želijo. »Kickstarter smo določili po raziskavah, ko smo ugotovili, da je to primerna publika za naš izdelek. Tako smo tudi najlaže prišli v stik z dizajnerskimi in tehnološkimi mediji,« razlaga Godina.

Poudarek na dizajnu

Pri raziskavi konkurence so naleteli na nekaj brezžičnih polnilcev, tudi na Kickstarterju, a cilj swicha je dizajn. Njegova prednost je možnost uporabe telefona tudi med polnjenjem. Hrbtišče mobilnega telefona se sprime s stojalom, glava stojala pa je premična in uporabniku omogoča, da telefon uporablja horizontalno in vertikalno. Z uporabo preklopa se stojalo prilagodi in olajša uporabo vseh funkcij pametnih telefonov. Kot pravijo, jih ni strah kopiranja, ker gre za izdelek višjega razreda, namenjenega strankam, ki dajo nekaj na ime, oblikovalca, dizajn.

Sodelujejo z Azijci

Telefon se polni s pomočjo sistema Qi, s katerim se povežeta stojalo in mobilni telefon, baterija pa se polni prek indukcije. Standard Qi obsega vse naprave, ki lahko nosijo Qi sprejemnik, vsak uporabnik pa lahko na spletu preveri, ali je njegov mobilni telefon primeren za brezžično polnjenje. Edina sprememba, ki so jo morali za polnjenje na stojalu swich prilagoditi, je bila pri čipu, ki so ga morali oblikovati tako, da gre v polnilec. Potrebnih je bilo kar nekaj modifikacij, pri čemer so sodelovali z Azijci, saj se ti na standard Qi najbolje spoznajo in ga tudi razvijajo. »To nam pride prav, saj bomo imeli novembra, ko bomo pošiljali izdelke podpornikom projekta, že boljše oddajnike za mobitele,« o prednostih sodelovanja z Azijci govori Godina.

Za prvih sto podpornikov swicha na Kickstarterju je bilo stojalo na voljo po 140 ameriških dolarjev, zdaj pa je na voljo po 170 dolarjev. Po koncu kampanje si bodo vzeli čas za razmislek, kako naprej. »Če bi kdo ponudil dobro ceno, ga tudi prodamo, a za zdaj ga imamo preveč radi, da bi ga poceni prodali,« konča Godina.

članek
 

Jure Pučko, Doctrina

Za poslovni model spletnega izobraževanja zaposlenih v lekarnah
o izdelkih se zanimajo tudi že v tujini.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 19.07.2014, 06:00
Ljubljana – Podjetje Doctrina se ukvarja s spletnim izobraževanjem zaposlenih v lekarnah o farmacevtskih izdelkih. Njihove stranke so farmacevtske družbe, uporabniki pa lekarnarji. Poslovni model je poseben, zato se zanj zanimajo tudi že v tujini.

»S kolegom Tomažem sva delala v farmacevtskih podjetjih, kjer smo ugotavljali, da je težava, kako hitro in učinkovito dostopati do zdravnikov. Iz teh razmišljanj sva dobila idejo, da bi se namesto na zdravnike usmerila na farmacevte v lekarnah,« o začetkih govori Jure Pučko. Od tu se je začela razvijati zgodba portala doctrina.si, prek katerega izobražujejo farmacevte o farmacevtskih izdelkih.

Bitka za nove stranke se začne jeseni

Trenutno imajo 1100 uporabnikov od 1500 in 12 strank, farmacevtskih podjetij. Portal so zagnali marca in ker so poleti farmacevtski proračuni na počitnicah, se bitka za nove stranke začne jeseni. Pogledujejo tudi že v tujino, kjer je interes za tovrstni poslovni model velik. »Najprej si želimo nabrati dobro bazo, znanje in izkušnje doma,« pravi Pučko. Trenutno v podjetju delujeta dva in zunanja ekipa, ki sodeluje pri snemanju video vsebin.

»Nas najame farmacevtsko podjetje, ki želi zaposlene v lekarni poučiti o svojem izdelku. Mi posnamemo video, pri čemer za vsebino poskrbi stranka, mi pa za dobro tehnično izvedbo. Stranka pripravi tudi vprašanja, na katera mora farmacevt odgovoriti po ogledu videa. S tem preprečujejo zlorabo in nekako nadzirajo, ali so lekarnarji res pogledali video,« o tem, kako poteka izobraževanje razlaga Pučko. Ob izidu nove video vsebine uporabniki dobijo obvestilo po elektronski pošti, nakar imajo teden dni časa, da si jo ogledajo. Po tem gre posnetek v arhiv, kjer so dostopni vsi videi, a takrat statistike ogledov ne spremljajo več.

Na voljo kadarkoli in kjerkoli

Spletno izobraževanje je dopolnilo obisku strokovnjaka, s to prednostjo, da je na voljo vsem zaposlenim, medtem ko izobraževanje prek strokovnjaka ponavadi poteka le z vodjo lekarne, ki nato naprej posreduje informacije zaposlenim, pravi Pučko. Prek spleta pa zaposleni v lekarnah lahko kjerkoli in kadarkoli dostopajo do znanja.

Statistike ogledov kažejo, da si v povprečju vsebine na spletni strani Doctrine ogleda 60 odstotkov zaposlenih, odvisno od zavoda. »Nekje je obisk zelo dober, ker jih vodstvo k temu spodbuja. Sicer pa na odstotek ogleda vpliva več dejavnikov in naša naloga je, da to povprečje dvignemo,« razlaga Pučko.

Pri izobraževanju zaposlenih v lekarnah o izdelkih so edini, ki to ponujajo na tak način. Drugi ponujajo izobraževanje za bolj strokovne vsebine. »V tujini takega poslovnega modela nismo zaznali, zato je za nas priložnost velika,« pravi Pučko in dodaja: »Če si pravi, si zraven, če ne, te ni.« Sogovornik spomni tudi na razliko med Slovenijo in tujino, kjer zdravnik po navadi napiše na recept učinkovino, farmacevt v lekarni pa se odloči, katero zdravilo bo izdal.

članek
 

Manuel Kuran in Luka Zevnik, Blackbox

Nevroznanost aplicirajo v vsakdanje življenje. Konkurence za zdaj še ni, stranke imajo tudi v Avstraliji in Abu Dabiju.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 16.08.2014, 10:00
Ljubljana – Podjetje BlackBox (BLCKB) se ukvarja z aplikativno nevroznanostjo, ki temelji na merjenju nezavednih možganskih procesov. Gre za precej novo področje, ki ima velik potencial uporabe.

Aplikativna nevroznanost se že uveljavlja v Skandinaviji, Nemčiji in ZDA, k nam pa prodira relativno počasi. »Začelo se je z evropskim interdisciplinarnim raziskovalnimi projektom na univerzi, ki se je ukvarjal z doživljanjem nostalgije. Na tej podlagi smo razmišljali o usmeritvi v poslovne vode. Na to odločitev so vplivale tudi vse slabše razmere glede zaposlovanja mlajših kadrov na univerzi,« o začetkih govori soustanovitelj podjetja Luka Zevnik.

Pri raziskovanju v okviru projekta so ugotovili, da ima aplikativna nevroznanost velik potencial v različnih panogah. »Gre za to, kako dognanja nevroznanosti, kognitivne znanosti oziroma, enostavneje rečeno, znanosti o možganih aplicirati v vsakdanje življenje. Prej je bila ta oprema na voljo v znanosti in medicini, ker je bila kompleksna in draga. Z razvojem tehnologij pa se je poenostavila in pocenila, tako vse bolj prodira v ostala področja,« razlaga Zevnik.

Ekipa BlackBoxa sodeluje v več projektih, kjer gre za uporabo nevrotehnologije za različne namene, od družbenih dogodkov do športnih dejavnosti. »Nove možnosti se odpirajo predvsem na področju inovativnih in privlačnih načinov animacije obiskovalcev različnih športnih in ostalih dogodkov, saj nove nevrotehnologije omogočajo različne dejavnosti igranja iger s pomočjo misli,« razlaga direktor podjetja Manuel Kuran.

Eden izmed zanimivih projektov, ki ga pripravljajo v sodelovanju z gostinstvom Jezeršek, je ocenjevanje kranjskih klobas tudi s pomočjo nevrotehnologije. Projekt Nevroklobasa bo na podlagi merjenja čustev in zadovoljstva na možganski ravni iskal, katera je najboljša kranjska klobasa. Prav tako sodelujejo s startupom Nervteh, ki razvija simulator varne vožnje, pri čemer bi z dodajanjem biometrike merili tudi vpliv različnih dražljajev na voznike s ciljem povečati varnost v prometu.

Večina prihodkov BlackBoxa trenutno prihaja iz nevrodesigna, kjer s pomočjo naprave EEG oblikujejo in optimizirajo, kako se uporabniki čustveno odzivajo na spletne strani, novo embalažo, komuniciranje ipd. Najnaprednejša podjetja pa nevrotehnologijo uporabljajo že pri razvoju novih produktov, ki jih tako lahko bolje prilagodijo uporabniku. Poleg EEG uporabljajo tudi tehnologijo sledenja pogleda, ki na milimeter natančno meri, kam potrošnik gleda. Sodelujejo s podjetji, kot so Pipistrel, Akrapovič, Petrol, pa podjetja iz Abu Dabija, Avstralije in Rusije.

Podjetje nenehno išče nove poti za aplikacijo nevroznanosti. Eno izmed teh področij so nevroigrače (upravljanje igrač in računalniških igric s pomočjo misli za izboljšanje pozornosti in koncentracije) in zabavna industrija.

Dobili so tudi sredstva iz razpisa Podjetniškega sklada P2, kar jim bo omogočilo razvoj nove programske opreme za analitiko podatkov, pa tudi naprave EEG. Ugotavljajo namreč, da je veliko sivih lis v programu za analitiko, kar bi lahko izboljšali in to tudi ponudili kot produkt, ki bo omogočal analitiko v realnem času. To bi pocenilo in pohitrilo nevroraziskave.

Ker gre za relativno novo področje, veliko neposredne konkurence na področju aplikativne nevroznanosti vsaj v regiji, ni. »A ne gre le za trženje naših storitev, ampak hkrati za izobraževanje strank,« razlaga Kuran. Med načrti za prihodnost je tudi razvoj super laboratorija, ki bo omogočal sočasni zajem večje količine biometričnih podatkov. »Ideja je povezava nevrotehnolgije in Big Data,« pravi Zevnik.

članek
 

Eva Zupančič, Sunesis

Delujejo v niši, ki bo po napovedih na leto rasla 33-odstotno. Prihodnje leto bodo postopoma osvajali tuje trge.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 09.08.2014, 09:00
Ljubljana – Ekipa Sunesisa je bila med petimi finalisti za naziv startup leta, za svojo storitev Kumuluz pa so dobili tudi nagrado za najbolj inovativno storitev računalništva v oblaku v okviru Eurocloud award Slovenija. Podpisali so že dve pogodbi in merijo na globalni trg.

Direktorica Eva Zupančič pravi, da se je ideja za integracijsko platformo Kumuluz izoblikovala kot rezultat večletnega raziskovalnega dela na področjih razvoja informacijskih sistemov, integracije, računalništva v oblaku ter varnosti in zaupanja.

»S prehodom v računalniški oblak dobiva integracija aplikacij nove razsežnosti. Na primer: podjetje, ki želi del svojih aplikacij preseliti v oblak, jih mora integrirati z drugimi aplikacijami, ki jih uporablja za podporo poslovanju. Izvedba takšnih integracij je zahtevna, zahteva veliko znanja in časa. Naša integracijska platforma Kumuluz ta problem rešuje z nekaj izvirnimi tehnološkimi inovacijami in na ta način omogoča vzpostavitev integracij preprosteje in hitreje,« razlaga Zupančičeva.

Do konca leta nova različica

V nasprotju s klasičnim pristopom, ki poteka tako, da so vse aplikacije povezane med sabo, platforma Kumuluz aplikacijo implementira po načelu vozlišča, kar pomeni, da je za vsako aplikacijo potrebna le ena povezava. S tem se bistveno pospeši razvoj integracij. Zupančičeva pravi, da je vzpostavitev integracij glede na konkurenčne proizvode od 32- do 80-odstotno bolj učinkovita, odvisno od števila aplikacij in kompleksnosti integracije.

Prvo delujočo različico platforme že imajo in z njo podpirajo najpomembnejše funkcionalnosti. Letos nadaljujejo intenzivni razvoj, tako da bodo do konca leta pripravili novo, izboljšano različico, s katero merijo na globalni trg. V prvem obdobju so to predvsem velika in srednja podjetja ter ponudniki storitev v oblaku. Podpisali so že dve pogodbi, prvo s podjetjem Akrapovič, navezujejo pa tudi stike na trgih zunaj Slovenije in načrtujejo, da bodo prihodnje leto postopoma začeli osvajati tuje trge.

Boljši in cenejši od konkurence

Na trgu obstaja več parcialnih konkurentov, nobeden med njimi pa ne podpira vseh funkcionalnosti Kumuluza. »Najbližji konkurenti so MuleSoft CloudHub, Informatica Cloud in Dell Boomi, vsi trije pa poleg integracije podpirajo samo še upravljanje podatkov (MDM). Četrti pomemben konkurent SnapLogic pa podpira samo integracijo. Vsi omenjeni produkti se pomembno razlikujejo tudi po tehnološki zasnovi in načinu delovanja,« razlaga Zupančičeva.

Platforma je prav tako konkurenčna glede cene, saj je njena cena povprečno več kot 20 odstotkov nižja od konkurence, več kot polovico ugodnejši pa so tudi celotni stroški lastništva.

Želijo biti tehnološko najbolj dovršeni

Sunesis želijo postati ponudnik tehnološko najbolj dovršene integracijske platforme v oblaku (angl. Integration Platform as a Service). »Naš cilj je pripraviti najboljšo celostno ponudbo na področju integracije v oblaku in zadeti sweet-spot ciljnih segmentov uporabnikov. Verjamemo, da imamo vizijo, potencial, znanja, motivacijo in zagnanost, da bomo postali in ostali ponudnik tehnološko najnaprednejših in najinovativnejših integracijskih rešitev na globalnem trgu v segmentu oziroma niši integracije v oblaku, ki predstavlja trg z velikim potencialom in visoko stopnjo rasti,« poudarja Zupančičeva.

Trg omenjene niše je vreden od 3,5 do štiri milijarde evrov na leto, po oceni družbe Gartner Group pa bo v naslednjih letih rastel najmanj 33 odstotkov na leto.

članek
 

Matevž Petek, Povio

Povio je novo družabno omrežje. V virtualnem svetu mladi narekujejo trend, meni njegov razvijalec.
Vili Einspieler, Celje sob, 13.09.2014, 12:00
Celje – »Če ne bi imel za cilj, da Povio preseže Facebook, se z aplikacijo ne bi ukvarjal,« je povedal 30-letni Celjan Matevž Petek, ki je razvil novo družabno omrežje, ki naj bi se uvrstilo med vodilne v svetu. V Sloveniji doslej takšne zgodbe še ni bilo.

Matevž Petek je v zadnjem letu in pol večino časa preživel v slovenski hiši startup v San Franciscu, ki je središče začetnikov novih trendov v podjetništvu oziroma epicenter tehnološkega podjetništva. Petek je petčlansko ekipo spoznal prek investitorja Andraža Logarja oziroma podjetja 3fs. »Tvegal je in omogočil, da smo zamisel pripeljali do prototipa, s katerim smo šli v ZDA«, je pojasnil Petek. V Silicijevi dolini so zagnali nov startup Povio z istoimensko aplikacijo, ki je namenjena uporabnikom pametnih mobilnih telefonov.

»Mladi množično odhajajo s Facebooka, ki vlaga milijarde dolarjev v nova podjetja. Instagram je kupil za milijardo dolarjev, čeprav ni imel dohodka. Nakup Whatsappa je bil težak kar 19 milijard dolarjev, za Snapchat pa je ponujal tri milijarde dolarjev,« razlaga Petek in dodaja, da je v mobilni dobi selitev uporabnikov na nova socialna omrežja bistveno hitrejše, kot je bila v obdobju osebnih računalnikov. Petek števila uporabnikov aplikacije Povio javno ne bo razkril, dokler ne bodo presegli milijona uporabnikov. Po njegovih besedah so najbolj popularni v Sloveniji, kjer so po velikosti izenačeni s polovico slovenske baze Twitter. Ker je Twitter potreboval za svoj uspeh na trgu šest let, Povio pa le leto in pol, je Petek prepričan, da so na slovenskem trgu dokazali, da se lahko kosajo z velikani. Povio je brezplačen, tržiti pa ga bodo začeli, ko bodo imeli več kot milijon uporabnikov.

Čeprav ni razkril zneska, ki ga je prejel od vlagateljev, je povedal, da so v ZDA, kjer lahko čez noč iz nič nastane milijardo dolarjev vredno podjetje, že dobili investitorje in kapital. Gre za ycombinator.com, ki je pospešil razvoj podjetij, kot so Dropbok, Airbnb in Stripe, pri čemer sta prvi dve vredni več kot deset milijard dolarjev. V Povio so investirali tudi številni posamezniki.

Povio je nov način komuniciranja med uporabniki. Je družbeno omrežje, prek katerega uporabniki pametnih telefonov delijo fotografije, njihov namen pa ni sebe pokazati v čim boljši luči, kot na družbenih omrežjih tipa Facebook, Instagram in Foursquare. Po besedah Petka je sliko najlaže ustvariti in zajeti, pa tudi »konzumirati«. V delčku sekunde se lahko odločiš, ali te vsebina na sliki zanima ali ne. Ali kot še pravi: »S sliko ujameš svoje vsakdanje življenje skozi lastne oči«. »Mladi imamo manj problemov z zasebnostjo kot starejši,« še meni Petek, saj je starejša generacija odraščala v drugačni informacijski dobi. »So tudi manj konservativni glede tega, kaj bo o njih na internetu. Mladi narekujejo trend. Ko vidijo na Facebooku tete in strice ali babice in dedke, je zgodba passé.«

V Poviu najbolj gledajo, kako uporabniki uporabljajo njihove strani in kaj izločajo iz svojega fokusa. V ZDA podaja novo verzijo vsake štiri dni, v Sloveniji pa vsak teden. Čeprav ljudje ne marajo in nočejo sprememb, ker se jih bojijo, Petek meni, da je za podjetje pomembno, da razvija produkt v korist čim večjega števila uporabnikov. .

članek
 

Med tradicionalno in sodobno medicino

Marjan Beltram, Intapp, Zakorakali v Singapur, naslednji cilj so angleško govoreči trgi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 27.09.2014, 08:01
Ljubljana – Ekipa podjetja Intapp je pet let razvijala profesionalno orodje za samostojno izvajanje akupresure Intpad. Uspešno ga prodajajo doma, prišli so tudi do Singapurja, oktobra se odpravljajo na sejem, kjer se bodo predstavili angleškemu trgu.

Pripomoček Intpad je namenjen širokemu spektru profesionalnih uporabnikov, od terapevtov, maserjev, trenerjev za fitnes, pa vse do medicinskih sester in zdravnikov. Ideja za orodje, ki prek tablice izobražuje terapevte, pa je nastala iz lastnih zadreg. Partner v podjetju Boštjan Podvršič se je kot maser pri svojem delu srečeval z različnimi težavami in se za pomoč obračal na svojo mamo, zdravnico, akupunkturologinjo Mileno Plut Podvršič. Na podlagi njunih izkušenj je nastal temelj za razvoj pripomočka, ki omogoča preprosto in natančno lociranje akupresurnih točk.

Iščejo partnerja za preboj v tujino

V Sloveniji je zdaj okoli 80 uporabnikov Intpada. Končali so tudi prenovljeno angleško različico in že uspešno zakorakali v Singapur. »Do stikov za ta trg smo prišli na konferenci diagnostičnega orodja v Sankt Peterburgu, kjer smo predstavili naš izdelek. Zdaj preverjamo prodajne poti v Singapurju in bližnji Aziji. Videli bomo, če je to lahko naša odskočna točka za azijski trg,« razlaga Marjan Beltram.

V začetku so se financirali iz lastnih sredstev, zdaj tudi iz sredstev od prodaje. »Iščemo pa nekoga, ki nam bo omogočil preboj v tujino,« pravi Beltram. Najprej bodo iskali distributerja za angleško govoreče trge, kar je zanje kar velik izziv. Tako se oktobra podajajo na sejem v Veliko Britanijo, kjer bodo predstavili svoje orodje.

»Smo prvi, ki na tak način predstavljamo terapijo,« o konkurenci pove Beltram. Orodje sestavlja tablica, na katero je naloženo izobraževalno gradivo, ki pomaga pri iskanju akupresurnih točk in izvajanju terapije za odpravo več kot dvesto težav. Gradivo je podano v različnih oblikah, kot so posnetki predavanj, skripte, 3D-animacije, avdio posnetki in podobno. Skozi video je prikazano, kako najlaže najti akupresurno točko, dopolnjujejo ga grafični prikazi, govorna navodila in podpisi, ki so uporabni, kadar je govor izključen, da ne moti okolice.

Razvijali bodo tudi druge terapije

V petih letih razvoja so morali večkrat začeti na novo, ker vse skupaj ni bilo razumljivo prikazano. »V tem času smo dosegli, da lahko vsakdo, ki ima predznanje, izvaja tako terapijo,« razlaga Beltram. Ekipo podjetja sestavljajo trije, ki jim pri razvoju pomagajo zunanji programerji in snemalci.

Med načrti za prihodnjih pet let je poleg vzpostavitve distributerskega omrežja tudi razvoj drugih terapij na podoben način, na isti platformi. »Želimo si, da je to platforma, na kateri se bo povezovalo različne načine dela. Verjamemo, da akupresura za vse ni najboljša, ampak je treba povezati različne terapije, ker bo tako skupni učinek največji. Zato tudi pravimo, da gre za integrativno orodje, Intpad,« pravi Beltram in dodaja: »Želimo si najti svoje mesto med tradicionalno in sodobno medicino.«

članek
 

Aleš Trontelj, SG Biro

Podjetje za varnostno-poslovni menedžment pomaga pri razvoju dimnega sistema v kombinaciji s forenzičnim označevanjem.
Pija Kapitanovič, Delo.si sob, 11.10.2014, 09:00
Ljubljana – Po sedemnajstih letih dela pri policiji, zadnjih sedem let na oddelku za organizirano kriminaliteto, se je Aleš Trontelj odločil za samostojno pot. Pri svojem delu se je soočal z anomalijami v podjetjih, kot so vlomi, tatvine, kraje poslovnih informacij, za katere na trgu ni bilo učinkovite rešitve.

»Poslovno varnostno svetovanje, ki je v tujini enako nepogrešljivo kot na primer računovodstvo, je bilo takrat v Sloveniji nekaj popolnoma nepoznanega,« nam pripoveduje Trontelj, od leta 2007 direktor in lastnik podjetja SG Biro v Ljubljani. Gre za edino podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja z varnostno-poslovnim menedžmentom.

Posla bi se lahko lotil s prodajo elaboratov z nasveti, ki jih nihče ne bere, a se je odločil za praktične rešitve. Prva resna priložnost se mu je ponudila pri OMV Slovenija, kjer so imeli težave s tatvinami in ropi na bencinskih črpalkah. Varnostne službe in intervencije niso pomagale, škoda ob vlomih pa je bila velika. Predlagal jim je sistem varnostnega dima. Ob vlomu se v prostor sprosti velika količina dima, ki popolnoma onemogoči vidljivost v prostoru, zaradi česar storilci ne morejo pravočasno pokrasti predmetov. Število vlomov v bencinske servise se je drastično zmanjšalo.

Zaradi sklenitve posla pa jim je dobavitelj sistema v Veliki Britaniji leta 2009 podelil nagrado »Premier distributer«. »Šele takrat so nas začeli jemati resno, dobili smo tudi zastopstvo za prodajo za celotno ozemlje nekdanje Jugoslavije,« razlaga Trontelj. Danes so prisotni tudi že na trgih Velike Britanije, ZDA in Južne Amerike.

Razvoj novih izdelkov

Z informacijami s terena so vse bolj vpeti tudi v razvoj novih izdelkov. »Vsak problem lahko rešiš praktično, če le poznaš tehniko in inovacijo na tem področju,« je prepričan Trontelj. Trenutno sodelujejo pri razvoju dimnega sistema v kombinaciji s forenzičnem označevanju. »Storilci bodo ob vlomu ne le onemogočeni, ampak tudi označeni s forenzično snovjo. Svetili se bodo kot novoletne jelke, snov pa bo vsebovala tudi kodno številko, ki bo storilca povezala z lokacijo,« pravi.

S podobnim sistemom, ki je že v uporabi, so pred kratkim opremili infrastrukturo Slovenskih železnic in osnovne šole, ki so zaradi elektronske opreme pogoste tarče nepridipravov. »Opozorilne nalepke – prostor je označen z DNK snovjo – deluje tudi preventivno in omenjena partnerja že beležita padec vlomov in kraj,« o uspehu sistema govori sogovornik.

Težave vzporedne trgovine

Velika posebnost in težava v Sloveniji je tudi vzporedna trgovina. Zaposleni produkte nekega podjetja namesto v imenu podjetja prodajajo po nižjih cenah na ilegalnem trgu, svojim sorodnikom in prijateljem. To v SG Biro rešujejo z notranjimi preiskavami, pri čemer so že v marsikaterem podjetju odkrili velike primanjkljaje zaradi vzporedne trgovine. Za potrebe preiskav najemajo detektive, zaposlene pod krinko in podobno. Za kraje poslovnih podatkov pa uporabljajo digitalno forenziko, ki je učinkovita tako na telefonih, tablicah kot računalnikih.

Slovenci po njegovem zelo slabo skrbijo za varnost, se pa počutijo varne. Podjetja varnost večinoma vidijo v varnostniku na vratih. »Politiki okoli sebe vzpostavljajo »brezmadežne« ekipe ljudi, brez da bi jih preverili. Vsak subjekt, ki stavi na etično čistost ekipe, bi moral preveriti njeno ozadje. To je naloga poslovno-varnostnega menedžerja, a pri nas niti voditelji države na to ne pomislijo,« poudarja Trontelj.

članek
 

Matej Gaser, Nizkocenovci.si

Razvijajo iskalnik za raziskovanje poceni letalskih povezav.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 25.10.2014, 08:00
Ljubljana – Razvili so iskalnik nizkocenovnih letalskih povezav, s katerim želijo olajšati iskanje najbližjih nizkocenovnih letov po Evropi. Konkurenca so jim veliki igralci, kot so Google, Kayak in Skyscanner, a kot pravijo v ekipi, bo njihov izdelek boljši.

Idejo za iskalnik Nizkocenovci.si je Matej Gaser dobil na podlagi lastnega problema. S prijatelji so iskali let za Berlin in niso bili zadovoljni z obstoječimi iskalniki letov, ker ne pokrivajo dobro iskanj nizkocenovnih letov. Tako so začeli razvijati minimalni produkt, ki bi rešil izbiro najbližjega in najcenejšega nizkocenovnega leta in najprej naredili stran, ki ne pokaže letov, ampak na zemljevidu le linije, prek katerih lahko naprej raziskuješ nizkocenovne povezave.

Zadnje pol leta so to nadgrajevali, tako da po novem lahko uporabnik v rezultatu vidi tudi ceno in let. »Objavili bomo drugo verzijo izdelka in nato vsako novo po malem nadgrajevali glede na odzive in potrebe uporabnikov,« pravi Gaser.

Prvih 10 mesecev so razvoj spletne strani in iskalnika financirali iz lastnega žepa, nato sta jih podprla vlagatelja Branko Drobnak in Borut Rismal, čakajo pa še na konec razpisa za semenski kapital, ki ga je nedavno objavil Slovenski podjetniški sklad. So v fazi, ko potrebujejo še več znanj in povezav iz industrije potovanj.

Za zdaj Nizkocenovci.si še ne prinašajo denarja, a kot pravi Gaser, bodo verjetno na koncu tako kot vse potovalne spletne strani prodajali tudi karte. »A to ni tako enostavno, saj moramo kot start-up skleniti veliko partnerskih dogovorov z letalskimi družbami,« poudarja Gaser.

V zadnjega pol let se je trend prevesil v možnost raziskovanja, ne le iskanja poceni poletov, zato veliko na tem področju vlaga Google, ki je pred leti za 700 milijonov dolarjev kupili program ITA. »A še vedno mislim, da bomo mi naredili boljši iskalnik za raziskovanje, kot je njihov,« o konkurenci pove Gaser. Tudi drugi iskalniki, kot sta Kayak in Skyscanner, so začeli vlagati v raziskovanje.

»V tej industriji gre za velike igralce, ki vložijo milijardo dolarjev na leto za nakup google adwords. Zato menim, da moraš imeti, če želiš postati resen igralec v industriji potovanj, dobro podporo vlagateljev tveganega kapitala,« razlaga Gaser. Na vprašanje, ali bi svojo rešitev prodali morebitnemu velikemu igralcu, kot je Google, pa Gaser odgovarja, da je vse vprašanje ponudbe.

Ekipa Nizkocenovci.si sodeluje s češkim start-upom, ki jim zagotavlja podatke 80 letalskih prevoznikov za njihov iskalnik. »Zaradi teh podatkov bomo lahko zgradili iskalnik, s katerim lahko delamo bolj fleksibilne in večje poizvedbe. Torej lahko z manj kliki in hitreje prikažemo najcenejše lete. Naš cilj je iskalnik, ki bo ljudem rešil problem pri iskanju poceni letov. Iskalnik za določen del ljudi, ki radi raziskujejo in iščejo poceni lete najbolje na svetu,« pravi Gaser.

članek
 

Ekipa Olaf

Slovenski inovativni hibridni skiro z uspešno kampanjo na Kickstarterju. Največ podpornikov prihaja iz Slovenije in ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 18.10.2014, 08:00
Ljubljana – Slovenski hibridni skiroji Olaf so na Kickstarterju že skoraj za polovico presegli zastavljeni cilj 30.000 dolarjev. Kot pravijo v ekipi skiroji niso igrača, ampak njihova vizija trajnostne urbane mobilnosti.

Idejni oče naprednega prevoznega sredstva za odrasle inženir Boštjan Žagar je idejo za Olaf dobil pred tremi leti, ko se je srečal s podobnim izdelkom. Kot uporabnik in inovator je bil prepričan, da ga lahko izboljša, tako da poveča funkcionalnosti, zmanjša maso in izboljša uporabniško izkušnjo. Da bi dosegel želeno kakovost je po svetu testiral številne prototipe (kje so ti danes, lahko preverimo na njihovi spletni strani), razvil in patentiral več detajlov, ki so vgrajeni v Olaf. Tako je patentiran poseben način zlaganja, ki poskrbi za vzdržljivost in enostavnost uporabe.

Izdelano v Sloveniji

Skiroja sta tako inovativna in združujeta več funkcij. Poslovni model je hibrid med ročno letalsko prtljago, vozičkom in skirojem, urbani model pa med ergonomsko oblikovanim nahrbtnikom, vozičkom, skirojem in leseno rolko.

Družina izdelkov, ki jih ponujajo, je razvita, izdelana in sestavljena v Sloveniji ter predstavlja njihovo vizijo urbane mobilnosti. To pomeni, da bi v kombinaciji z javnim prevozom pomagali pri premagovanju zadnjih kilometrov do cilja. Večina sestavnih delov, od varjenih aluminijastih sestavov do lesenih desk, zanje izdelajo lokalni partnerji iz lokalnih virov.

»OLAF- a smo želeli predstaviti svetu, zato smo šli februarja na sejem ISPO v Nemčijo, kjer sta bila oba modela velik hit. Zelo dober odziv uporabnikov je bil za nas zagotovilo, da smo na pravi poti. Tako smo dokončali razvoj izdelkov, pričeli s pripravami na serijsko proizvodnjo, hkrati pa začeli razmišljati o zbiranju sredstev za serijsko proizvodnjo prek platforme za množično financiranje Kickstarter,« razlaga Žagar.

Po Kickstarterju bo cena višja

Podprlo jih je že več kot 200 uporabnikov, predvsem iz Slovenije in ZDA, kampanja pa traja še do 23. oktobra. Cena urbanega modela v kampanji je 216, poslovnega pa dobrih 250 evrov. »Cena po Kickstarterju bo višja, koliko višja bomo natančno vedeli po končani prvi seriji proizvodnje,« je povedala članica ekipe Nina Čavž in dodala, da se še niso odločili, kako in kje bodo prodajali svoje izdelke. Po uspešni Kickstarter kampanji ekipo najprej čaka izdelava naročenih produktov, ki naj bi jih dostavljali januarja in februarja prihodnje leto, nato pa vzpostavitev prodajne mreže, razvoj novih produktov in prehod iz start-upa v podjetje.

Ekipo trenutno sestavlja pet članov, razvojnikov, oblikovalcev in marketinških strokovnjakov, ki delajo na Kickstarter kampanji. »Po kampanji pa se bo povečal del ekipe v proizvodnji,« napoveduje Čavževa.

članek
 

Miha Pelko, Pel3o

Razvil je 3D-tiskalnik, s katerim želi konkurirati na globalnem trgu. V štirih mesecih so prodali že sedem strojev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 08.11.2014, 09:00
Ljubljana – Miha Pelko je razvil 3D-tiskalnik, s katerim želi konkurirati na globalnem trgu. Ekipa podjetja Pel3o je v štirih mesecih prodala sedem strojev, iščejo pa investicijo za pospešitev razvoja in trženja.

Do ideje za 3D-tiskalnik je Miha Pelko prišel iz lastne potrebe po tiskalniku, ki bi bil dostopen in dovolj kakovosten za izdelavo prototipov. »Pri svojem diplomskem delu sem ugotovil, da potrebujem prav tak tiskalnik, ki pa je bil zelo drag, in prav tako 3D-tiski. Za moj prvi 3D-tisk sem plačal okoli 300 evrov, kar je veliko preveč za študenta, izobraževalno ustanovo ali podjetje,« razlaga Pelko.

Po temeljitem pregledu trga je ugotovil, da bi prav tak 3D-tiskalnik, ki bil zadosti kakovosten za podjetja in cenovno dostopen za študenta, lahko naredil sam. Po več kot dveh letih razvoja in le štiri mesece po vstopu na trg so prodali sedem strojev, od tega tri podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem novih produktov, in štiri zasebnikom. Med uporabniki stroja za 3D-tisk je tudi kreativni center Poligon.

Korak pred konkurenco

Mihi sta se pridružila še Jernej Jančar in Matej Šulc in skupaj stroj izboljšujejo še naprej in razvijajo nadgradnje. »Stroj smo dodelali tako, da smo trenutno korak pred konkurenco, vsaj kar zadeva kakovost in hitrost tiska ter konstrukcijo stroja,« pravi Jančar. Med nadgradnjami sta tudi tiskanje prek vmesnika bluetooth in prenos programske opreme v oblak. »Vemo, da v prihodnje naprave ne bodo več potrebovale kablov, aplikacije pa se že danes selijo v oblak in temu že posvečamo naš čas,« pravi Šulc. Prav tako razvijajo dva nova produkta, idejo zanju pa so dobili iz potreb strank. Enega želijo trgu ponuditi že prihodnje leto.

Prednost tiskalnika Pel3o je v celotni zasnovi, ki temelji na uporabi visokotehnoloških postopkih izdelave. »Temu primerno v našem tiskalniku uporabljamo visokokakovostne dele, kot na primer vodila Igus. Prav tako smo razvili lastne magnetne zglobe, ki nam zagotavljajo praktično nično zračnost v sistemu, in v celoti spremenjeno tiskalno glavo za visoko kakovost tiska. Poleg tega ima naš stroj avtomatizirano kalibracijo, ki se zgodi pred vsakim tiskom, in posledično temu smo razvili mehanizem, ki nam to omogoča,« o prednostih pred konkurenco govori Pelko.

Večina sestavnih delov strojev je izdelanih v Sloveniji. Blagovno znamko za Evropo so zaščitili, patentov pa ne, ker nimajo sredstev za morebitne sodne spore. Inovirajo tudi na področju poslovnega modela prodaje in storitve ter temu primerno iščejo investitorja ali distribucijskega partnerja.

Iščejo investitorja

V razvoj in zagon podjetja je Pelko vložil lastna sredstva, iščejo pa investitorja, s katerim bi skupaj cikel razvoja in trženja pospešili. Prav tako bi razširili ekipo in jo dopolnili z znanjem družbenih ved. V stik z morebitnimi investitorji bodo najprej poskušali priti na investicijski konferenci Coinvest, na katero se pripravljajo v šoli start-up Hekovnik. Pri iskanju investitorjev pa jim je v pomoč tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator. Prijavili so se na razpis podjetniškega sklada SK 200 za pridobitev semenskega kapitala, a kot pravijo, so pogoji za zagonsko podjetje, kot je njihovo, ki še nima investitorja in rezultatov, s katerimi bi lahko prepričali investitorje, zelo zahtevni.

Trg 3D-tiskanja je šesti najhitreje rastoči trg in naj bi bil po ocenah revije Forbes do leta 2017 vreden 13 milijard evrov. Zato fantje iz podjetja Pel3o vidijo veliko priložnosti. Med njimi je poleg klasičnih področij, oblikovanja in prototipiranja, tudi protetika. Izbrani so bili na razpisu celjskega mednarodnega obrtnega sejma MOS za mlade podjetne talente, kar jim je prineslo možnost predstavitve na sejmu in tudi veliko novih stikov s strankami. Predstavili se bodo še na slovenskem forumu inovacij, konec meseca pa na sejmu Euromold v Frankfurtu. Njihov cilj je postati vodilni globalni proizvajalec 3D delta- tiskalnikov FFF tehnologije tiskanja.

članek
 

Ekipa OriginTrail

Razvili so sistem za sledljivost mesnih in mlečnih izdelkov, njihov prvi kupec in razvojni partner pa je Mlekarna Celeia.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.11.2014, 08:00
Ljubljana - V podjetju Prospeh so razvili sistem za sledljivost mesnih in mlečnih izdelkov, ki potrošniku pokažejo pot proizvodov od kmetij do predelave, proizvajalcem pa nudijo informacije o odzivih kupcev na njihove izdelke. Njihov prvi kupec in razvojni partner je Mlekarna Celeia.

Ekipa podjetja Prospeh se je pred tremi leti začela ukvarjati z razvojem sistema za sledljivost živil. Sodelovali so pri razvoju prve različice sistema sledljivosti za slovensko ekološko meso ter prejeli diplomo Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo sistema preverjana izvora ter pristnosti ekološkega mesa s pomočjo QR kod. »Ta projekt smo nadaljevali in se v letu 2013 odločili za ustanovitev podjetja in razvijanje produkta OriginTrail, takega kot je danes, dosti bolj kompleksnega kot je bila prva ideja,« razlaga projektni vodja Tomaž Levak.

Sledljivost od krave do police

OriginTrail pomaga uporabnikom odkriti poreklo mesnih in mlečnih izdelkov, ki se nahajajo na trgovskih policah vključno z najpomembnejšimi informacijami o izdelkih, pot proizvodov od kmetij do predelave, proizvajalcem pa nudi tudi informacije o odzivih kupcev na njihove proizvode.

Del sistema je tudi aplikacija Izvor, preko katere se potrošnik informira o izvoru izdelka. Ko kupec skenira oziroma fotografira EAN kodo (črtna koda) se prikažejo osnovni podatki o proizvodu, opis izdelka, nutricionistične vrednosti, kompatibilnost z njegovimi preferencami (alergije, poraba maščob, beljakovin ipd.), možno je oddodati tudi komentar o izdelku.

»Z našim izdelkom rešujemo problem proizvajalcev po razlikovanju izdelkov od tistih, ki niso avtentični, a skušajo skozi marketinške kampanje prikazati, da imajo določene lastnosti,« pravi Žiga Drev, odgovoren za finance in marketing.

Iščejo pilotne partnerje

Njihov prvi kupec oziroma kar razvojni partner je Mlekarna Celeia, saj so se z njimi dogovorili za sodelovanje, še preden je bila rešitev končana. »Zelo so nam pomagali, da smo na njihovem primeru zgradili celo zgodbo,« pravi Drev in dodaja: »Po drugi strani pa smo jim mi pomagali narediti vse njihove izdelke sledljive. Tako so prvi v svetu, ki imajo kompleksne izdelke, kot je jogurt, v katerem so sestavine iz več kmetij, sledljive in na vpogled potrošniku.«

V Sloveniji si želijo dodati še kakšno stranko iz mesne industrije, s čimer bi pokrili oba ključna trga. »Naš cilj je izvesti nekaj pilotnih projektov s partnerji, kot je Mlekarna Celeia. V Sloveniji ocenjujemo, da jih je od štiri do pet takih, katerih primerjalna prednost so izdelki slovenskega izvora. Tako bomo naš izdelek izpopolnili, se spoznali z različnimi informacijskimi sistemi, ter tako dobili rešitev na ključ, ki jo bo mogoče aplicirati tudi pri večjih sistemih v tujini.«

Najprej na bližnje trge

Že prihodnje leto se želijo usmeriti na tuje trge, najprej na bližnje. Spremljali bodo tudi, kako potrošniki uporabljajo aplikacijo, kateri deli so zanje najbolj zanimivi ter na tej osnovi še kakšne funkcionalnosti dodelali, dodali, spremenili. V skladu s širjenjem na tuje trge, bodo povečevali tudi ekipo, potreboval pa bodo predvsem programerje.

Obstajata dve konkurenčni rešitvi, ki pa sta osredotočeni na bolj enostavne proizvode, kot je sadje in zelenjava oziroma ena kmetija, en proizvod. Še noben ponudnik pa ni omogočil tako »seciranje« izvora prehrambnega proizvoda, kot ga ponuja OriginTrail.

Razvoj sistema so financirali deloma iz lastnih vložkov, dodatnih projektov, razvojno pa je pomagal prvi plačljivi kupec, Mlekarna Celeia. Upešni so bili tudi na razpisu za razvoj inovativnih podjetij P2 in trenutno ne iščejo investicij. »Seveda si bolj želimo ustvarjati prihodke, kot pridobivati investicije, a v nekem trenutku bomo za hitrejšo rast potrebovali tudi te,« pravi Levak. Prijavili so se tudi na razpis SK50, saj so ga ocenili kot dober instrument, s katerim bi se izognili začetni investiciji.

Zmagali na »pitchanju«

Pred kratkim so zmagali na Belgrade Venture Forum 2014 v »pitchanju« investitorjem in za nagrado dobili storitve v oblaku ter uvrstitev v ožji krog podjetij, ki se bodo potegovala za mesto v Microsoftovem programu BizSpark.

članek
 

Rok Lončarič, Setran Plus

Razvili so pasivno klimo, ki prihrani 90 odstotkov električne energije. Ciljajo na poslovne objekte in hotelske verige.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 22.11.2014, 08:00
Ljubljana – V zagonskem podjetju Setran Plus so kot prvi v svetu razvili notranjo pasivno klimatsko napravo, ki uporablja fazno spreminjajoče materiale. Pretekli teden so se predstavili na kongresu Smart City Expo v Barceloni, saj so bili izbrani kot ena izmed desetih najboljših inovacij leta.

»Delal sem kot zastopnik nemškega podjetja, ki je proizvajalo stropne plošče, ki uporabljajo fazno spreminjajoči material. Pri tem sem ugotovil, da je povpraševanja na italijanskem trgu dovolj in da te plošče ne delujejo tako, kot bi morale,« povod za zgodbo Setrana Plus opisuje Rok Lončarič. Z dvema inženirjema Srečkom Kneževićem in Tomažem Potrčem so se odločili za razvoj svoje naprave, ki so jo poimenovali air tower. Prijavili so se na razpis P2a Slovenskega podjetniškega sklada za aplikacijo tega materiala, vmes zamenjali idejo in se udeleževali zagonskih pospeševalnikov ter končno našli aplikacijo, ki je primerna za trg.

Med 10 najboljših inovacij

Naprava air tower ne potrebuje zunanje enote in prihrani več kot 90 odstotkov električne energije, ker hladi pasivno. Poleg tega je tiha in ne uporablja toksičnih in vnetljivih materialov. »Napravo postaviš pod pisalno mizo. Deluje z računalniškim ventilatorjem, tako da črpa zrak skozi toplotni prenosnik in absorbira odvečno toploto,« razlaga Lončarič.

Prejeli so nagrado za najboljšo inovacijo podjetja startup na letošnjem forumu inovacij. Prav tako so dobili nagrado projekta startCloud in razpis podjetniškega sklada SK50 za 50.000 evrov semenskega kapitala. Tega bodo, kot pravi Lončarič, porabili za prve večje projekte. »Imamo zelo velike obratovalne stroške in smo doslej naredili 30 produktov,« pravi. Napravo so testirali pri dveh domačih podjetjih in še nekaterih drugih.

Povabljeni so bili tudi na Smart City Expo v Barcelono, kjer se predstavljajo najboljše trajnostne, pametne rešitve. »Prijavili smo se in bili izbrani med 10 najboljših inovacij v lanskem letu,« razlaga Lončarič.

Na tuje trge se podajajo z lokalnimi partnerji

Ciljajo na poslovne subjekte s pisarniškimi prostori, večje poslovne stavbe, ki imajo skeletno gradnjo, kjer so visoka temperaturna nihanja, in na hotele oziroma hotelske verige. Povpraševanje za njihovo napravo prihaja z različnih koncev Evrope, od Velike Britanije do Italije. Na slednjega se bodo podali z lokalnim partnerjem prek skupnih vlaganj. »Za tujino vsekakor iščemo lokalne partnerje, ker poznajo trg in stranke, bližnjo okolico pa lahko pokrijemo sami,« o strategiji osvajanja tujih trgov govori Lončarič.

Sicer pa iščejo tudi različne vrste investitorjev, od poslovnih partnerjev v posameznih državah do večjih, bolj strateških partnerjev. »Vsaj zadnjega pol leta smo to počeli intenzivno. Hodili smo na investicijske dogodke od Berlina, Nizozemske do ZDA in počasi bomo prišli do dogovora,« pravi Lončarič.

Trenutno takih aplikacij fazno spreminjajočega materiala v svetu še ni. »Angleži sicer delajo stropno različico, ki pa je prevelika. Zato moramo biti hitri, v dveh do treh letih dobiti prve stranke in se uveljaviti na trgu,« glede načrtov doda sogovornik.

članek
 

Nika Pušenjak in Tina Burger, Larus Inventa

S treningom po metodah uporabne psihofiziologije do manj bolniških in bolj zadovoljnih zaposlenih.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 06.12.2014, 09:00
Ljubljana – Terapevtki iz podjetja Larus Inventa se ukvarjata z uporabno psihofiziologijo, ki pomaga odkrivati povezavo med telesom in psiho. Njihove stranke so vrhunski športniki in menedžerji ter otroci in odrasli z motnjo hiperaktivnosti in pozornosti, avtizmom ter cerebralno paralizo.

Uporabna psihofiziologija med drugim vsebuje metodo biofeedback, kjer gre za trening psihofizioloških odzivov osebe. »Treniramo avtonomni živčni sistem, za katerega je v preteklosti veljajo, da se ga ne da natrenirati,« razlaga Nika Pušenjak, direktorica in vodilna strokovnjakinja na področju uporabne psihofiziologije v Sloveniji.

Trening poteka s pomočjo posebnih naprav in pripadajočih senzorjev, ki merijo psihofiziološke odzive, kot so srčni utrip, temperatura, mišična aktivnost, galvanska prevodnost kože (detektor laži), možganski valovi. Biofeedback da povratno informacijo o tem, kaj se dogaja z našim telesom v obliki krivulj, stolpcev, avdio, vizualnih prikazov, in je način učenja o lastnem telesu. Končna faza treninga je, da se zna posameznik nadzirati sam in ne potrebuje več naprav.

Dobri rezultati pri hiperaktivnih

Poleg tega pri svojem delu uporabljajo tudi tehnologije neurofeedbacka, ki je le oblika metode biofeedback, saj se pri treningu uporablja encefalografski senzor za merjenje možganskih valov. Uporabljati so jih začeli pri Nasi za trening koncentracije pilotov, že kar nekaj let pa metoda daje zelo dobre rezultate pri otrocih z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo. Kot razlaga Pušenjakova, imata obe metodi velike možnosti tudi zato, ker lahko nadomestita jemanje zdravil, kot je ritalin, ki imajo negativne učinke.

»V tujini veliko ljudi trening biofeedback uporablja za obvladovanje stresa. Tudi podjetja najamejo terapevte za biofeedback, saj trening po tej metodi prinaša manj bolniških in bolj zadovoljne zaposlene,« pravi sogovornica. Poleg tega v tujini neurofeedback uporabljajo pri treningu optimalnega funkcioniranja (pick performance trening) za vrhunske menedžerje. Ti imajo namreč težave z želodcem, pritiskom, nespečnostjo, ne morejo se umiriti, čemur se lahko na dolgi rok izognejo.

Prepričati želijo ministrstvo za zdravje

Zaradi pozitivnih rezultatov, ki jih metodi prinašata, se Pušenjakova že pogovarja z zdravniki, medicinsko fakulteto, zavodom za varstvo pri delu, da bi tudi v Sloveniji postali bolj poznani in uporabljeni, o pozitivnih učinkih pa želijo prepričati še ministrstvo za zdravje. »Biofeedback ima namreč še druge aplikacije, saj lahko zmanjšamo pojavnost astmatičnih napadov, migren, če ste zelo natrenirani, vam ni treba več jemati zdravil za pritisk, naučite se sproščati mišice ob sedenju za računalnikom,« našteva Pušenjakova.

Z ministrstvom za zdravje se želijo dogovoriti, da bi lahko metodo terapevti izvajali s vsaj polovično koncesijo. V ta namen je nekaj podjetij s tega področja ustanovilo zbornico za uporabno psihofiziologijo, kot strokovno telo, ki bo spodbujalo raziskovanje, izobraževalo strokovno in laično javnost, seznanjalo z naprednimi tehnologijami in novimi odkritji, se borilo za certificiranje terapevtov ter da bo partner za pogovore z vladnimi ustanovami. Predsednica zbornice je Pušenjakova.

Razvili napravo za sproščanje voznikov

Delo terapevtk Larus Invente vključuje še razvojno-raziskovalne projekte, zaradi česar delujejo v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Razvili so napravo za nadzor stresnih odzivov voznikov v avtomobilu, ki s pomočjo pametnega telefona pomaga pri sproščanju. Povezali so se tudi s kolegi iz podjetja Nervteh, ki razvija simulator varne vožnje. »Mi merimo fiziološke odzive voznikov med vožnjo, s čimer bi radi odkrili rizične skupine voznikov. To bo prišlo prav zavarovalnicam,« pripoveduje Pušenjakova.

Idej jim ne zmanjka, saj jih zanima tudi testiranje starejših voznikov, za katere EU išče način, kako jih naučiti, da ne bodo ogrožali drugih v prometu. Podjetje se ukvarja tudi s prodajo profesionalnih naprav biofeedback.

članek
 

Matej Peršolja, Carlock

Slovenska rešitev za spremljanje avtomobila prek mobilnega telefona, ki jo prodajajo v ZDA, Evropi in Avstraliji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.12.2014, 09:00
Ljubljana – Sistem Carlock omogoča spremljanje vozila prek mobilnega telefona in tako lahko obvaruje vozilo pred krajo. Carlock se enostavno priključi v avtomobil, ker ima standardni priključek, ki se ga običajno uporablja za diagnostiko vozila. Uporabnik nato prek računalnika aktivira svoj račun, si naloži aplikacijo za mobilni telefon (android in ios) in prek nje spremlja svojega jeklenega konjička. Sistem prek GPS signala uporabnika obvešča o položaju avtomobila.

»V prejšnjem startupu smo razvijali aplikacijo Kje si taksi za iskanje najbližjega taksija. Iz iskanja primerne tehnologije za ta projekt skozi testiranje, po tem, ko smo videli, da Kje si taksi ne bo uspešen, videli priložnost na globalnem trgu za prenos tehnologije, ki je že dolgo veljala na medpodjetniškem trgu, na končnega kupca,« o ideji za Carlock razlaga soustanovitelj in direktor podjetij Protectus Technologies in RS5 Matej Peršolja in nadaljuje: »Zdelo se nam je, da imamo prava znanja, da je trg dovolj velik za tako rešitev ter da smo tudi časovno na dobri poti. To se je s časom tudi potrdilo.«

Največ neposredne prodaje v ZDA

Trenutno svojo rešitev prodajajo v ZDA, Evropi in Avstraliji. Največ neposredne prodaje je v ZDA, v Evropi pa prodajajo prek distributerjev. Večja naročila za produkt so imeli že v Franciji in Italiji. Od maja letos so ob majhnem marketinške proračunu prodali nekaj več kot 400 naprav.

V prihodnjem letu želijo do pomladi pridobiti večjo investicijo, po možnosti iz ZDA. Njihov prvi investitor je iz ZDA in ima pospeševalnik Start Labs, ki povezuje Beograd in San Francisco. Tako se je v začetku leta ekipa Carlocka pilila najprej v Beogradu, nato pa še v Silicijevi dolini. Prek prvega investitorja so prišli do Izraelca, ki se je odločil investirati v njihov rešitev. Carlock je tudi najbolj prepričal panel investitorjev iz ZDA, ki so prek videokonference sodelovali na letošnjih investicijski konferenci Coinvest Venture Days v Novi Gorici.

V načrtu zaposlovanje

Poleg pridobivanja investicije bodo še bolj agresivno prodajali na ameriškem trgu, ki se je izkazal za najbolj dojemljivega za neposredno prodajo. Tudi Evropa ima potencial, a je ameriški trg bolj homogen in predvsem velik. »Zato bi si prihodnje leto želeli še okrepiti svoj položaj na njem,« pravi Peršolja.

Glavno podjetje Protectus Technologies je v ZDA in ima slovensko podružnico, ki je v stoodstotni ameriški lasti. V načrtu imajo zaposlovanje tako v ZDA, predvsem v prodaji, kot v Sloveniji, kjer deluje razvojni del ekipe štirih ustanoviteljev.

članek
 

Anuška Cerovšek Beltram in Blaž Jemc, Travelstarter

Prek slovenske platforme množičnega financiranja za turizem in potovanja TravelStarter podprete lokalne in tuje projekte.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 10.01.2015, 08:00
Ljubljana – Anuška Cerovšek Beltram in Blaž Jemc sta zasnovala platformo množičnega financiranja za turizem in potovanja TravelStarter, na kateri ponujajo produkte iz Slovenije, Francije, Velike Britanije in Hrvaške. Podporniki pa v zameno za pomoč dobijo njihovo storitev.

Anuška je soustanoviteljica potovalne agencije STA potovanja, v kateri z Blaž skupaj delata že šest let, tako da sta s turizmom in popotniško industrijo kar dobro seznanjena. »Zadnje tri leta sva, Anuška še bolj kot jaz, spremljala razvoj platform množičnega financiranja. Anuška na to temo dela tudi doktorat. Ukvarjati sva se začela s tem, kako bi lahko turizem oziroma popotništvo pripeljali v množično financiranje oziroma obratno,« o tem, kako je nastal neke vrste Kickstarter za turizem in potovanja razlaga Blaž Jemc.

Osem pilotnih projektov

Platformo so zagnali pred par tedni, na njej pa se predstavlja osem pilotnih projektov, po trije iz Slovenije in Francije ter po eden iz Walesa in Hrvaške. Ideje za financiranje projekta lahko prijavi kdorkoli neposredno preko strani. V prvi fazi so prejeli več kot 100 idej in izbrati nekaj najboljših je bil kar izziv. »Dobra ideja še ni dovolj. Treba je resno zastaviti projekt, da je dobro zasnovan, narejen dober filmček, razdelane nagrade za donatorje ipd.,« pravi Jemc. Imajo že nekaj novih prijav, z nekaterimi so že dogovorjeni, da bodo njihove projekte objavili v kratkem.

Podporniki v zameno za podporo, ki se giblje med pet in 200 evri, dobijo storitev oziroma turistično ponudbo določenega projekta, od različnih obrokov, samega bivanja, vikend paketa, tečajev do izletov po mestih, športnih aktivnosti. »Naša posebnost je, da bi lahko pri obstoječih ponudnikih, ki s tem širijo svojo ponudbo, nagrado izkoristite še preden je kampanja zaključena,« razlaga Jemc. S projekti ciljajo na lokalne prebivlace oziroma popotnike, ki te destinacije želijo obiskati, ali pa so že tam, in si z njimi popestriti obisk nekega mesta, države. »Naša vloga je tudi izobraževanje popotnikov o množičnem financiranju in zaupanju v tovrstne projekte,« dodaja Jemc.

Vse kampanje imajo cilje – mora biti nek zaključen projekt, za katerega zbirajo denar. Lahko pa se pred začetkom kampanje odločijo za fleksibilen ali fiksen sistem, torej ali bodo dobili ves denar, ki so ga prejeli, ali pa bodo dobili denar le, če ga zberejo v celoti. Večina projektov je trenutno fleksibilnih.

Letos vsaj 50 novih

Prvi odzivi na platformo so dobri, tudi lokalni projekti iz drugih držav so s svojimi kampanjami zadovoljni, pravi Jemc. Do zaključka prvih kampanj je še slaba dva meseca in pri Travelstarterju računajo, da jih bo vsaj pol uspešno financiranih. Letos želijo zagnati vsaj 50 novih projektov, pomembnejša pa je kakovost pred količino. Investitorjem lahko že pokažejo statistiko obiska strani, z novimi projekti, ko se bodo številke še povečale, bodo morda iskali tudi kakšno finančno investicijo ali pa se bodo odpravili v katerega od startup pospeševalnikov v tujino.

Anuška in Blaž sta se namreč že udeležila startup konference v Romuniji, na kateri sta prišla v polfinale, bila sta tudi v ožjem izbor za dva pospeševalnika (v Španiji in Bolgariji), prijavljata pa se tudi na nove.

članek
 

Tim Potočnik, Eurosender

Ekipa slovenskega zagonskega podjetja je razvila orodje za cenejše pošiljanje paketov po Evropi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 17.01.2015, 10:00
Ljubljana – Ekipa zagonskega podjetja Eurosender, ki je razvila orodje za cenejše pošiljanje paketov in prtljage, se je kalila v nemškem pospeševalniku ProSiebenSat.1. Veselijo se tudi vključitve v lizbonski Beta-i.

Do ideje za Eurosender so prišli na podlagi izkušnje ob študiju v tujini, kjer je imel eden od treh soustanoviteljev težave pri pošiljanju paketov domov. »Ugotovili smo, da je težko dobiti ponudbe različnih kurirjev, sploh, če ne govoriš lokalnega jezika. Njihove aplikacije so ponavadi prilagojene poslovnim uporabnikom, za končnega uporabnika pa je hitro naročanje prek spleta težko. Poleg tega so cene visoke. Ti trije razlogi so bili glavni, da smo se lotili postavljanja kurirske mreže in rešili vse omenjene težave,« o začetkih govori Tim Potočnik.

Eurosender je rezervacijski sistem za pakete, podobno kot že dobro delujoči sistemi za nakupe letalskih vozovnic, rezervacije hotelov, rent-a-carov ipd. »V vseh teh panogah se je naš poslovni model izkazal za zelo dobrega, v logistiki pa ni še nobenega močnega ponudnika, zato to želimo postati mi,« pravi Potočnik in dodaja, da na ameriškem trgu so podjetja, ki uporabljajo tak sistem za pošiljanje mednarodnih paketov, v kontinentalni Evropi pa resne konkurence ni.

Od študentov do majhnih podjetij

Eurosenderjeve stranke so študenti na izmenjavi, izseljenci, poslovneži, športniki z veliko prtljage, manjše spletne trgovine ter mikro in manjša podjetja, ki veliko uvažajo iz držav EU. »Pogosto se na primer zgodi, da nemška trgovina ne pošilja v Slovenijo, v takem primeru naš kurir pobere paket v Nemčiji, mi pa ga dostavimo vam v Slovenijo,« razlaga Potočnik.

Ekipa se je kalila v nemškem pospeševalniku ProSiebenSat.1, ki je v lasti istoimenske televizije. Ta se namreč zaveda, da bo na dolgi rok moč televizije začela ugašati, saj se vse seli na splet, zato že zdaj strateško vlagajo v internetna podjetja po Evropi.

Iz nemškega v lizbonski pospeševalnik

»Želeli smo v enega od najboljših evropskih pospeševalnikov, zato smo se prijavili v ProSiebenSat.1 prek njihove spletne aplikacije. Kot mlada in zagnana ekipa z dobro idejo, ki rešuje problem na trgu, smo jim bili všeč, zato so nas povabili najprej na pogovor prek Skypa, kasneje pa še kot enega od dvajset zagonskih podjetij na predstavitev upravi podjetja. Sprejeli so nas v trimesečni program pospeševalnika, v katerem smo se ogromno naučili,« o dobrih izkušnjah v tujini razlaga Potočnik. Poleg tega so se dogovorili tudi za sodelovanje z lizbonskim pospeševalnikom Beta-i, ki je eden najboljših za portugalski in španski trg, kjer bodo preživeli tri tedne.

Eurosender deluje po celotni Evropi, razen nekaterih manjših otokov, Cipra in Malte. Ožja ekipa šteje tri člane, soustanovitelje, in več zunanjih sodelavcev, se pa bo zaradi hitre rasti kmalu povečala. Dobili so tudi naložbo Silicijevih vrtičkov, ki je namenjena predvsem marketingu. Dolgoročno želijo pritegniti še kakšnega nemškega investitorja, njihov cilj pa je postati booking.com za pošiljanje paketov.

članek
 

Nejc Škoberne, Genialis

Ekipa podjetja povezuje računalništvo in znanosti o življenju. Letos načrtujejo tudi ustanovitev podjetja v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 24.01.2015, 09:00
Ljubljana – Ekipa podjetja Genialis, ki je spin-out Laboratorija za bioinformatiko s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, razvija uporabniku prijazno programsko opremo za obdelavo bioloških podatkov.

Na področju ved o življenju imajo raziskovalci v zadnjih letih opravka z vse več podatki, kar povečuje potrebe po orodjih za njihovo obdelavo in interpretacijo. To je priložnost za vzpon bioinformatike. »Uporaba računalniških postopkov, orodij, metod, analiz v raziskavah na področju ved o življenju, kot so molekularna biologija, medicina in biokemija,« o tem, kaj je bioinformatika razlaga direktor podjetja Genialis Nejc Škoberne.

Začelo se je na fakulteti, ko so se trije kolegi odločali za ustanovitev zagonskega podjetja s področja analize podatkov. »Leto za tem se je izkazalo, da se je najbolje usmeriti na področje bioinformatike,« razlaga Škoberne. S kolegom Miho Štajdoharjem, ki je danes tehnični direktor podjetja, sta pognala kolesje za nastanek Genialisa.

Iz akademskega sveta v industrijo

K sodelovanju so jih povabili iz Laboratorija za bioinformatiko, da bi skupaj razvili nekaj, kar bo uporabno tudi za trg. »Ideja je torej bila vzpostaviti prenos tehnologij, znanja, izkušenj iz akademskega sveta v različne industrije, ki pri svojem delu uporabljajo bioinformatiko, kot so farmacevtska, biotehnološka in prehranska industrija,« pravi Škoberne. Z laboratorijem so uredili prenos tehnologije na podjetje, z njimi pa še vedno sodelujejo pri razvoju tehnologije in v nekaterih skupnih projektih.

Trenutno je v podjetju osem redno zaposlenih in štirje zunanji sodelavci. Imajo dve večji stranki, in sicer Baylor College of Medicine iz Houstona, kjer imajo tudi dva sodelavca, ki tam delata na skupnem projektu, in Garvan Institute of Medical Research iz Sydneya, ter več manjših (univerze, raziskovalni inštituti, podjetja). Letos želijo priti do prve različice produkta, ki bi jo ponudili v testiranje izbranim uporabnikom, in zaposliti nekaj dodatnih sodelavcev.

Ne načrtujejo novih investicij

Prijavili so se na razpis Slovenskega podjetniškega sklada P2 A in bili sprejeti v podjetniški pospeševalnik v Trentu TechPeaks, kjer so pol leta pilili svoje podjetniško znanje in idejo. Razvijali so produkt, ki bi ga ponudili trgu in hkrati nadgrajevali tehnologijo, ki so jo prevzeli iz laboratorija. V okviru pospeševalnika so dobili tudi 25.000 evrov investicije, kasneje pa še 100.000 evrov zasebne investicije. Prijavljajo se tudi na razpise v okviru evropskega programa Obzorje 2020. Novih investicij ne načrtujejo, saj želijo rasti na osnovi prodaje lastnih izdelkov in storitev. Eden izmed ciljev za letos je tudi ustanovitev podjetja v ZDA, s katerim želijo kandidirati na ameriških razpisih.

Organizirajo tudi dogodke, na katerih želijo povezati dva svetova, računalništvo in vede o življenju ter tako povezovati skupnost. V tem mesecu so začeli tudi z izobraževanjem biologov za uporabo osnovnih tehnik bioinformatike.

Doma konkurence ni, v tujini kar močna

Pri nas konkurence nimajo, saj so edino podjetje, ki se ukvarja z analizo bioloških podatkov in razvojem programske opreme za njihovo analizo, v svetu pa je konkurenca kar močna. Predvsem v ZDA, kjer je veliko tveganega kapitala in podjetij s tega področja, ki obstajajo že nekaj let in imajo velike proračune. »Iskat nišo oziroma nekaj, kar te razlikuje od njih, je vedno izziv,« pravi Škoberne in dodaja, da je v ZDA okoli 10 podjetij, od teh so nekatera res zelo močna. V Evropi jih je manj, a večina ni neposredna konkurenca Genialisu, saj delujejo drugače in gradijo na drugačni tehnologiji. Evropska podjetja so v primerjavi z ameriškimi tudi veliko bolj storitveno naravnana in manj produktno.

članek
 

Z novo tehnologijo v avtošole

Borut Jeglič, Foora: Pripomoček učiteljem vožnje olajša delo, kandidatom za voznike pa zmanjša stres pri učenju.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.02.2015, 15:00
Ljubljana – Ekipa Foore želi s svojo rešitvijo zmanjšati stres pri učenju vožnje ter prispevati k večji prometni varnosti in manjšemu številu smrtnih žrtev na cestah. Odzivi slovenskih uporabnikov so zelo dobri, merijo pa na tujino, kamor se podajajo spomladi.

Ekipa Foore želi ustvariti svet, v katerem se bomo na cestah počutili varno in udobno. Zato so si zamislili spletno in mobilno rešitev za šole vožnje. »Najprej smo se pogovorili šolami vožnje po Sloveniji, o tem, kakšne težave imajo, kaj bi lahko izboljšali in podobno. Tako je nastala Foora, pripomoček za učitelje vožnje in za kandidate za voznike,« razlaga Borut Jeglič. Pripomoček učiteljem vožnje olajša spremljanje vsakega kandidata, saj ima lahko en učitelj 15 kandidatov za voznike. »Težko si za vsakega zapomnijo, kje je že vozil, katere napake je naredil, kaj morata še narediti … Doslej so si to pisali na listke, odrezke ipd., z našo rešitvijo jim to olajšamo, saj si vse te informacije enostavno beležijo in organizirajo kjerkoli in kadarkoli preko tabličnega računalnika,« pravi Jeglič.

Tudi kandidati za voznike lahko dobijo vse te informacije, doma, ko niso pod stresom. Takrat lahko na zemljevidu pogledajo, kje sta se z učiteljem vozila, kakšne napake naredil, kaj je bil cilj ure ipd. Tako lahko kandidat tudi hitreje napreduje, ker si storjene napake in nasvete učitelja vožnje laže zapomni in jih osvesti.

Učiteljem vožnje ponujajo paket mesečne naročnine s tablico, prenosom podatkov, aplikacijo, tako jim ni treba skrbeti za programsko in strojno opremo. Kandidati pa lahko do podatkov dostopajo prek spleta. Brezplačno si lahko ogledajo omejeno število voženj, lahko pa se naročijo na Foora PRO paket, ki jim zagotavlja temeljito in kakovostno pripravo na izpit, nasvete za odpravo napak, in podobno.

Fooro uporablja osem avtošol po Sloveniji. »Interesa pa je vse več,« pravi Jeglič in dodaja, da nove tehnologije niso ovira. »Smo zelo navdušeni, kako v avtošolah dojemajo nove tehnologije in jih tudi uporabljajo. Vsi učitelji, ki uporabljajo Fooro, jo uporabljajo vsak dan,« poudarja Jeglič. Ovira, na katero so naleteli, pa je toga zakonodaja na področju vodenja dokumentacije v šolah vožnje, ki mora biti na točno določenih fizičnih obrazcih. Zato že sodelujejo z agencijo za varnost v prometu, ministrstvom, policijo in vsemi, ki so udeleženi pri tem, da bi spremenili pravilnike in omogočili vodenje dokumentacije elektronsko. To bi tudi izboljšalo nadzor nad podatki, kajti dogaja se, da, na primer nočne vožnje vozijo ob 14h popoldne, na papirju pa je napisano, kot da je bila vožnja opravljena ponoči. Tudi zato je interes pri inšpektorjih velik.

Razvoj aplikacije za šole vožnje so financirali iz lastnih sredstev in vlagateljev (še) ne iščejo. Trenutno se izteka testno obdobje Foore, ki jo bodo v nadaljevanju financirali iz naročnin. Slovenija je zanje izhodišče oziroma preizkusni trg, cilj pa je tujina. Tja se bodo podali že spomladi, kam še niso določili, vsekakor pa najprej k sosedom.

članek
 

Igor Panjan, SmartPa

Z visoko tehnologijo do poslovnih kontaktov v eni uri. Prisotni na trgih nekdanje Jugoslavije, pogledujejo na Poljsko, v Švico in ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.03.2015, 10:00
Ljubljana – Podjetje SmartPa se je v začetku ukvarjalo z drugim produktom in je za svoje potrebe razvilo iskalnik poslovnih kontaktov. A ta se je izkazal zanimiv tudi za druga podjetja, zato so moči preusmerili v razvoj produkta, s katerim svojim strankam pomagajo iskati stranke.

SmartPa izhaja iz visokotehnološkega podjetja XLAB in je razvilo inovativni spletni iskalnik vseh poslovnih kontaktov, ki so dosegljivi na spletu, vključno z e-naslovi in telefonskimi številkami oseb, ki jih iščemo. Gre za »big data« aplikacijo, ki nadomešča in avtomatizira zamudno ročno brskanje in iskanje poslovnih kontaktov prek spletnih iskalnikov, kot so LinkedIn, Google, Yahoo, Xing in drugi.

Spletni pajki in umetna inteligenca

Ključna razlika v primerjavi s konkurenco je, da podjetjem bistveno hitreje prinesejo rezultate oziroma od nekaj 10 pa do več tisoč kontaktov potencialnih strank, tako lahko podjetja v enem dnevu obdelajo več strank. »Namesto v parih dneh, kontakte strank zagotovimo v eni uri, kar je naša ključna kompetenčna prednost,« pravi direktor podjetja Igor Panjan in dodaja, da tovrstne probleme kot inženirsko podjetje rešujejo z visoko tehnologijo. V svoj produkt so namreč vključili kompleksne algoritme oziroma spletne pajke ter sodobne tehnologije na področju »machine learning« in umetne inteligence.

Med svoje končne uporabnike uvrščajo predvsem manjša podjetja, ki običajno nimajo močnih marketinških ali prodajnih oddelkov, in jim omogočijo, da svoje potencialne kupce, ki niso dostopni v javnih bazah podatkov, hitro in poceni iščejo v več kot 100 državah po svetu. Imajo že več kot 30 uporabnikov, število zadovoljnih domačih in tujih uporabnikov pa se hitro povečuje. Med slovenskimi uporabniki pri SmartPaju izpostavljajo podjetja, kot so ISL On-Line, Špica International, Beenius, Xlab in ID Shop.

Osvajanje trgov in nove storitve

Povezali so se s podjetjem Bisnode, ki je iskalnik uvrstila v svoj prodajni program. Tako so vstopili na trge nekdanje Jugoslavije: Slovenijo, Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. O sodelovanju z večjimi, že uveljavljenimi podjetji pa Panjan pravi: »Kot mlado, visoko tehnološko podjetje lahko velikemu, uveljavljenemu podjetju prinesemo tehnološko kompetenco, ki je mogoče trenutno nima tako razvite. Mlajše generacije so zrasle s tehnologijo in jo obvladujejo bistveno bolje kot velike korporacije. Hitreje se prilagajamo trgu, spremembam na področju tehnologije. Na drugi strani pa imamo problem pri prodaji, ker smo mlada inženirska podjetja, ki smo preveč introvertirana, z inženirsko kulturo. Medtem ko trg zahteva mehke pristope.«

Raziskujejo možnosti za vstop na poljski trg in imajo poslovnega partnerja v Švici. Njihov cilj je tudi trg ZDA, ki ima bolj liberalno zakonodajo o varovanju osebnih podatkov kot Evropa. Podjetje načrtuje tudi razvoj novih storitev na področju Customer Data Enrichment, pri čemer jim bo v pomoč dogovor o sodelovanju pri prodaji programske opreme IBM SPSS Modeler s podjetjem IBM.

Podjetje je prejemnik 50.000 evrov konvertibilnega posojila v okviru razpisa SK50, ki ga izvaja Slovenski podjetniški sklad.

članek