Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Marcel Verstovšek, HYB

V podjetju HYB proizvajajo in tržijo senzorje tlaka, medicinske pripomočke, elektronske sklope in debeloplastna hibridna vezja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 13.10.2012, 12:00
Ljubljana - V znanje in razvoj usmerjena družba HYB iz Šentjerneja snuje, proizvaja in trži senzorje tlaka, medicinske pripomočke, elektronske sklope in debeloplastna hibridna vezja. Svoje izdelke prodajajo povsod po svetu.

Letos so v podjetju praznovali 40-letnico, saj začetki HYB segajo v 70. leta preteklega stoletja, ko so v sodelovanju med Iskro in Institutom Jožef Stefan nastali zametki hibridne tehnologije v Šentjerneju.
Podjetje se ukvarja s proizvodnjo, razvojem in trženjem debeloplastnih hibridnih mikrovezij, senzorjev tlaka, medicinskih pripomočkov ter elektronskih sklopov za uporabo različnih aplikacij v medicini, avtomobilski industriji, telekomunikacijah, grelno-hladilnih sistemih ter drugih vrstah industrij.

V zadnjih letih so veliko vlagali predvsem v razvoj industrijskega programa in programa medicine, ki sta njihova ključna strateška cilja tudi v prihodnje. Lani so pridobili znak »CE« za sistem brezžičnega prenosa signala krvnega tlaka, ki je plod lastnega znanja in se uporablja v medicini. Poleg šentjernejske družbe je na svetu le še en ponudnik primerljivega sistema.

Z dvema multinacionalkama se že dogovarjajo za nakup njihovih novih izdelkov. Sicer pa so jim konkurenca na trgu medicinskih pripomočkov predvsem velike multinacionalke, ki pa se ne ukvarjajo toliko z razvojem, ampak iščejo manjša razvojna podjetja, ki bi bila zanimiva za nakup. »Torej so te velike multinacionalke potencialno lahko tudi naši kupci. A se ne prodajamo, ampak iščemo zgolj kupce za naše izdelke,« pravi direktor podjetja Marcel Verstovšek. Drugi konkurenti so manjša raziskovalno-razvojna podjetja, a so se v Hybu usmerili v nišo, ki ni toliko zasedena, zahteva pa specifična znanja in izkušnje. Te jim posledično zagotavljajo ključno konkurenčno prednost.
Svoje medicinske pripomočke prodajajo po vsem svetu. Kupce iščejo po dveh kanalih, in sicer prek multinacionalk, ki njihove izdelke kupujejo in jih prodajajo po svojih distribucijskih kanalih, ter prek lokalnih distributerjev, na primer na trgih Avstralije, Azije, na Japonskem in v Braziliji, ki promovirajo in prodajajo izdelke pod blagovno znamko Hybysens. »Iskreno povedano, če bi delali samo za domači trg, bi ´trgovino´ lahko kaj kmalu zaprli. Naši izdelki so namenjeni svetovni uporabi,« pravi Verstovšek.

Podjetje zaposluje 63 ljudi v proizvodnji in razvoju, tesno pa sodelujejo tudi z razvojnimi centri, centri odličnosti, Institutom Jožef Stefan, ljubljanskim kliničnim centrom. »To nam omogoča, da po znanju, bazičnem in aplikativnem razvoju konkuriramo svetovnim multinacionalkam,« razlaga Verstovšek. Zaposleni so večinoma elektro- in strojni inženirji. Ker gre za specifično področje medicine, je kader nemogoče dobiti doma. Pomagajo si z domačimi zdravniki, veliko znanja pa pridobijo v tujini.

članek
 

Ortotip

Podjetje s svojo raziskovalno skupino zelo dobro sodeluje z medicinci, obraznimi kirurgi, ortopedi, nevrokirurgi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 27.10.2012, 12:00
Ljubljana – Podjetje Ortotip se ukvarja z dodajalnimi tehnologijami, ki jih poznamo pod splošnim imenom 3D-tisk. Omejitev, kje se tovrstni tisk uporablja, ni. Treba je le vedeti, kakšen je namen oziroma funkcija izdelka, ter poiskati primeren material in tehnologijo.

Dodajalne tehnologije se od klasičnih, kot so litje, preoblikovanje in odrezavanje, razlikujejo v varčnosti materiala, saj uporabijo samo toliko surovin, kot jih potrebuje izdelek.

Začetki podjetja Ortotip segajo v leto 2008, ko je profesor z mariborske strojne fakultete dr. Igor Drstvenšek s kolegom Vojkom Pogačarjem ustanovil podjetje. »Naš cilj je doseči vse, ki si želijo imeti individualiziran izdelek, od luči za domačo dnevno sobo, umetnega dela kosti do avtomobilskega dela,« pravi direktorica in solastnica podjetja Tjaša Zupančič Hartner.

Podjetje s svojo raziskovalno skupino zelo dobro sodeluje z medicinci, obraznimi kirurgi, ortopedi, nevrokirurgi ipd., s katerimi izdeluje individualne pripomočke, ki jih ti potrebujejo med operacijami. Pri enem od nevrokirurških posegov je nastala zamisel za mikrovodilo, za katero so prejeli tudi srebrno in posebno priznanje GZS za najboljše inovacije. Za svoje razvojno delo so dobili že veliko nagrad ali pa bili vsaj v finalu. A samo od nagrad in raziskovanja ne moreš živeti, pravijo. Zato so poiskali investitorja, da je dokapitaliziral podjetje in poskrbel za njegov preskok na trgu.

Skupaj z maksilofacialnimi kirurgi razvijajo še en izdelek, ki ga bodo uporabljali za skeniranje pred- in pooperativnih sprememb obraza ter s tem ugotavljali odstopanja od tako imenovane povprečne, idealne oblike obraza, ki je za kirurge nekakšno vodilo pri posegih, s katerimi poskušajo zagotoviti funkcionalnost čeljustnih struktur pri ljudeh s prirojenimi defekti ali pri poškodbah. Trenutno so prek razvojnega centra za sodobne materiale in tehnologije (SIMIT) kupili prvi slovenski 3D-tiskalnik za kovinske izdelke, s katerim bodo lahko izdelovali implantate in protetične nadomestke.

Veliko sodelujejo tudi s Fakulteto za strojništvo v Mariboru, z medicinskima fakultetama v Ljubljani in Mariboru, z obema Univerzitetnima kliničnima centroma in Inštitutom za tehnologije in materiale. Brez tega ne bi mogli, poudarja direktorica.

Do novega leta bodo v podjetju zaposleni štirje, ki sestavljajo interdicisplinarno razvojno skupino. Do konca leta 2013 načrtujejo povečanje skupine s še tremi sodelavci in nekaj več kot milijonsko naložbo v nove tehnologije. Kupili bodo najsodobnejšo opremo za dodajalno izdelavo, ki bo omogočala izdelavo plastičnih in kovinskih izdelkov. Podjetje se od tipičnih ponudnikov storitev na področju dodajalnih tehnologij razlikuje predvsem po lastnem razvoju. Poleg tega ima tudi svoje končne, prodajne izdelke, ki so narejeni s temi tehnologijami, med njimi prvi tiskalnik za domačo uporabo, v celoti izdelan v Sloveniji.

članek
 

Za veliko zgodbo potrebuješ dobro ekipo

Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, ki je sprejet v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 20.04.2013, 12:00
Ljubljana – Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHelp, ki je sprejet v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra, je podjetnik po duši, po izobrazbi pa geodetski tehnik. Njegov cilj je Nobelova nagrada. Pravi, da je treba imeti vizijo, ker se brez tega ne pride daleč.

Ogorevc ima dve podjetji, eno je že prodal, eno zaprl. Pri 20. letih je ustanovil prvo, prek katerega je ustvaril več kot štriristo projektov, eden od teh je sistem klipinga, ki ga je prodal Pristopu. Leta 2004 je ustanovil novo panogo digitalnega oglaševanja na LCD-zaslonih, patente zanjo pa ima odobrene v več kot 50 državah. Podjetje Infinitus zaslone izdeluje v Horjulu in na Poljskem. V zgodbi so sodelovali z Inštitutom metalnih konstrukcij, dobili pa so tudi 1,6 milijona nepovratnih sredstev Tie. »Naša inovacija je v tem, da produkt deluje v vseh vremenskih pogojih,« razlaga Ogorevc in pri tem dodaja: »Bil sem nekaj let prehiter, saj je ta panoga zaživela šele lani.«

Pred dvema letoma so začeli projekt iHelp, ki ima velik potencial, saj so zanj dobili nagrado pospeševalnika Wayra UK. S tehnologijo iHELP lahko z enim samim dotikom na mobilnem telefonu vsakdo reši življenje družinskemu članu, prijatelju, neznancu ali sebi.

Adriatic Slovenica je v projektu videla sinergijo in kot partner pripomogla, da je ideja hitreje prešla skozi testno fazo. Poleg tega jo bo prek svoje mreže pomagala tudi širiti. Ogorevc pravi, da rad sodeluje v poslovnem partnerstvu, saj ti v zgodbi vidijo dodano rednost. Odhaja v London, kjer bo sestavil ekipo, pripravil poslovni model, tkal mrežo in iskal poslovne partnerje ali investitorje. V igri so mobilni operaterji in zavarovalnice, kot so O2, Telefonica in Allianz. »Wayra da lepo investicijo, brezplačne poslovne prostore v centru Londona, mentorstvo, mrežo in pomoč pri iskanju investitorjev. Njihov poslovni partner je tudi Telefonica, ki se usmerja v mobilno plačevanje in mobilno zdravje (mhealth), med katere se uvršča tudi naša aplikacija. To je panoga, ki je v neverjetnem porastu. Pravijo, da bo imel vsak tretji zemljan vsaj eno aplikacijo za reševanje življenja na svojem telefonu,« o potencialih govori Ogorevc.

Pri iHelpu sodelujejo štirje, nadaljnji razvoj so prepustili hrvaškemu podjetju Infinum. »Dva programerja sta aplikacijo razvila do sem, zdaj potrebujemo več. Če želiš delati veliko zgodbo, moraš za seboj imeti dobro ekipo. To je težko dobiti,« pravi Ogorevc.

Aplikacija trenutno deluje na androidu, maja bo še na iosu, julija bo sledila native za globalni trg in konec leta zapestnice, ki bodo primerne za tiste brez pametnih telefonov. »Prototip že imam, a sem imel smolo pri razvoju z madžarskih podjetjem, ki se ukvarja z bluetooth tehnologijo. Podjetje je propadlo, jaz pa izgubil denar. Zdaj se pogovarjamo s slovenskim Visionectom,« o načrtih pove sogovornik.

članek
 

Katerina Čeh in Gregor Majdič, Animacel

S svojo metodo zdravljenja živali z matičnimi celicami prodirajo v Evropo. Najprej sta na vrsti sosednji Italija in Avstrija.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.10.2013, 12:00
Ljubljana – Podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma kot nadgradnja aktivnosti slovenskih znanstvenikov pri zdravljenju živali z matičnimi celicami, je eno prvih tovrstnih na svetu. V Evropi pa jim konkurira le eno.

Uspešna metoda, ki še ni dovolj poznana

Čeprav so v Animacelu doslej uspešno zdravili že več kot 150 psov in 10 konjev je metoda zdravljenja žival z matičnimi celicami med lastniki živali še precej nepoznana. Svoje dodaja tudi kriza, ki se v Sloveniji močno pozna. »Tudi prodiranje na tuje trge se odvija nekoliko počasneje, kot smo sami načrtovali (morda tudi zaradi lastne neizkušenosti v poslovnih vodah). Redno prisotni smo zaenkrat na Hrvaškem ter posredno v Avstriji, saj smo imeli že kar nekaj pasjih pacientov iz Avstrije, ki so prišli v nekatere slovenske veterinarske klinike ravno zaradi našega zdravljenja z matičnimi celicami,« pravi soustanoviteljica podjetja Animacel Katerina Čeh. Trenutno so v fazi bolj intenzivnega prodiranja na avstrijski in italijanski trg, kjer vzpostavljajo stike z veterinarskimi klinikami in jim predstavljajo svoj način zdravljenja.

V načrtu imajo nadaljnjo širitev poslovanja tako v Sloveniji kot v tujini, predvsem z dvigom prepoznavnosti podjetja in metode zdravljenja, ki se izkazuje za izjemno uspešno, pravi Čehova. Drugi del načrtov pa obsega nadaljnji razvoj novih zdravljenj tako pri domačih živalih kot tudi povezave s humano medicino in prenos tovrstnih zdravljenj v zdravljenje ljudi. V podjetju v sodelovanju z veterinarsko fakulteto in nekaterimi drugimi inštitucijami razvijajo uporabo matičnih celic za zdravljenje drugih bolezni in tudi nove načine pridobivanja, čiščenja in priprave celic.

»Seveda pa je razvoj precej odvisen tudi od finančnih zmožnosti. Kot majhno podjetje zaenkrat sami še ne moremo veliko vlagati v razvoj, v Sloveniji pa je ena največjih žrtev krize ravno znanost, katere financiranje se je zelo zmanjšalo in s tem izjemno zmanjšala možnost pridobivanja sredstev za raziskovalne projekte,« razlaga Gregor Majdič, soustanovitelj podjetja.

Kaj pa konkurenca?

»V Evropi imamo po nam znanih podatkih eno konkurenčno podjetje, ki pa zaenkrat ne nastopa na istih trgih kot mi, tako da si v tej fazi ne predstavljamo neposredne konkurence, zagotovo pa se bo konkurenčni boj pojavil, ko se bomo razširili na druge evropske države poleg Avstrije in Italije. Menimo, da naša prednost ostaja visoka strokovnost našega dela in izobrazba našega kadra, pazljiv izbor veterinarjev, s katerimi sodelujemo in jih stalno izobražujemo, in naša skrb za paciente, saj je filozofija našega podjetja pomagati pasjim pacientom in jih spremljati tudi po zdravljenju, tako da vidimo, kako uspešno je zdravljenje, ne pa samo prodaja matičnih celic,« odgovarja Majdič.

Razvijajo nove storitve

Za čim lažjo pomoč pasjim pacientom in ker menijo, da bodo v prihodnjih letih razvili uporabo matičnih celic tudi za zdravljenje drugih obolenj, ne samo sklepnih težav, so že lani ponudili novo storitev, in sicer shranjevanje matičnih celic mladih psov. To ima dve prednosti: ob bolezni, ko bi pes potreboval matične celice, ni potrebna operacija za odvzem celic, kar je posebej pomembno pri starejših psih, pri katerih je anestezija lahko nevarna, pa tudi celice mlajših psov se hitreje množijo in so zato hitreje pripravljene za zdravljenje. Zaenkrat je razmerje med zdravljenje psov in konjev v prid prvih, a kot sta prerpičana Čehova in Majdič bodo uspehi pri zdravljenju konj prispevali k večjemu zanimanju za njihovo metodo zdravljenja težav s sklepi ali kitami.

Znanstveniki in posel

Čehova na vprašanje, kako se kot znanstveniki znajdejo v poslovnem svetu odgovarja, da je ena najpomembnejših lastnosti, ki ti pomaga na poti skozi življenje učljivost. Pripravljenost in želja do učenja, učenje v smislu strokovnega nabiranja znanja kot tudi učenje v vsakodnevnem žiivljenju. »Poznavanje in upoštevanje pravil obnašanja in dela ti omogoča prehod iz enega v drugi svet. Seveda je poslovni svet drugačen kot znanstveni, a z odprtim pristopom in pripravljenostjo na učenje ta prehod ni tako težak, izkušnje na različnih področjih pa so vedno lahko prednost, če jih znaš izkoristiti,« meni Čehova.

članek
 

Optotek med tremi najmočnejšimi v svetu

Svoje proizvode prodajajo v več kot štiridest držav. Prodrli so v Južno Ameriko in ZDA, kjer si krepijo tržni položaj.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 09.12.2013, 10:15
Ljubljana – Optotek razvija in proizvaja lasersko opremo za zdravljenje očesnih bolezni in v svoji tržni niši spada med tri najmočnejša podjetja na svetu. Njihovo opremo najdemo povsod po svetu, tudi v raziskovalni postaji na južnem tečaju.

Podjetje prodaja svoje proizvode v več kot štiridest držav, ki so na vseh celinah. Letos jim je še posebno uspelo prodreti v Južno Ameriko in ZDA, kjer si močno krepijo tržni položaj. »Kupci naših proizvodov in tehnologij so distribucijska podjetja, ki so v več kot štiridesetih državah, imamo pa tudi nekaj večjih kupcev tipa B2B, ki pa so hkrati tudi naši partnerji pri skupnem načrtovanju razvojnih in tržnih strategij. Delež proizvodov, ki jih prodajamo pod svojo blagovno znamko, raste in pomeni več kot polovico prihodkov podjetja,« razlaga direktor podjetja Boris Vedlin.

Letna rast med 10 in 20 odstotki

Na mesec izdelajo okoli 50 oftalmoloških laserskih sistemov, kar v tej tržni niši pomeni približno 13-odstotni svetovni tržni delež. Letos bodo imeli okoli šest milijonov evrov realizacije. »Rastemo z letno stopnjo med 10 in 20 odstotkov, kar je trenutno toliko, kot zmoremo financirati na podlagi lastne akumulacije tako, da omogočamo dolgoročno in finančno varno krepitev tržne pozicije podjetja,« pravi Vedlin.

Podjetje je svojo tržno nišo obvladalo do ravni, ko postaja tehnološki vodja na svojem področju, ki hkrati prepoznava tržne priložnosti na najzahtevnejših trgih, kot je na primer ZDA. Ker so v zadnjih letih relativno veliko vlagali v razvoj, imajo danes na voljo številne tehnološke, aplikacijske in tržne rešitve, ki jih znajo združiti v nov proizvod tako, da ustreza tržnim zahtevam na posameznih teritorialnih področjih. Prihodnje leto bodo trgu ponudili dva nova proizvoda, ki dopolnjujeta sedanji proizvodni program.

Proti vodilnemu mestu

Uspešno sodelujejo s centri znanja v Sloveniji, predvsem z Očesno kliniko v Ljubljani in fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, uspešno se razvija sodelovanje s skupino za robotiko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, veliko obeta načrtovano sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan, posebno pomembno pa je tudi sodelovanje s podjetji, ki delujejo v okviru slovenske tehnološke platforme za fotoniko. »Fotona je naš partner pri Kompetenčnem centru biomedicinska tehnika (KC BME), s kranjskim LPKF pa smo pred kratkim podpisali dogovor o sodelovanju pri skupnem razvoju laserskih izvorov,« o sodelovanju še govori Vedlin. V Optoteku inovacijo vedno vidijo kot novo idejo, ki jo prek procesa implementacije peljejo na trg. Tako tudi rezultati aktivnosti v KC BME že prispevajo pri realizaciji podjetja v letu 2013.

»Hočemo nadaljevati z razvojno-raziskovalnim delom pri laserskih rešitvah za terapijo očesnih bolezni ob uvajanju novih proizvodov, delujočih na podlagi diodno črpanih laserskih izvorov, v sodelovanju s centri znanja, ki so se že izkazali kot pomembni partnerji,« pravi Vedlin in dodaja: »Imamo predane in sposobne sodelavce, ki bodo s svojim znanjem podjetje peljali proti vodilnemu mestu na svetu.«

članek
 

Marko Strbad, Biobanka

Zasebna slovenska banka matičnih celic popkovnične krvi svoje znanje prenaša v Indijo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 14.12.2013, 12:00
Ljubljana – Biobanka svojo storitev prodaja tudi v države Jugovzhodne Evrope, v Avstrijo, Italijo, Švico in Indijo. Pri zadnji gre za prenos tehnologije iz Slovenije, kar pomeni, da v Indiji pod nadzorom Biobanke gradijo laboratorije in celotno infrastrukturo.

Marko Strbad je vodenje Biobanke prevzel pred kratkim. »Bil sem mlad raziskovalec iz gospodarstva pri Educellu, kjer sem se spoznaval tudi s podjetniško platjo. Gnala me je radovednost, pri vsem pa je imel veliko zaslugo tudi nekdanji direktor in podpornik Biobanke Miomir Knežević,« o tem, kako je pristal v podjetniških vodah, govori doktor znanosti, ki v podjetju deluje že od začetka. »Kapital je tisti, ki pomeni oviro v začetku. Pa tudi registracija podjetja kot ustanove za tkiva in celice, s pridobivanjem vseh certifikatov in dovoljenj, ter gradnja laboratorija,« o začetnih težavah in mejnikih pri vzpostavljanju tovrstnega podjetja pravi Strbad.

Združevanje znanja

Zasebna banka matičnih celic popkovnične krvi, Biobanka, je nastala januarja 2008 kot odgovor na potrebe shranjevanja popkovnične krvi v komercialne namene. Razlogi so tkivno inženirstvo, regenerativna medicina, napredna celična zdravljenja, ki so v porastu, pravi Strbad. V začetku je Biobanka sodelovala z Zavodom za transfuzijsko medicino in je bila usmerjena v marketing in izobraževanje na področju matičnih celic iz popkovnične krvi, obdelavo in shranjevanje pa so opravili na zavodu kot plačljivo storitev. Zaradi povečanih potreb po shranjevanju se je Biobanka leta 2010 »odcepila«. Konec leta 2011 se jim je v Trzinu zaradi okrepitve poslovanja ter združitve podjetnikov in raziskovalcev na področju medicinske biotehnologije na eni lokaciji pridružilo še podjetje Educell.

V svetu je registriranih okoli 500 biobank. Slovenski so konkurenca tuja podjetja, ki pri nas izvajajo marketing, vzorce pa izvažajo v laboratorije v tujini. Prednost Biobanke je to, da ima celotno infrastrukturo in logistiko v Sloveniji, kar pomeni, da so celice hitreje zamrznjene in s tem bolj kakovostne za uporabo.

»Hoteli smo omogočiti shranjevanje celic pri nas, mikrobiologom, biotehnologom, zdravnikom omogočiti zaposlitev doma in s tem preprečiti beg možganov v tujino, hkrati pa našim bolnikom omogočiti dostop do najnaprednejših (celičnih) terapij doma,« poudarja Strbad.

Iz Slovenije v Indijo

Poleg tega Biobanka svojo storitev prodaja v tujino, v države Jugovzhodne Evrope, v Avstrijo, Italijo, Švico in Indijo. Pri zadnji gre za prenos tehnologije iz Slovenije. To pomeni, da v Indiji pod nadzorom Biobanke gradijo laboratorije in celotno infrastrukturo za tamkajšnji trg. Iz Slovenije lahko pokrivajo države v polmeru 300 kilometrov, vse, kar je dlje, pa prek franšizinga.

Razvoj Biobanke je deloma lasten, sodelujejo pa s slovenskimi inštituti, kot so že omenjeni ZTM, UKC Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo, ter v mednarodnih povezavah s Columbia University, Worcester Polytechnic Institute, raziskovalnimi skupinami v Bordeauxu in s partnerji na Balkanu.

Tudi laboratorji Biobanke so plod slovenskega razvoja, pri opremljanju in zagotavljanju varnosti pa so sodelovali izključno s slovenskimi podjetji. Prihodnje leto bodo trgu ponudili še tri nove produkte, shranjevanje celic za zdravljenje ali za estetsko kirurgijo, namenjene odraslim. Sicer jih pri nas čaka še kar nekaj dela pri izobraževanju javnosti, saj shranjevanje celic še ni tako poznano.

članek
 

Cleangrad − vodilni ponudnik čistih prostorov v Evropi

Posel za farmacevtskega velikana je ljutomerskemu podjetju odprl še druga vrata. Njihova prednost je v razvoju.
Dejan Karba, Murska Sobota pon, 23.12.2013, 06:00
Ljutomer – Pred enajstimi leti ustanovljeno podjetje Cleangrad že v imenu sporoča, da je govor o čistem. Tako kot njihovi izdelki, čisti prostori v farmaciji, mikroelektroniki in v drugi sterilni proizvodnji, želijo biti »čisti« tudi do zaposlenih in strank. Kar 95 odstotkov naročil opravijo v tujini.

Ljutomersko podjetje je postalo vodilni ponudnik čistih prostorov v Evropi, ki jih oblikujejo po individualnih zahtevah in jih opremljajo fleksibilno glede na različne projekte. Načrtujejo, projektirajo, instalirajo in validirajo čiste prostore v farmaciji, mikroelektroniki in v drugi sterilni proizvodnji. Enainštiridesetletni direktor Cleangrada Jernej Zupančič je konec devetdesetih delal v Imgradu kot vodja programa čistih prostorov. Ko je odhajal iz razpadajočega Imgrada, v žepu ni imel niti tisoč evrov, pravi. »Kaj zdaj?« se je spraševal, a ne dolgo. S partnerji je kmalu ustanovil Cleangrad, ki je sprva zaposloval deset ljudi, ki so delali v najetih prostorih, danes pa je v podjetju 69 zaposlenih. Cleangradovo projektno skupino sestavlja sedem diplomiranih inženirjev, največ zaposlenih je tehnikov s končano poklicno srednjo šolo. Vsak od monterjev mora tekoče govoriti najmanj en tuji jezik (nemščino ali angleščino), drugače ne more narediti izpita, po katerem pride v to uspešno prleško podjetje.

Iz leta v leto več naročil

»Naš začetek je bil usmerjen v države nekdanje Jugoslavije pa tudi v Belgijo kot majhno državo z veliko farmacije,« o začetkih razlaga Zupančič. Prvi posle v Belgiji so dobili leta 2005, tudi pri farmacevtskem velikanu Pfizerju, ki je poskrbel za dobre reference tudi pri drugih farmacevtskih podjetjih v Belgiji in Avstriji. Obseg posla pa se iz leta v leto povečuje. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije so delovali do leta 2010, a zdaj tam spet sodelujejo pri gradnji veterinarskega inštituta.

»Naša prednost je v razvoju,« pravi Zupančič in dodaja: »Razvili smo svoj sistem panelov, vsako leto pa razvijemo kaj novega. Medtem ko določeni konkurenti prodajajo samo panele, mi prodajamo celotne projekte z montažo vred. Morda je naša prednost tudi inženiring: z vsakim projektom se ukvarjamo res podrobno in pri tem nam je vseeno, ali je projekt vreden 50.000 evrov ali milijon.«

Nagrada za kakovostno delo

Cleangrad je letos na enem od Pfizerjevih gradbišč v Belgiji, kjer za delavce veljajo stroge zahteve (od vedenja na delovnem mestu do uporabe varnostne opreme), dobil nagrado konstruktor leta – za varnost pri delu in za kakovostno delo. »Vse mora biti urejeno, od dve- oziroma tridimenzionalnega projektiranja do montiranja. Tako mora biti. Ne samo jaz kot direktor, vsi v podjetju morajo imeti neki red, odnos. Tako kot delujemo med sabo, tako moramo delati tudi s strankami,« pravi direktor Cleangrada, ki bo letos ustvaril 5,2 milijona evrov prihodka. To je sicer okrog 600.000 evrov manj kot lani, a je letošnji »manjko« nastal zaradi projekta, ki so ga preložili na prihodnje leto.

članek
 

Blaž Triglav, Modra Jagoda

Startup na področju mZdravja: uspelo jim je prepričati bolgarske vlagatelje, letos pospešeno na srbski trg.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 11.01.2014, 12:00
Ljubljana – Slovenski startup z zanimivim imenom, Modra Jagoda, deluje na področju mZdravja in je z aplikacijo Mediately Register Zdravil hitro zavzel domači trg. Podoben uspeh doživljajo na Hrvaškem, letos pa se podajajo še v Srbijo. Uspešni so tudi pri privabljanju investitorjev.

Fantje iz ekipe Modra Jagoda razvijajo aplikacije za iphone, ipade in android. Trenutno je najbolj vroč njihov izdelek informativna baza podatkov o zdravilih, ki deluje prek mobilne aplikacije Mediately Register zdravil in ima med uporabniki 80 odstotkov zdravnikov.

Podjetje Modra Jagoda so po besedah ustanovitelja Blaža Triglava zagnali decembra 2011, Register zdravil pa septembra 2012. V začetku so delali tudi aplikacije za druga podjetja, kot pravi Triglav so bili storitveno podjetje. Od avgusta lani pa so svoje, večinoma popoldansko, delo posvetili le razvoju Registra zdravil.

»Takoj smo se osredotočili na mobilne aplikacije za zdravnike, saj smo vedeli, da je to še nezapolnjena niša,« o ideji za mobilno aplikacijo govori ustanovitelj podjetja Blaž Triglav in nadaljuje: »Dva izmed štirih v ekipi sta zdravnika in sta imela že v času študija idejo za register zdravil, ki se je izkazala za zelo dobro, saj se je po izdaji aplikacija hitro razširila med uporabnike.«

Najprej so jo preizkušali študenti medicine, s čimer so ustvarjalci dobili začetne povratne informacije. Kot razlaga Triglav pa se je uporabnost aplikacije širila od ust do ust, tako niso potrebovali drugega marketinga. Aplikacija je narejena v lokalnem jeziku. Lani so se razširili na Hrvaško, kjer so prav tako hitro osvojili trg. Pripravljajo pa se že na vstop na srbski trg.

»Ekosistemu registra zdravil želimo dodati še informacijo o bolezni, tako da bomo v Sloveniji izdali aplikacijo za mednarodno klasifikacijo bolezni. Razmišljali bomo tudi o tem, kako vse povezovati malce širše, saj želimo prodreti tudi na splet, se širiti na nove trge, dodajati nove informacije. Želimo ustvariti najboljši iskalnik za medicinske informacije v lokalnem jeziku, kjerkoli smo prisotni,« o načrtih in ciljih govori Triglav.

Letos v načrtu kadrovske okrepitve

Trenutno so v zaključnih pogovorih za finančno investicijo bolgarskih investitorjev, s čimer si bodo zagotovili sredstva za nadaljnje leto in pol, pravi Triglav. Sicer služijo z oglasi farmacevtskih podjetij, ki se pojavljajo v registru zdravil. Če bo šlo vse po načrtih, bodo letos ekipo okrepili z do dvema novima sodelavcema. Pridružila se bosta že omenjenima zdravnikoma, ekonomistu in računalničarju z magisterijem iz ekonomije. Zanimiva sestva ekipe, ki se sicer ukvarja z razvojem aplikacij, a kot pravi Triglav so prvo leto in pol kar vsi štirje programirali. »Sam sem imel še najmanj izkušenj na tem področju, a po treh, štirih mesecih trdega dela so stvari stekle,« pravi.

Oblikujte dober poslovni model!

O imenu podjetja Blaž pravi, da so razmišljali in imeli v igri angleške različice, kot sta blueberry in wiseberry, a želeli so slovensko ime in tako je nastala Modra Jagoda.

»Ime je malce nenavadno, a se je izkazalo, da si nas vsak zapomni, ko enkrat sliši to ime,« razlaga. In kakšen je njegov nasvet za uspeh? »Najdite tisto, kar vas žene dan in noč ter oblikujte dober poslovni model. Potem se bo vse ostalo sestavilo.«

članek
 

Ekipa Monitio

Skupina sedmih dijakov si je zamislila zapestnico, ki z vibracijami starostnika opomni, da mora vzeti zdravilo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 19.04.2014, 12:00
Ljubljana – Monitio je posebna zapestnica, ki poenostavi in olajša vsakdan starostnikov, saj opozarja, da je treba vzeti predpisana zdravila ob pravem času. Ekipa je z idejo uspešna na tekmovanjih startup. Trenutno pa iščejo sredstva za izdelavo testnih zapestnic.

Začetno idejo za zapestnice je dal dijak Luka Miletič na podjetniškem krožku II. gimnazije Maribor. Zaradi osebne izkušnje s starimi starši je opozoril na pereč problem starejših, ki velikokrat pozabijo vzeti zdravila. Rešitev problema je videl v zapestnici, ostalim članom ekipe pa se je zdela ideja dobra in tako so začeli skupaj celotno zadevo razvijati in dodajati ključne elemente delovanja in tehničnega vidika zapestnice.

Zapestnica deluje tako, da se na škatlico za zdravila namesti priložen oddajnik, nato pa uporabnik, ko je čas za zaužitje zdravila, začuti vibriranje zapestnice. Ko se škatlici z zdravili dovolj približa, vibriranje preneha, ko pa jo že drži v rokah, ni več nobene možnosti, da bi zdravilo pozabil vzeti. Še nekaj o imenu: v prevodu iz latinščine monitio pomeni opozorilo.

Iščejo finančna sredstva

Ekipo Monitio sestavlja sedem fantov, štirje ekonomisti in podjetniki, dizajner, elektrotehnik in programer, ki se trenutno ukvarjajo z izdelavo prve različice prototipa in iščejo sredstva za hitrejši razvoj izdelka do končnega produkta. »Največja ovira, s katero se trenutno ukvarjamo, je najti sredstva za izdelavo več kopij prototipa, ki bi jih testirali pri uporabnikih in tako dobili neposredno povratno informacijo. Večina naših ovir se navezuje na izdelavo vrhunskega izdelka, za katerega potrebujemo sredstva,« na vprašanje, s kakšnimi ovirami se srečujejo na svoji podjetniški poti razlaga Miletič.

Ko bodo izdelali prototip, bodo pripravili kampanjo za Kickstarter, če bodo uspešni se jim lahko odprejo vrata na ameriški trg. »Ko dobimo sredstva in razvijemo izdelek, nameravamo sodelovati s farmacevtskimi distributerji ali lekarnami, saj je to naša najboljša možnost za prodor na trg,« pravi Miletič. Monitio je na voljo v sedmih različnih barvah: črni, modri, zeleni, rumeni, kožni in beli barvi. Izdelan je iz silikona, ki je koži prijazen in zelo vzdržljiv. Cena zapestnice naj ne bi presegla 40 evrov.

Po izkušnje na startup tekmovanje

S svojo idejo so Monitiovci zmagali najprej na Startup Days v Novem mestu, dogodku, ki ga je pod okriljem javne agencije Spirit in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravil Ustvarjalnik, pospeševalnik mladinskega podjetništva. Poleg tega je ideja zmagala tudi v kategoriji, ki predvideva, da ima ekipa največjo verjetnost, da bo z izdelkom zaslužila milijon evrov.

Uspešni so bili na nedavnem podjetniškem vikendu Startup, ki je bil na več lokacijah, saj so zmagali v Mariboru, kjer so za nagrado prejeli devet mesecev brezplačne uporabe prostora coworking GeekHouse Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru.

»To nam prinaša nekakšno samopotrditev in motivacijo, da celotno zadevo peljemo dalje in poskušamo iz tega narediti največ. Takšna srečanja nam prinesejo tudi izkušnje in nasvete ljudi, ki se spoznajo na določene stvari, ki jih potrebujemo,« na vprašanje o tem, kaj jim pomenijo take zmage in dogodki, odgovarja Miletič.

članek
 

Aleš Hribar, Kinestica

Skupina raziskovalcev podjetja Kinestica bo na trg poslala robota za rehabilitacijo po možganski kapi, ki deluje na osnovi igrice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 21.06.2014, 06:00
Ljubljana - Skupina raziskovalcev iz laboratorija za robotiko UL, ki se ukvarjajo z rehabilitacijsko in biomedicinsko tehniko, se je odločila enega od projektov ponuditi trgu in ustanoviti podjetje Kinestica, ki deluje v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.

Po končanih raziskovalnih projektih so rešitve ponavadi ostale na policah, a skupini razsikovalcev se je zdelo, da imajo lahko tudi tržni potencial. Tako so pred dvema letoma ustanovili podjetje za razvoj rehabilitacijske in biomedicinske naprave Kinestica, prek prodajne pogodbe prenesli intelektualno lastnino z ljubljanske univerze nanj in prva od naprav, ki bo prišla na trg, je pripomoček BiMeo, ki je namenjen rehabilitaciji pacientov po možganski kapi.

Napravo sestavljajo trije senzorji, nameščeni na roko pacienta, ki prek igranja igric zajemajo razne fizikalne veličine (pospeški, sile, položaji, hitrosti) pacientovega gibanja. Na podlagi teh podatkov, ki se prek brezžičnega omrežja prenesejo v osebni računalnik,matematični algoritmi izračunajo parametre vadbe za pacienta. Na tej osnovi pa terapevt lahko pripravi vadbo za pacienta.

Tik pred vstopom na trg

Razvoj naprave se je v okviru laboratorija za robotiko začel leta 2009, zdaj pa so pol leta pred vstopom na trg. Kot pravi eden izmed ustanovnih članov Aleš Hribar so naredili četrti prototip, v teku so štiri klinične študije, dve v Sloveniji, po ena v Italiji in ZDA. »Prišli smo do faze, ko moramo narediti orodja in zagnati serijsko proizvodnjo, za to pa potrebujemo investitorja,« razlaga Hribar. Z nekaterimi so se že pogovarjali, a do konkretnega dogovora še niso prišli.

Najprej EU, nato Azija in Severna Amerika

Primarni trg zanje je EU, sledili pa bodo še trgi Azije, predvsem Japonska, Hongkong in Singapur, ter Severna Amerika. Za te trge so vložili tudi že patente prijave. Ocena stroškov zanje je med 10 in 20.000 evri za posamezno državo. Doslej so se financirali iz lastnih sredstev in prek raznih razpisov, a zdaj bodo potrebovali investitorski vložek.

»Naša konkurenca se ukvarja z dražjimi sistemi, rehabilitacijskimi roboti. Naša prednost pa je v tem, da poskušamo ponuditi cenovno dostopnejši sistem. Mogoče ima manj funkcionalnosti, a se uvrša v drug cenovni razred,« razlaga Hribar. Njihova glavna ideja je, da bi imel tak pripomoček vsak pacient lahko doma. Po rehabilitaciji v bolnišnici in kliniki je pacient prepuščen samemu sebi. Ima sicer neka navodila zdravnikov ion terapevtov, kako ravnati, a ni pod stalnim nadzorom. »Prav na tej točki pride v poštev naš sistem. Napredek pacienta se beleži in shranjuje v bazo podatkov, ki je dostopna tudi terapevtu,« razlaga Hribar.

Cilja je uporaba na domu

Zavedajo se, da do končnega uporabnika ne bomo prišli kar v prvi fazi vstopa na trg. »Najprej želimo vzpostaviti mrežo v rehabilitacijskih klinikah in se nato prek priporočil fiziatrov širiti v domačo uporabo,« pravi Hribar. Zato so v prvi fazi naredili sistem, ki je namenjen uporabi na kliniki. Končna cena tega sistema bo 5500 evrov, domača različica pa bo približno 10-krat cenejša.

Pri izdelavi sistema sodelujejo s slovenskimi podjetji, en senzor, ki je bil razvit prav za potrebe BiMea, dobavlja italijansko podjetje, sicer pa sodelujejo z zdravstveno fakulteto in univerzitetnim inštitutom za rehabilitacijo Soča, v ZDA z univerzo Berkely in US Davis Medical Centre, v Italiji pa z inštitutom Don Carlo Gnocchi. Oblika izdelka je plod lastnega znanja in sodelovanja s terapevti.

Nagrade

Prejeli so tudi nagrado za najbolj inovativni projekt na 5. mednarodni konferenci o prenosu tehnologij, rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo, bili so med najboljših pet v tekmovanju Startup Slovenija 2013 in bili na 7. Slovenskem forumu inovacij izbrani za drugo najboljšo inovacijo v kategoriji malih in srednjih podjetij. Ožjo ekipo sestavljajo štirje raziskovalci, inženirji iz laboratorija, bodo pa kmalu potrebovali tudi strokovnjake za prodajo in marketing.

članek
 

Med tradicionalno in sodobno medicino

Marjan Beltram, Intapp, Zakorakali v Singapur, naslednji cilj so angleško govoreči trgi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 27.09.2014, 08:01
Ljubljana – Ekipa podjetja Intapp je pet let razvijala profesionalno orodje za samostojno izvajanje akupresure Intpad. Uspešno ga prodajajo doma, prišli so tudi do Singapurja, oktobra se odpravljajo na sejem, kjer se bodo predstavili angleškemu trgu.

Pripomoček Intpad je namenjen širokemu spektru profesionalnih uporabnikov, od terapevtov, maserjev, trenerjev za fitnes, pa vse do medicinskih sester in zdravnikov. Ideja za orodje, ki prek tablice izobražuje terapevte, pa je nastala iz lastnih zadreg. Partner v podjetju Boštjan Podvršič se je kot maser pri svojem delu srečeval z različnimi težavami in se za pomoč obračal na svojo mamo, zdravnico, akupunkturologinjo Mileno Plut Podvršič. Na podlagi njunih izkušenj je nastal temelj za razvoj pripomočka, ki omogoča preprosto in natančno lociranje akupresurnih točk.

Iščejo partnerja za preboj v tujino

V Sloveniji je zdaj okoli 80 uporabnikov Intpada. Končali so tudi prenovljeno angleško različico in že uspešno zakorakali v Singapur. »Do stikov za ta trg smo prišli na konferenci diagnostičnega orodja v Sankt Peterburgu, kjer smo predstavili naš izdelek. Zdaj preverjamo prodajne poti v Singapurju in bližnji Aziji. Videli bomo, če je to lahko naša odskočna točka za azijski trg,« razlaga Marjan Beltram.

V začetku so se financirali iz lastnih sredstev, zdaj tudi iz sredstev od prodaje. »Iščemo pa nekoga, ki nam bo omogočil preboj v tujino,« pravi Beltram. Najprej bodo iskali distributerja za angleško govoreče trge, kar je zanje kar velik izziv. Tako se oktobra podajajo na sejem v Veliko Britanijo, kjer bodo predstavili svoje orodje.

»Smo prvi, ki na tak način predstavljamo terapijo,« o konkurenci pove Beltram. Orodje sestavlja tablica, na katero je naloženo izobraževalno gradivo, ki pomaga pri iskanju akupresurnih točk in izvajanju terapije za odpravo več kot dvesto težav. Gradivo je podano v različnih oblikah, kot so posnetki predavanj, skripte, 3D-animacije, avdio posnetki in podobno. Skozi video je prikazano, kako najlaže najti akupresurno točko, dopolnjujejo ga grafični prikazi, govorna navodila in podpisi, ki so uporabni, kadar je govor izključen, da ne moti okolice.

Razvijali bodo tudi druge terapije

V petih letih razvoja so morali večkrat začeti na novo, ker vse skupaj ni bilo razumljivo prikazano. »V tem času smo dosegli, da lahko vsakdo, ki ima predznanje, izvaja tako terapijo,« razlaga Beltram. Ekipo podjetja sestavljajo trije, ki jim pri razvoju pomagajo zunanji programerji in snemalci.

Med načrti za prihodnjih pet let je poleg vzpostavitve distributerskega omrežja tudi razvoj drugih terapij na podoben način, na isti platformi. »Želimo si, da je to platforma, na kateri se bo povezovalo različne načine dela. Verjamemo, da akupresura za vse ni najboljša, ampak je treba povezati različne terapije, ker bo tako skupni učinek največji. Zato tudi pravimo, da gre za integrativno orodje, Intpad,« pravi Beltram in dodaja: »Želimo si najti svoje mesto med tradicionalno in sodobno medicino.«

članek
 

MycoMedica želi s svojimi izdelki prepričati tudi uradno medicino

Po izdelkih iz zdravilnih gob danes tudi pri nas posega vedno večje število potrošnikov in tako je otroški konjiček prerasel v posel.
Vanja Tekavec, gospodarstvo sob, 14.02.2015, 10:00
Ljubljana – Podjetje MycoMedica iz Podkorena se že dobrih 16 let ukvarja s pridobivanjem zdravilnih učinkovin iz gob. »Še danes sem presenečen, ko vidim, kako dobro se gobe odrežejo pri lajšanju različnih težav,« pravi lastnik MycoMedice dr. Andrej Gregori, ki želi o učinkih zdravilnih gob zdaj prepričati še uradno medicino.

Kot nakazuje že ime, je glavna dejavnost podjetja MycoMedica gojenje zdravilnih ​gob. Mikologija je veda o gljivah, v MycoMedici pa gobe ne le gojijo, temveč iz njih tudi pridelujejo dopolnila, tako za prehranske potrebe kot tudi za potrebe zdravljenja najrazličnejših obolenj. Podjetje so ustanovili leta 2013, vse skupaj pa se je začelo že mnogo prej, pravi Andrej Gregori.

»Že odkar vem, sem se zanimal za gobe in za vse, kar je povezano z njimi. Veliko so k temu pripomogli tudi starši, saj sem bil že od malih nog ves čas v različnih laboratorijih po šolah in fakultetah,« razlaga Gregori. Kot pravi, je gojenje gob tehnično zahtevno, predvsem pa multidisciplinarno, saj zahteva tudi znanje o kemiji, farmaciji, strojništvu, agronomiji, elektroniki in še čem. Zanimati te mora vse. Gregori je iz gojenja gob tudi doktoriral, že leta 1998 pa je skupaj s še dvema doktorjema znanosti ustanovil neprofitno organizacijo Zavod za naravoslovje, kjer so začeli z razvijanjem novih tehnik gojenja medicinskih in jedilnih gob ter pripravkov in prehranskih dopolnil iz njih.

»Izdelki so nastajali spontano, ko so me ljudje spraševali, ali imam zdravilo za lajšanje njihovih težav. Gobe že več kot tisoč let slovijo kot zdravilno sredstvo in lahko pomagajo pri marsikateri bolezni; pri zmanjševanju stranskih učinkov kemoterapij, pri multipli sklerozi, krepitvi imunskega sistema ali pa, da se laže znebimo kilogramov,« razlaga sogovornik, ki o zdravilnih učinkih gob tudi predava.

Naskok na uradno medicino

Po izdelkih iz zdravilnih gob danes tudi pri nas posega vedno večje število potrošnikov in tako je otroški konjiček prerasel v posel. Izdelki MycoMedice so danes na prodaj predvsem v trgovinah z zdravo prehrano, pa tudi v vrtnarijah in trgovinah, specializiranih z​a medicinsko opremo. Končni kupec njihovih izdelkov ali surovin so tudi farmacevtska podjetja, za nekatera podjetja pa po naročilu izdelujejo proizvode za njihove lastne blagovne znamke.

MycoMedica se je leta 2013 med več kot sto kandidati uvrstila med finaliste tekmovanja za slovensko zagonsko podjetje leta, leto prej pa so takrat še v okviru ​Z​avoda za naravoslovje dobili ​prvo nagrado za najpodjetniško eko idejo. In kako vidi Gregori razvoj podjetništva v Sloveniji? »Če hočeš začeti iz nič in v garaži razvijati izdelek, je to v Sloveniji praktično nemogoče, saj moraš izpolniti cel kup birokratskih in tehničnih zahtev, še preden začneš delati. To je za posel povsem nerealno,« ugotavlja sogovornik.

V prihodnjih letih želi podjetje povečati izvoz, okrepiti lastno blagovno znamko, kar bo zahtevalo tudi nadgraditev obstoječe proizvodnje v Podkorenu. V načrtu imajo več novih izdelkov, tudi za zdravljenje diabetesa, največji izziv pa bo, kako prehranska dopolnila uvrstiti med zdravila. »Že nekaj časa se pripravljamo, da bi za naše izdelke naredili klinične študije in jih poskušali uvrstiti v uradno medicino. Ena prvih kliničnih študij, ki jih želim ​izvesti​, je​ dokazati, da nekatere vrste zdravilnih gob pomagajo pri zdravljenju virusa materničnega vratu (HPV),« je še poudaril Gregori.

članek
 

In Silico – stop pozabljenim škatlicam antibiotikov in zalogam zdravil

Aplikacija CheckMeapp za vse, ki iščejo zdravstvene informacije na spletu.
Vanja Tekavec, gospodarstvo sob, 28.02.2015, 12:00
Ljubljana – Zgodba start upa In Silico se je začela za lekarniškim pultom, kjer je Miha Vivoda dodobra spoznal potrebe pacientov, njihovo nakupno vedenje in trende, ki bodo v prihodnje oblikovali farmacevtsko panogo.

Slovenci smo znani po tem, da pojemo preveč zdravil, pa tudi po tem, da se zaradi hitrega načina življenja in pomanjkanja časa vedno pogosteje zatekamo k samozdravljenju. Ker to ni vedno najbolj modra odločitev ali lahko vodi celo v napačno zdravljenje, so v podjetju In Silico razvili aplikacijo CheckMeApp (v prevodu - preglej me), s katero želijo povečati varnost samozdravljenja ter samooskrbe z zdravili brez recepta. Vse več ljudi se namreč povsem nekritično odloča za uporabo zdravil brez recepta ali pa prihajajo v lekarne z že izdelano terapijo za svoje težave, ugotavlja ustanovitelj podjetja in idejni oče aplikacije CheckMeApp (www.checkmeapp.si) Miha Vivoda.

»Vsak med nami ima doma polne omarice svojih zdravil, pa tudi zdravil svojih otrok, staršev, babic... Vsa ta zdravila ali poznamo ali pa se nam le približno sanja, zakaj smo jih nekoč dobili. Po zadnjih podatkih v povprečju kar 9.000 Slovencev vsak dan išče zdravstvene informacije na spletu, kar pa ni vedno najpametnejša odločitev, saj je med nasveti v medmrežju tudi ogromno laičnih nasvetov in prikritih marketinških sporočil, ki so lahko v konkretnih primerih celo škodljiva našemu zdravju. Ko se ljudje sami dokopljejo do podatkov na spletu, vanje namreč slepo verjamejo, zato moramo strokovnjaki vedno pogosteje prepričevati uporabnike spleta, da bi si z napačno uporabo zdravil lahko škodovali. Če je papir prenesel veliko, splet na žalost prenese še več,« ugotavlja Miha Vivoda, tudi sam farmacevt.

Sam svoj zdravnik

Aplikacija CheckMeapp uporabniku pomaga definirati, ali je določen simptom primeren za samozdravljenje brez posveta s strokovnjakom ali ne. Njena posebnost je v strokovnem algoritmu, ki so ga v podjetju razvijali kar dve leti in omogoča, da vsakega uporabnika in njegovo težavo obravnava celostno, torej podobno kot farmacevt v lekarni ali zdravnik.

»Aplikacija je usmerjena v strokovno obravnavo pacienta oz. uporabnika. Vsakič, ko aplikacija zazna, da bi katerikoli od vnešenih parametrov nakazoval tveganje za zdravje ali zdravljenje, uporabnika na to hitro in natančno opozori. Aplikacija torej poskuša preprečiti, da bi se pacient doma zdravil sam ali celo napačno zdravil. Če pacient vseeno ne more do strokovnjaka, pa mu pomaga vzpostaviti stik z njim. Splet je doslej uporabnika oddaljeval od strokovnjakov, naš namen pa je ravno obraten,da se ju poveže,« razlaga Vivoda. Pa vendar, v domačih lekarniških omaricah se hitro znajde tudi pozabljena škatlica antibiotikov. Bi aplikacijo lahko prosili tudi za nasvet glede uporabe zdravil na recept? »Uporaba zdravil na recept presega okvire samozdravljenja, zato uporabo le-teh aplikacija ne more svetovati. Seveda pa lahko uporabnik vedno uporabi CheckMeApp za kontakt s strokovnjakom in posvet o uporabi zdravil, tudi tistih, ki jih je dobil na recept,« odgovarja Vivoda.

V tem času ekipa In Silica zaključuje zadnjo fazo testiranja aplikacije, v katero je bilo vključenih več kot tisoč uporabnikov (tako laiki kot strokovnjaki), končni cilj pa je, da bo aplikacija nekoč na voljo v vseh zdravstvenih ustanovah in lekarnah v obliki brezplačnih terminalov, preko katerih bi uporabniki spleta lahko vstopili v stik z vsemi slovenskimi strokovnjaki in lekarnami. Njihovo idejo je finančno podprl tudi Slovenski podjetniški sklad, dodatnih investitorjev pa za zdaj niso iskali, saj so želeli ohraniti strokovno integriteto aplikacije. Prvi terminal je bil že vzpostavljen, v kratkem pa bodo začeli tudi z razvojem nove oblike aplikacije, ki bo povsem prilagojena tabličnim računalnikom in za mobilne telefone.

članek