Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

S Peeksterjem že na britanskem medijskem trgu

Koroški mladi računalničarji z mobilno aplikacijo peekster uspešno rastejo. Naslednji cilj je ameriški trg.
Mateja Celin, dopisi pet, 20.12.2013, 18:00
Slovenj Gradec - Ena od zgodb, ki stopajo po poti uspeha, je podjetje Aventa+ treh mladih računalnikarjev Tineta Hamlerja, Tomaža Orterja in Smilijana Kerenčiča. Z idejo za mobilno aplikacijo peekster je bilo izmed 3444 podjetij z vsega sveta letos izbrano za vstop v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra. Pred tem so zmagali že na slovenskem tekmovanju TStartup, v Londonu pa so se jim po besedah Toneta Hamlerja odprle številne nove priložnosti. »Pravkar smo v Wayri izpeljali predstavitveni dan (demo day), v živo in na medmrežju je našo prestavitev slišalo več tisoč potencialnih vlagateljev. Dobili smo tudi veliko povabil na pogovore z njimi.«

Zanimivo za oglaševalce

Mobilna aplikacija peekster, ki jo je trojica podjetnikov razvila, povezuje tiskane medije in digitalne vsebine. Med prebiranjem tiskanega časopisa peekster omogoča zajem fotografije članka s telefonom, nato pa omogoča uporabniku, da tako zajet članek deli na spletu, na socialnih omrežjih, zanj na mobilni napravi pridobi fotografije, videoposnetke, sorodne članke in druge vsebine ali pa članek shrani za poznejše branje. Z deljenjem na socialnih omrežjih medij pridobi več ogledov, zaradi česar je tudi bolj zanimiv za oglaševalce. V povezane vsebine, ki jih peekster ponudi, lahko vključijo tudi plačljive, pojasnjuje Hamler.

V prvem tednu 7000 uporabnikov

Aplikacijo že uporabljajo v povezavi s tremi največjimi londonskimi brezplačniki Metro, London Evening Standard in City A.M., kot je povedal Hamler, pa so se priključili tudi časniki The Times, Independent in The Guardian. Omenjeni časopisi imajo skupaj okrog šest milijonov bralcev na dan. »Ko smo pred dvema tednoma na spletu v Applovem App Storu ponudili prvo različico peeksterja, je bil že naslednji dan razglašen za najboljšo aplikacijo. Prvi teden smo pridobili več kot 7000 uporabnikov in rastemo še naprej.«

Merijo še na ameriški trg

Februarja se jim gostovanje v Wayri izteče, zdaj nameravajo pridobiti investitorja za peekster, s katerim poleg britanskega merijo tudi na ameriški trg. »Naš končni cilj je postati globalno podjetje, če bo le mogoče, pa bi njegov razvojni del preselili nazaj v Slovenijo, v tujini pa bi obdržali marketinški del,« je dejal Hamler. Slovenija je za peekster premajhna, pravi, »nekaj založnikov, s katerimi smo se pogovarjali, meni, da je koncept sicer dober, a se v tej zgodbi še ne vidijo. Tudi presek ljudi, ki berejo dnevne časopise, imajo mobilni telefon in članke objavljajo na socialnih omrežjih, je doma premajhen. Kljub temu bi z veseljem sodelovali tudi s katerim od domačih založnikov.«

članek
 

Boštjan Lipnik, portal Ribiskekarte.si

Tovrstnih portalov v tujini ni, zato želijo postati mednarodno informacijsko središče za ribolov.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 30.08.2014, 08:00
Ljubljana – Portal Ribiskekarte.si posreduje pri nakupu ribolovnih dovolilnic, a njihovi cilji se ne ustavijo pri tem. Svoj model želijo prenesti v tujino in postati mednarodno informacijsko središče za ribolov.

Idejo za portal so snovalci dobili na podlagi lastnih ribiških izkušenj in opažanj, da ne obstaja neki centralni portal, ki bi ponujal pregled nad ribičijo v Sloveniji in izkoristil tehnologije za nakup ribiških dovolilnic na spletu 24 ur na dan.

V Sloveniji je 64 ribiških družin in z vsako posebej se dogovorijo za prodajo dovolilnic na njihovem portalu. Zdaj sodelujejo že s 55 odstotki ribiških družin in dodajajo še nove. Dodali so tudi program nakupa unikatne kode za ribolov na morju. »Mi prevzamemo administracijo, tako da ribiške družine nimajo stroškov izdaje ribolovnih dovolilnic. Poleg tega takšna prodaja omogoča boljši nadzor, manj možnosti ponarejanja in večjo preglednost. Žal pa vsi tega ne vidijo tako, saj jih je strah novosti,« razlaga direktor in ustanovitelj podjetja Terra Nullius, ki stoji za projektom, Boštjan Lipnik.

Združevanje ribiškega turizma

Portal je namenjen domačim in tujim ribičem in je preveden v šest tujih jezikov. Vsak mesec ga obišče okoli 13.000 obiskovalcev, od tega je 30 odstotkov tujcev. Zdaj se financirajo iz lastnih sredstev, nekaj tudi od provizije, ki jo poberejo za prodajo dovolilnic, prijavili pa so se tudi na razpis podjetniškega sklada P2. »Če bi hoteli od tega živeti, bi morali večino prometa z dovolilnicami preusmeriti prek našega portala. To bo verjetno mogoče čez nekaj let. Določene ribiške družine že razmišljajo, da bi dovolilnice prodajale samo na spletu,« razlaga Lipnik.

Širša vizija načrtovalcev portala, ki so se kalili v podjetniškem inkubatorju TSstartup, je združitev vseh, ki so v Sloveniji povezani z ribiškim turizmom. »Slovenija je v špici ribolova in muharjenja, a nikoli se nismo znali predstaviti kot celota, ampak je vsak skrbel za svoj vrtiček. To poskušamo z našim centrom spremeniti in turistom ponuditi Slovenijo kot celoto,« pravi Lipnik. Zato so se povezali s portalom Slovenia Info, sodelujejo s turističnimi informacijskimi centri in lokalnimi turističnimi organizacijami, a vsi ne vidijo priložnosti v tem.

Skladno s sodelovalnim motom že pripravljajo nadgradnjo portala, ki bo ponujal tudi povezave do kulinaričnih izkušenj, nastanitev, ribiški vodnik in trgovine, vse prilagojeno določeni lokaciji, ki jo ribič išče. Za to pa bodo zaračunavali članarino.

V Evropi 40 milijonov ribičev

Poleg tega imajo v načrtih širitev modela v tujino, saj je samo v Evropi več kot 40 milijonov ribičev, kar ponuja veliko priložnosti. Pogovarjajo se že s pristojnimi v Srbiji, po osvojitvi Balkana pa merijo na severne sosede. Ker v tujini tovrstnih portalov ni, si želijo postati mednarodno informacijsko središče za ribolov, ki bo hkrati družbeno omrežje za ribiče. Projekt zdaj daje redno zaposlitev dvema, imajo pa tudi devet zunanjih sodelavcev, od tega pet prevajalcev.

članek
 

Jan Juvan, podjetje Juvar

Razvili so premaz za bolj učinkovito in zdravju prijaznejše varjenje. Stranke poiščejo kar po spletu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.09.2014, 12:00
Ljubljana – Podjetje Jana Juvana je bilo med polfinalisti tekmovanja za startup leta, ukvarja pa se z razvojem in izdelavo posebnih premazov, ki omogočajo učinkovito varjenje do debeline 10 milimetrov z enim samim prehodom in brez priprave roba.

Idejo za razvoj tovrstnih premazov je Jan Juvan dobil po naključju ob študiju literature za diplomsko nalogo na fakulteti za strojništvo. Po posvetu z mentorjem se je odločil temo naloge zamenjati in svoj čas posvetiti razvoju premaza. Pri tem so mu bila v veliko pomoč slovenska podjetja z brezplačnim materialom, na katerem je lahko testiral premaze. Prav tako mu je v pomoč fakulteta, ki mu še danes omogoča testiranje v njihovih laboratorijih.

Uporaba Juvarjevega premaza bistveno zmanjša porabo dodajnega materiala, električne energije, zaščitnega plina in zmanjša čas varjenja za več kot polovico, podjetju pa ni treba investirati v novo varilno opremo. Dodatna prednost premazov pa je, da so neškodljivi zdravju varilcev.

Iščejo stalne stranke

Letos so sklenili dvoletni razvoj prve različice premaza za varjenje nerjavnega jekla TIG in ga začeli predstavljati podjetjem doma in v tujini. »Gre za novost, zato so predstavitve nujne, saj podjetja premaza ne poznajo. Prav tako jim pošiljamo testne vzorce, da se lahko sami prepričajo o učinkovitosti,« pravi Juvan. O premazu pa v okviru vaj Juvan predava tudi študentom na fakulteti.

Premazi so primerni za vsa podjetja, kjer po postopku TIG, laserskem ali postopku MIG varijo nerjavno jeklo, titanove, aluminijeve in druge zlitine. Torej, varjenje za farmacevtsko, živilsko, kemijsko, ladijsko, letalsko in vesoljsko industrijo. Trenutno pridobivajo stalne stranke, nekaj slovenskih podjetij že uporablja Juvarjev premaz. Bili so na sejmih v Istanbulu in na Poljskem, novembra gredo v ZDA na velik varilski sejem. V pogovorih so z morebitnimi strankami v Srbiji. Sicer pa stranke poiščejo kar na spletu in poslovnega družabnega omrežja LinkedIn.

Juvan je premaz zaščitil s slovenskim patentom in poslovno skrivnostjo. Financira pa se delno s sredstvi iz razpisa podjetniškega sklada P2, nekaj pa je imel tudi lastnih prihrankov.

Konkurence je malo, po eno podjetje je v ZDA, Ukrajini in Avstraliji, vendar njihovi premazi vsebujejo zdravju škodljive elemente, predvsem kromov(III)oksid, ki je škodljiv za varilčeva dihala. Podjetje Juvar trenutno zaposluje enega človeka in ima pogodbe z zunanjimi sodelavci. V naslednjem letu bodo razvijali različice premaza za druge materiale, ki jih bodo predstavili konec leta 2016.

članek