Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Mojca Hergouth Koletič, MintIH

V jezikovnem centru hitro prepoznajo priložnost in zamisel vpeljejo v prakso.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 30.06.2012, 09:00
Ljubljana – V jezikovnem centru Mint International House Ljubljana dokazujejo, da je tudi tradicionalno izobraževanje tujih jezikov lahko inovativno in izvirno, saj so pred kratkim prejeli srebrno priznanje za inovacijo Poučevanje tujih jezikov na daljavo prek videokonference.

Dirketorica Mojca Hergouth Koletič pravi, da so že pred leti začeli širiti osnovno dejavnost, tako da ima podjetje danes štiri glavne dejavnosti – jezikovni tečaji, mednarodni izpiti, izobraževanje učiteljev in prevajanje, ki se med seboj dopolnjujejo, a so med seboj tudi neodvisne, kar daje trdnost v teh negotovih časih. »Občasno slabše poslovanje ene dejavnosti nadomestimo z boljšim delovanjem druge tako, da smo tudi vsa zadnja leta povečevali letni promet. Rast je v zadnjih letih sicer majhna, a smo vseeno zadovoljni, saj konkurenčna podjetja zaznavajo zmanjšanje dohodkov,« o uspešnem krmarjenju v kriznih časih pravi Hergouth Koletičeva.

Recept za uspeh? »Kakovostno, pošteno delo, nenehno iskanje novih možnosti, inovativni pristopi v poučevanju in trženju, diverzifikacija ponudbe ter skrben nadzor in načrtovanje stroškov,« pravi direktorica. Od konkurence jih razlikuje to, da hitreje in bolje prepoznavajo priložnosti, čas od implementacije ideje v prakso je kratek, predvsem pa se zavedajo, da so storitveno podjetje in da se pravo delo začne šele, ko marketing opravi svoje in tečajniki z njimi preživijo 50, 60 ali celo 90 ur.

Do srebrne inovacije v osrednjeslovenski regiji so prišli tako, da so iskali rešitev za poučevanje tujih jezikov v podjetjih, ki so oddaljena od Ljubljane, ki so v manjših krajih, kjer ni smotrno odpirati podružnic in v tujini. »Videokonferenca se je izkazala kot sistem, ki omogoča in podpira vse, kar potrebujejo za nov način poučevanja: video- in avdiokomunikacija v realnem času prek IP-povezave, celotna podpora pri prenosu avdio- in videovsebin, računalnik, ki nadomešča tablo, in prenos slik prek dokumentnih kamer,« pravi sogovornica. Pouk prek videokonference zahteva izurjenega učitelja in pristope, ki nadomestijo vrzel, ki nastane, ko učitelj in slušatelji niso v istem prostoru, a pouk še vedno poteka »v živo« in ne gre za on-line pouk ali za »blended learning«. S tem načinom so iz lokalne šole postali igralci na svetovnem trgu, saj pouk lahko poteka kjerkoli na svetu, kjer je na voljo potrebna tehnologija. Poleg naštetega pa novacija omogoča tudi zmanjševanje ogljičnih odtisov, velik prihranek časa in potnih stroških ter neomejene možnosti gostovanj tujih predavateljev.

Poleg tega so pri tečajnikih z relativno dobrim znanjem angleščine zaznali potrebo, da jezikovno znanje dopolnijo s poslovnimi veščinami, kot so timsko delo, ciljno in situacijsko vodenje, povečevanje učinkovitosti in podobno. Pri tem ne gre več za jezikovni tečaj, ampak je jezik le še komunikacijsko orodje.

Pohvalijo se lahko tudi s tem, da so v Sloveniji edini center za izobraževanje učiteljev, ki poteka v sodelovanju z Univerzo Cambridge. »Vsi naši učitelji imajo poleg nacionalne izobrazbe opravljeno tudi to dodatno usposabljanje, ki učitelje opremi z zelo praktičnimi znanji, da so pri delu lahko vsaj 30 odstotkov učinkovitejši, tečajniki pa zato lahko hitreje napredujejo,« razlaga Hergouth Koletičeva. Tudi za novo šolsko leto pripravljajo nekaj novosti, a o tem še ne morejo govoriti. Malo več poudarka bodo dali e-učenju, ki ga bodo tečajnik na Mintovih računalnikih lahko izkoristil brezplačno.

Pred šestimi leti so se odzvali povabilu International House World Organisation (IHWO) in se pridružili skupini, ki danes šteje že več kot 150 šol v več kot 50 državah. Članstvo v taki skupini po besedah direktorice pomeni, da je treba izpolnjevati standarde kakovosti, ki so nadzorovani, saj imajo redne inšpekcije. »Organizacija IHWO je v svetovnem merilu vodilna ustanova za izobraževanje učiteljev in kot člani imamo dostop do vsega znanja, ki ga s pridom izkoriščamo, saj smo se zato tudi pridružili organizaciji. IHWO omogoča z mrežo šol po vsem svetu tudi še veliko neizkoriščenih možnosti medkulturnega in gospodarskega sodelovanja,« meni Hergouth Koletičeva.

članek
 

Franšizing je dobra izbira v času recesije

Nina Žerjal je v Slovenijo pripeljala metodo zgodnjega učenja angleščine Helen Doron Early English.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 24.11.2012, 12:00
Ljubljana – Nina Žerjal je v Slovenijo pripeljala metodo zgodnjega učenja angleščine Helen Doron Early English. S franšiznim sistemom je lani odprla že dva učna centra, v Ljubljani in Sežani, širi pa se še v Maribor in Kopru.

Vse se je začelo ob rojstvu hčere, pripoveduje Žerjalova. »Med brskanjem po internetu sem naletela na več različnih metod poučevanja angleškega jezika, vendar nobena ni poučevala najmlajših otrok. Nato sem odkrila metodo Helen Doron Early English (HDEE), ki otroke od tretjega meseca starosti poučuje angleščino. Najprej sem bila malo sumničava, zato sem radovedno raziskovala dalje,« o začetku svoje poslovne poti pravi Žerjalova.

Metoda jo je prepričala, zato se je odločila, da se pozanima o možnosti odprtja franšize v Sloveniji. Meni, da je franšizing lahko odlična izbira v času recesije, ko morajo podjetniki iskati nove poti za uspeh.

Žerjalova je master franšizor za Slovenijo, kar pomeni, da je kupila licenco za celotno Slovenijo in da celoten posel Helen Doron English v Sloveniji poteka prek njenega podjetja. »Kot master franšizor moram uveljavljati blagovne znamke HDEE v Sloveniji, hkrati pa imam tudi pravico prodajati licence za učne centre in učne studie po Sloveniji ter priskrbeti oziroma uvoziti vse materiale, organizirati vsa usposabljanja ter dajati podporo vsem frašizojemalcem – torej lastnikom licenc za učne centre in studie. Istočasno pa k mojim obveznostim spada tudi nadzor. Poskrbeti moram, da se vse izvaja skladno z internimi pravili,« pravi Žerjalova.

Poslovni začetek je bil zelo težek, saj se je ideja za franšizo rodila v času globoke gospodarske krize, ki ni omogočala odobritev novih bančnih posojil, razlaga Žerjalova. Zato si je pomagala s prihranki, pomagala ji je tudi družina, ki ji je tako zaupala, da je idejo podprla tudi finančno. Zunanjih investitorjev ji zaradi krize ni uspelo pridobiti.

Trenutno zaposlenih nima, zaradi značilnosti dela, ki se izvaja v glavnem le nekaj ur pozno popoldan. Kljub temu pa predvideva dve zaposlitvi do marca 2013, ker želi ustvariti stalno skupino sodelavcev. »Poleg tega pa posel tako raste, da že težko poskrbim za vse zadeve sama,« dodaja Žerjalova.

Kandidate za usposabljanje pridobiva iz različnih virov. »Zahtevano je tekoče znanje angleškega jezika in velika strast do dela z otroki. Tiste kandidate, katerih življenjepis me prepriča, povabim na razgovor, ki poteka v angleškem jeziku,« razlaga Žerjalova. Kandidati, ki se ji zdijo primerni, morajo uspešno opraviti še petdnevno intenzivno usposabljanje, ki je samoplačniško. »Od konca oktobra je v Sloveniji 18 učiteljic z licenco, kar je osupljivo veliko, če upoštevamo, da je bil prvi center odprt septembra lani,« še dodaja podjetnica, ki v prihodnjih petih letih načrtuje širitev učnih centrov v vse večje kraje v Sloveniji.

članek
 

Mateja Dermastia

Vodja zasebnega zavoda CO Polimat, ki se ukvarja z raziskavami polimernih materialov in tehnologij.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 25.02.2012, 09:00
Ljubljana – Center odličnosti Polimerni materiali in tehnologije – CO Polimat povezuje slovenske raziskovalne zmogljivosti na tem področju. S svojimi 84 raziskovalci, od katerih je več kot polovica raziskovalk, predstavlja pomembno koncentracijo znanja v regionalnem in evropskem pogledu.

Zasebni zavod CO Polimat, ki ga v celoti financira država, vodi Mateja Dermastia. Začeli so pred dvema letom, ko se je konzorcij 22 partnerjev, izobraževalnih organizacij, raziskovalnih inštitutov in razvojno naravnanih podjetij, prijavil na razpis ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za kompetenčne centre. Zagotovljenih imajo deset milijonov evrov za financiranje v obdobju 2010–2013. Financiranje na trgu po besedah direktorice v tem program ni predvideno. »Denar imamo na razpolago za izvedbo predvidenih razvojno-raziskovalnih projektov in aktivnosti, povezanih z razvojem. Zaradi teh bomo sposobni živeti tudi po letu 2013,« razlaga Dermastijeva. Ustanovitelji so namreč že sprejeli odločitev o tem, da bo center deloval tudi po končanem financiranju konec 2013.

Trenutno je center organiziran kot zavod in mora tak ostati še pet let po letu 2013. »Nimamo nikakršnega zagotovila, da bi bila po tem letu na voljo javna sredstva. Vemo pa, da Evropa pripravlja program Horizont 2020, ki je namenjen prav takim iniciativam, kakršna je naša,« pravi Dermastijeva. Že konec lanskega leta so začeli pripravljati programe projektov, s katerimi bodo kandidirali za razpise, o katerih predvidevajo, da bodo objavljeni leta 2014. »To pomeni, da bomo morali biti letos in prihodnje leto udeleženi pri vzpostavljanju mednarodnih konzorcijev,« še dodaja direktorica. Lani so že vzpostavili konzorcij z univerzami v Uppsali, Lundu, Barceloni in Grazu.

Dobro sodelovanje s tujino imajo vzpostavljeno tudi prek mednarodnega strokovnega sveta zavoda. Sodelujejo pa tudi z inovacijsko agencijo iz Berlina. Vzpostaviti želijo še stik z institucijami v ZDA (Boston in San Diego). »Ugotoviti moramo, kje bo za nas dolgoročno najboljši položaj. Smo relativno majhen center, ki je pomemben pri raziskavah polimernih materialov in tehnologij. Na tem področju lahko iščemo povezave v mednarodnem prostoru,« meni Dermastijeva.

Vedno pa razmišljajo o povezavi z industrijo. »Vedeti moramo, da so nekatere zadeve za slovensko industrijo pomembne zdaj, nekatere bodo pomembne čez tri leta, nekatere pa so tiste, ki bodo za industrijo pomembne v obdobju 2017–2020. Zato moramo pozornost nameniti temeljnim aplikativnim raziskavam, da jih bomo v procesu dela privedli do pilotnih in nato do aplikacije na trgu. Raziskujemo tudi potencialne tržne možnosti, ki bodo pomembne v letih od 2014 do 2020, in poskušamo znotraj teh najti svoj položaj,« razlaga direktorica.

Niso konkurenca svojim ustanoviteljem, ampak želijo zapolniti zaznano vrzel med znanostjo in industrijo. Spodbuda vzpostavitve centra je bila namreč prav v tem, da ni bilo povezovalnega člena na področju polimernih materialov in tehnologij. »Vemo, da je veliko uspešne industrije, ki potrebuje razvojno-raziskovalno podporo. Potencial na tem področju je še precej večji od naših ustanoviteljev, zato bomo letos v naše aktivnost vključili še druge,« pravi Dermastijeva.

Največji uspeh lanskega leta je odprtje laboratorija v ljubljanskem tehnološkem parku, ki je stična točka raziskovanj. Polimat ima trenutno tri mednarodne patentne prijave, štiri izume in 22 inovacij. Delujejo na osmih projektih s štirih razvojnih področjih.

članek
 

Tomaž Frelih, Hekovnik

Najboljše ideje start-up vodijo v Silicijevo dolino, kjer so možnosti neomejene.
Barbara Pavlin, gospodarstvo čet, 21.11.2013, 12:00
Ljubljana - V zadnjem času je slovenska scena na področju zagonskih podjetij precej živahna. Ne le v smislu novih idej, vse več je različnih programov, natečajev ipd. za razvoj zagonskih podjetij in okolja. Eden izmed njih je tudi Hekovnik, ki ima velike načrte za prihodnost, tudi v Silicijevi dolini.

Hekovnik je šola, v kateri izvajajo ciljane izobraževalne programe za zagonska podjetja in jim najprej pomagajo izoblikovati in testirati njihovo idejo na trgu, nato pridobivati in bolje razumevati stranke, nazadnje pa jih pripravijo na predstavitev pred investitorji. Direkor Hekovnika Tomaž Frelih pravi, da je šlo skozi njihove programe že več kot 200 zagonskih podjetij, izmed katerih jih je več kot 15 dobilo investicijo. Poleg tega organizirajo različne brezplačne izobraževalne dogodke, s katerimi širijo in krepijo slovensko skupnost start-up in spodbujajo interdisciplinarno povezovanje, kar ugodno vpliva na pogoje za širjenje podjetništva v Sloveniji.
Hekovnik najbolj poudarja podjetniško znanje, temelječe na načelih, ki so ustvarili zelo dobro podjetniško okolje v Silicijevi dolini. »Ta načela smo prilagodili in umestili v slovensko okolje. Ugotovili smo, da podjetniki v začetnih fazah najbolj potrebujejo prav to znanje. Šele pozneje rešujemo težave s financiranjem. Mogoče nas od drugih razlikuje tudi to, da nismo vezani na državno pomoč in zato toliko bolj usmerjeni v kakovostne vsebine in rezultate,« o razlikovanju od drugih razmišlja Frelih. V Hekovniku polovico financiranja pridobijo iz izobraževalnih programov, drugo polovico pa iz individualnih mentorstev hitro rastočih in večjih tehnoloških podjetij v Sloveniji.

Tematski programi za potrebe zagonskih podjetij

Njihovi načrti so povezani s tematskimi izobraževalnimi programi za zagonska podjetja, kar počnejo v zadnjih treh letih in imajo že kar nekaj dobrih rezultatov. »Na tem področju se bomo še naprej izpopolnjevali in pripravljali nove programe glede na potrebe, ki jih opažamo med zagonskimi podjetji. Tako ravno začenjamo program start:Ecommerce, ki je namenjen zagonu novih spletnih trgovin. Prav tako se bomo usmerili v program za spletne stvari (Internet of things), ki postaja globalni trend,« razlaga Frelih.

Večinoma se v Hekovniku ukvarjajo z zagonskimi podjetji, ki razvijajo visokotehnološke rešitve. »S tega področja imamo največ izkušenj in jim zato najlaže pomagamo,« pravi Frelih in dodaja: »Danes so zelo pogosti produkti v virtualnem svetu, to so različne mobilne aplikacije, spletne storitve in podobno, vse pogostejše pa je tudi povezovanje virtualnega sveta s fizičnim ali tako imenovanim internetom stvari. Vsekakor pa tehnološka ideja ni pogoj za sodelovanje z nami, saj vsakomur radi pomagamo po svojih močeh oziroma ga usmerimo na ustanove in podjetja, ki jim lahko pomagajo.«

Napake so učne lekcije, ne poraz

O slovenski sceni na področju zagonskih podjetij Frelih pravi, da počasi napreduje, a takim podjetjem na začetku še vedno manjka znanja, pozneje pa pametnega denarja (smart money). Možnosti za investicije pri nas ni prav veliko, a Hekovnik redno sodeluje z nekaj domačimi investitorji. »Za naše ekipe organiziramo predstavitvene dneve (demo day), na katerih svoje ideje predstavijo investitorjem ali pa jih z njimi povežemo kar individualno. Poleg tega ekipe obveščamo o investicijskih konferencah, ki so v Sloveniji in bližnji okolici ter so primerna tudi zanje. Najboljše ideje pa najraje odpeljemo kar v Silicijevo dolino, kjer so možnosti neomejene, tako za investicije kot partnerska povezovanja,« o iskanju kapitala za »svoja« zagonska podjetja pove Frelih.

Povezava s Silicijevo dolino

Kar 85 odstotkov vsega tveganega kapitala, namenjenega tehnološkim projektom, je v Silicijevi dolini. Zato je povezava s to dolino pomembna. »Kar se nam zdi daleč najbolj pomembno, je miselnost, ki se je razvila v dolini. Ljudje hočejo nekaj ustvariti in ni jim mar, ali jim bo pri tem spodletelo. Napake jemljejo za učne lekcije, ne za poraz. To je glavni razlog, da smo se hoteli povezati s Silicijevo dolino, saj verjamemo, da to miselnost lahko vsaj delno pripeljemo tudi v Slovenijo in v okoliške države. Vemo, da Silicijeve doline ni mogoče kopirati, hočemo pa biti z njo povezani,« razlaga sogovornik.

Tam je bila do pred kratkim tudi slovenska hiša start-upa, ki je bila kot pravi Frelih velik korak, s katerim so vzpostavili stalno povezavo med Silicijevo dolino in Slovenijo. »Iz nje smo se veliko naučili in sčasoma ugotovili, da hiša v takšni obliki ne zadošča več za naše potrebe oziroma potrebe naših zagonskih podjetij. Zato smo hišo začasno zaprli, zdaj pa se pripravljamo na odprtje nove, večje, boljše hiše ter na iskanje partnerjev, s katerimi bi skupaj vzpostavili še močnejšo vez med nami, ne samo s Slovenijo, ampak tudi z Jugovzhodno Evropo in Silicijevo dolino.«

članek
 

Klemen Zupančič, BioSistemika

Z inovativnimi produkti za diagnostične laboratorije so prisotni v obeh Amerikah, Evropi in Aziji, letos bodo utrjevali položaj v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 03.03.2014, 09:59
Ljubljana – BioSistemika, raziskave in razvoj, je spin-off podjetje Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je razvilo pametno programsko okolje za diagnostične laboratorije, ki za svoje analize uporabljajo molekularno biološko tehniko. Svoje produkte ponujajo povsod po svetu. Letos je v njihovem fokusu Amerika.

Podjetje, nastalo je leta 2010, ponuja postavitev laboratorijskih procesov, programsko podporo in druge produkte in storitve na področju molekularnih analiz in sistemske biologije. Njihove stranke so večinoma iz zdravstvene, prehrambne, okoljske in farmacevtske industrije. »Naša največja stranka trenutno prihaja iz ZDA, podjetje Gilson, zato je naša največja usmeritev v letu 2014 v širitev na tem trgu,« pravi direktor Klemen Zupančič.

Prav tako uspešno sodelujejo pri treh evropskih razvojno-raziskovalnih projektih. V Evropi so navzoči praktično v vseh državah. Zgradili so si lastno distribucijsko mrežo za Evropo, obe Ameriki in Azijo, predvsem Malezijo in sosednje države. Pred kratkim so se v okviru slovensko-izraelskega dne znanosti in inovacij predstavili investitorjem. »Seveda je za nas zanimiv tudi ta trg, ki ga štejemo pod del Evrope. Izraelci imajo denar, zanimajo jih napredne tehnologije, zato so za nas zanimivi,« pravi Zupančič. Ekipa BioSistemike sicer obiskuje zelo specializirane sejme v tujini, na katerih vedo, da bodo srečali prave ljudi in podjetja za sklepanje poslov.

Izkoriščajo svoje prednosti

Glede konkurence pa Zupančič pravi, da so od nje boljši v tem, da imajo pod eno streho programerje in strokovnjake molekularne biologije, zato so njihovi produkti bolj pisani na kožo uporabniku. To lahko pomeni, da so bolj intuitivni za uporabo, po drugi strani pa to pomeni, da lahko zaradi kombinacije znanja, ki ga imajo, bistveno boljše rešijo nekatere stvari.

»Z našo glavno platformo, s katero smo dobili tudi posel v Ameriki, smo vodenje laboratorijskih procesov zastavili po novem konceptu, z vidika uporabnika, ne programerja. To se morda sliši samoumevno, a naš posel je zelo konservativen glede uporabe spletnih tehnologij, ker nas skrbi varnost podatkov,« razlaga Zupančič in dodaja: »Kar se je na drugih področjih dogajalo pred desetimi leti, se zdaj dogaja v tej panogi. Tu izkoriščamo našo prednost. Radi bi jahali ta val in pokrivali vse segmente molekularnega laboratorija, da bi si s tem povečali trg.«

Pametni laboratorijski dnevnik

Trenutno je v BioSistemiki osem polno zaposlenih. Njihovi produkti so zelo nišni, zato tistim, ki jih uporabljajo, lahko naredijo zelo individualizirane rešitve. Hkrati pa to pomeni, da je trg omejen. »Dokler nas je osem, je trga dovolj, če pa bi hoteli postati večje podjetje, bi morali dodati še kaj drugega v našo ponudbo,« razlaga Zupančič. Tako je njihova srednjeročna vizija razširitev rešitev na molekularne laboratorije na splošno. Začeli so razvijati t. i. pametni laboratorijski dnevnik, kar ne pomeni, da bodo uporabniki laboratorijev svoj prej papirni dnevnik le zamenjali za elektronskega, ampak bo ta primerljiv s sodobnimi aplikacijami, kot jih uporabljajo že v drugih panogah.

članek
 

Tomaž Erjavec, Oculus

Spogledujejo se z regijo Adriatik. Podpisali so pogodbo z investitorjem, ki jim bo omogočil hitrejši razvoj in širitev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 22.03.2014, 09:00
Ljubljana – V Oculusu se ukvarjajo z najsodobnejšo tehnologijo sledenja pogleda in so specializirani za uporabniško izkušnjo in testiranje oglasov.

Kot pravi partner v podjetju Tomaž Erjavec, je v njem kar precej časa zorela želja po samostojni poti. Nekaj izkušenj si je nabral v podjetjih Danone, Bosch in Medis, kjer se je veliko naučil. »Ampak če znam nekaj narediti dobro, zakaj ne bi to naredil sam, in tako sem začel razmišljati o metodologijah in sodobnih tehnologijah, ki pomagajo reševati probleme uporabnikov. Odkril sem Eye tracking, postal radoveden, nato pa zbral denar in se odpravil na izobraževanje v London, Barcelono in Stockholm,« o začetkih Oculusa govori Erjavec.

Naprava, ki meri gibanje oči

Podjetje se ukvarja z raziskovanjem in svetovanjem na področju uporabniške izkušnje, ki odloča, ali bo izdelek uspel ali propadel. Uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo na področju nevroznanosti t. i. Eye tracking. »Gre za napravo, ki meri gibanje oči (na milimter in milisekundo natančno). Zakaj je to pomembno? Večino informacij dobimo skozi naš vizualni kanal in z našo tehnologijo lahko na nezavedni ravni odkrijemo, kateri elementi pritegnejo pozornost in kateri ne,« pravi Erjavec.

Njihovo storitev uporabljajo pri testiranju prodajnih mest, spletnih strani, oglasov in embalaže. Med uporabniki so Simobil, NLB, Celtra, Zavarovalnica Triglav, Hoteli Bernardin, NKBM, TS media, GSK in Telemach. Letos so začeli zelo dobro. »Predvsem si želimo povečati število zadovoljnih klientov, zelo sem vesel, da se veliko tistih, za katere smo delali uporabniška testiranja lani, vračajo, saj so našo storitev prepoznali kot ključno pri doseganju zastavljenih ciljev in zadovoljnih uporabnikov,« o zadovoljstvu strank pove Erjavec. Malo se spogledujejo z regijo Adriatik, te dni pa so podpisali pogodbo z investitorjem, ki jim bo pomagal pospešiti razvoj in širitev. Sodelujejo tudi z nevroznanstveniki, s katerimi so že naredili nekaj pilotnih projektov med fMRI slikanjem možganov, ki je zelo obetajoče področje. Sodelujejo s strokovnjaki iz Švice, Švedske in Združenih držav Amerike, poleg tega sodelujejo tudi z GEA College, fakulteto za logistiko, fakulteto za management, fakulteto za družbene vede, Inštitutom Jožef Stefan in naravoslovnotehniško fakulteto.

Redno sodelujejo s strokovnjaki

V ekipi Oculusa redno sodelujejo štirje, raznovrstnih profilov, od ekonomista, družbenega informatika, računalničarja do psihologa. Bolj ko izobrazba sodelavcev, je pomemben interes po specifičnemu delu (digital, dizajn) in pripravljenost na učenje, pravi Erjavec. Odvisno od zahtevnosti projektov pa k sodelovanju povabijo tudi zunanje sodelavce, ki imajo specifična znanja in so strokovnjaki na svojih področjih.

Kaj pa konkurenca? »Želeli bi si, da bi bilo več konkurence, predvsem zato, ker je to prespektivna storitev in je dela dovolj za vse. Smo zelo ozko specializirani in bi lahko rekel, da je to naša ključna prednost – delamo tisto, kar znamo, in se držimo fokusa. Veliko damo na strokovnost, sodelujemo s strokovnjaki doma in v tujini. Sodelujemo neposredno s strankami, raziskovalnimi hišami (Valicon, Mediana) in marketinškimi agencijami (Pristop, Renderspace),« o prednostih Oculusa govori Erjavec.

članek
 

Matej Vengust, NERVteh

S simulatorjem vožnje voznike pripravljajo na krizne razmere v prometu. Med strankami so avtomobilska industrija in zavarovalnice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.06.2014, 12:00
Ljubljana – Na svetu v prometnih nesrečah vsako leto umre 1,2 milijona ljudi, približno 0,5 milijona žrtev je otrok ali mladostnikov. Visoke kazni in represivni ukrepi ne pomagajo. Voznik postane varen šele z izkušnjami, ko se nauči reagirati v kriznih situacijah, zato v zagonskem podjetju NERVteh razvijajo simulator vožnje.

Ekipa NERVteha želi delovati preventivno in z uporabo lastne sodobne tehnologije voznikom ponuditi možnost izobraževanja na simulatorju vožnje, kot je to samoumevno pri pilotih. Ekipo sodelavcev sestavlja osem ljudi različnih profilov, od elektroinženirjev, ekonomistov, do oblikovalcev in računalničarjev. Ideja pa se je razvila iz hobija. »Navdušeni smo nad simulacijami in glede na problematiko prometnih nesreč smo se odločili za razvoj pripomočka za izobraževanje, ki je edini način, ki lahko pripomore k zmanjšanju števila prometnih nesreč,« razlaga direktor podjetja Matej Vengust.

Nagrada za inovacijo

Njihov cilj je razvoj simulatorja, ki se bo približal resničnim situacijam v prometu, tako da bo voznik kar se da pripravljen. Notranjost simulatorja je sestavljena iz delov pravega avtomobila in ekrana, ki uporabniku omogoča popolni periferni vid. Del njihove inovacije je premična platforma, ki simulira premikanje podvozja avtomobila ter vozniku omogoča, da občuti dogajanje na ekranu.

Drugi del pa je simulacija sama, ki jo lahko uporabljamo za osnovno urjenje ali nevarne in nepredvidljive situacije, kot je prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, skok otroka na cesto in podobno. Za to so prejeli tudi univerzitetno nagrado za inovacijo. Trenutno so v fazi izdelave prototipa, ki naj bi ga po načrtih zaključili do konca poletja, medtem ko bo nova različica izdelka pripravljena konec leta. Pri oblikovanju se dogovarjajo s podjetjem Gigodesign. Povezali so se tudi s podjetjem Black Box, ki se ukvarja z merjenjem možganskih valov, kar jim bo pomagalo oceniti kandidata in mu prilagoditi trening oziroma izobraževalni program za simulator.

Sodelovali bi tudi v igračarski industriji

Zaenkrat so osredotočeni na B2B trg, in sicer avtomobilsko industrijo. Med uporabniki so organizacije za varno vožnjo, kot je AMZS. Za njihov koncept se že zanimajo pri VolksWagnu. Predstavili so se tudi na kongresu mednarodne avtomobilistične organizacije in čakajo na odzive. Med možnimi strankami pa so tudi zavarovalnice in zdravstvene ustanove (medicina prometa), ki bi lahko ocenjevale sposobnost za vožnjo, predvsem starejših.

V prihodnosti bi lahko sodelovali tudi v igračarski industriji. Njihov cilj pa je prek sponzorstev avtomobilske industrije in zavarovalnic priti v šole in večja mesta. Tako bi lahko osnovne treninge delali še preden bi šli v avtošolo. Cena celega kompleta za izobraževalne ustanove je okoli 20.000 evrov. Najprej pa bo na vrsti evropski trg. Trenutno pa so v pogovorih z morebitnim investitorjem iz Slovenije.

Polno novih idej

Udeležili so se tudi letošnjega pospeševalnika idej ITIME in bili med tremi zmagovalci, prišli so tudi med 10 najboljših v natečaju za Startup leta. »Prek teh tekmovanj smo se naučili, kako se predstaviti investitorjem (angl. pitch). Zelo praktično naravnan je bil tudi program CEED, kjer smo se naučili, kako vstopiti na trg. Počaščeni pa smo bili tudi za uvrstitev med 10 na Startup leta, saj je bila konkurenca kar huda, mi pa smo bili takrat stari šele dva meseca,« pravi Vengust. Polni so novih idej, a najprej se bodo posvetili razvoju omenjenega simulatorja. Ko bo denar, bodo lahko vzporedno razvijali še kaj drugega, kot namigne Vengust, s področij avtomatizacije in letalstva.

članek
 

Jana Fleišer, vrtec Dobra teta

Mlada podjetnica leta vodi zasebni vrtec Dobra teta, ki je v dveh letih iz ene prerasel v štiri enote.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 02.08.2014, 10:00
Ljubljana – Jana Fleišer je Mlada podjetnica leta, ki vodi zasebni vrtec s štirimi enotami v Kranju. Za to se je odločila po prvi nosečnosti, ko se je spopadla s tem, kam dati v varstvo otroka. Vrtci so zasedeni in marsikateremu staršu ne uspe dobiti prostora za svojega malčka.

Poleg tega je Jana že dolgo hotela delati z otroki, zato je začela proučevati zakonodajo, kako do zasebnega vrtca. Najprej se je ta ideja zaradi množice predpisov zdela nemogoča, a med raziskovanjem je odkrila, da obstaja možnost organiziranega varstva v organizacijski obliki zavoda. Tako je junija 2011 začel nastajati prvi zasebni vrtec Dobra teta, ki se je v dveh letih zaradi velikega povpraševanja razširil na še tri enote.

Starše vključujejo v svoje dejavnosti

Fleišerjeva pravi, da ima načrtov za prihodnost veliko, vsi pa imajo skupno rdečo nit, in sicer pomagati družinam do čim bolj kakovostnega življenja in otrokom omogočiti okolje, kjer se bodo lahko neobremenjeno razvijali ter na kreativen način spoznavali svet in sebe. »Tudi starše hočemo poučiti o kakovostni vzgoji in jih čim bolj interaktivno vključiti v naše dejavnosti. Za nas so neprecenljiv vir informacij in podpore,« pravi mlada podjetnica.

Zaposlovali bodo

Trenutno ekipo dobrih tet sestavlja 23 srčnih žensk, ki se vsak dan trudijo pričarati nasmeh na obraz najmlajšim. »Prepričana sem, da se bo naša ekipa še povečala, saj predvidevamo, da bomo prihodnje leto zaposlili še najmanj tri. Glede na vse projekte, ki jih pripravljamo, sem prepričana, da se bo naša ekipa še okrepila,« pravi Fleišerjeva.

V vrtcu Dobra teta delujejo oddelki s koncesijo in delnim sofinanciranjem. Starši, ki imajo otroke v oddelkih s koncesijo, plačujejo enako kot v javnem vrtcu. V oddelkih z delnim sofinanciranjem pa plačujejo od 30 do 70 evrov, saj občine krijejo le 85 odstotkov svojega deleža, in ne sto odstotkov, kot je to v primeru oddelkov s koncesijo.

»Naša prednost je jasen cilj«

O primerjavi z javnimi vrtci Jana pravi: »Načelno se ne primerjamo z drugimi vrtci, saj nikoli nimaš dostopa do vseh informacij, kako se sami lotevajo varstev, finančnega ozadja in vseh dejavnikov, ki so povezani s tem. Menim, da smo že zaradi majhnosti lahko bolj prilagodljivi. Naša glavna prednost sta jasno določen cilj in pot, po kateri gremo, pa tudi velika prilagodljivost pri izvedbi in akciji, ko je treba skočiti in urediti nekaj, česar ni bilo v dolgoročnem načrtu. Veliko časa in energije posvečamo izobraževanju in zelo veliko vlagamo v kader, saj so bistvo vrtca vzgojiteljice, ki se vsak dan ukvarjajo z otroki.«

»Živite svoje sanje!«

»Zelo sem vesela in ponosna, da je bilo prepoznano naše trdo delo, ki smo ga vložili v uresničitev vizije in poslanstva. Dobili smo kar nekaj zanimivih kontaktov, organizirali že nekaj sestankov in pripravili temelj za nekaj projektov. Prepričana sem, da bomo z določenimi sklenili tudi dolgotrajno sodelovanje,« o tem, kaj ji je prinesel naziv mlada podjetnica leta, pravi Fleišerjeva.

Mladim, ki se podajajo na podjetniško pot, pa svetuje: »Drznite si sanjati! Če ne sanjate, ne morete živeti svojih sanj. Verjemite vase, poslušajte in družite se ljudmi, ki jih občudujete. Iz vsake izkušnje izluščite pozitivne, uporabne stvari in jih vključite v svoje življenje in delo.«

članek
 

Nejc Škoberne, Genialis

Ekipa podjetja povezuje računalništvo in znanosti o življenju. Letos načrtujejo tudi ustanovitev podjetja v ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 24.01.2015, 09:00
Ljubljana – Ekipa podjetja Genialis, ki je spin-out Laboratorija za bioinformatiko s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, razvija uporabniku prijazno programsko opremo za obdelavo bioloških podatkov.

Na področju ved o življenju imajo raziskovalci v zadnjih letih opravka z vse več podatki, kar povečuje potrebe po orodjih za njihovo obdelavo in interpretacijo. To je priložnost za vzpon bioinformatike. »Uporaba računalniških postopkov, orodij, metod, analiz v raziskavah na področju ved o življenju, kot so molekularna biologija, medicina in biokemija,« o tem, kaj je bioinformatika razlaga direktor podjetja Genialis Nejc Škoberne.

Začelo se je na fakulteti, ko so se trije kolegi odločali za ustanovitev zagonskega podjetja s področja analize podatkov. »Leto za tem se je izkazalo, da se je najbolje usmeriti na področje bioinformatike,« razlaga Škoberne. S kolegom Miho Štajdoharjem, ki je danes tehnični direktor podjetja, sta pognala kolesje za nastanek Genialisa.

Iz akademskega sveta v industrijo

K sodelovanju so jih povabili iz Laboratorija za bioinformatiko, da bi skupaj razvili nekaj, kar bo uporabno tudi za trg. »Ideja je torej bila vzpostaviti prenos tehnologij, znanja, izkušenj iz akademskega sveta v različne industrije, ki pri svojem delu uporabljajo bioinformatiko, kot so farmacevtska, biotehnološka in prehranska industrija,« pravi Škoberne. Z laboratorijem so uredili prenos tehnologije na podjetje, z njimi pa še vedno sodelujejo pri razvoju tehnologije in v nekaterih skupnih projektih.

Trenutno je v podjetju osem redno zaposlenih in štirje zunanji sodelavci. Imajo dve večji stranki, in sicer Baylor College of Medicine iz Houstona, kjer imajo tudi dva sodelavca, ki tam delata na skupnem projektu, in Garvan Institute of Medical Research iz Sydneya, ter več manjših (univerze, raziskovalni inštituti, podjetja). Letos želijo priti do prve različice produkta, ki bi jo ponudili v testiranje izbranim uporabnikom, in zaposliti nekaj dodatnih sodelavcev.

Ne načrtujejo novih investicij

Prijavili so se na razpis Slovenskega podjetniškega sklada P2 A in bili sprejeti v podjetniški pospeševalnik v Trentu TechPeaks, kjer so pol leta pilili svoje podjetniško znanje in idejo. Razvijali so produkt, ki bi ga ponudili trgu in hkrati nadgrajevali tehnologijo, ki so jo prevzeli iz laboratorija. V okviru pospeševalnika so dobili tudi 25.000 evrov investicije, kasneje pa še 100.000 evrov zasebne investicije. Prijavljajo se tudi na razpise v okviru evropskega programa Obzorje 2020. Novih investicij ne načrtujejo, saj želijo rasti na osnovi prodaje lastnih izdelkov in storitev. Eden izmed ciljev za letos je tudi ustanovitev podjetja v ZDA, s katerim želijo kandidirati na ameriških razpisih.

Organizirajo tudi dogodke, na katerih želijo povezati dva svetova, računalništvo in vede o življenju ter tako povezovati skupnost. V tem mesecu so začeli tudi z izobraževanjem biologov za uporabo osnovnih tehnik bioinformatike.

Doma konkurence ni, v tujini kar močna

Pri nas konkurence nimajo, saj so edino podjetje, ki se ukvarja z analizo bioloških podatkov in razvojem programske opreme za njihovo analizo, v svetu pa je konkurenca kar močna. Predvsem v ZDA, kjer je veliko tveganega kapitala in podjetij s tega področja, ki obstajajo že nekaj let in imajo velike proračune. »Iskat nišo oziroma nekaj, kar te razlikuje od njih, je vedno izziv,« pravi Škoberne in dodaja, da je v ZDA okoli 10 podjetij, od teh so nekatera res zelo močna. V Evropi jih je manj, a večina ni neposredna konkurenca Genialisu, saj delujejo drugače in gradijo na drugačni tehnologiji. Evropska podjetja so v primerjavi z ameriškimi tudi veliko bolj storitveno naravnana in manj produktno.

članek
 

Miha Fabjan, SmartNinja

Spin-off podjetje iz StartUpa Novo mesto skrbi za razvoj veščin 21. stoletja, od programiranja do grafičnega oblikovanja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 31.01.2015, 08:00
Ljubljana – Znotraj skupine StartUP Novo mesto se je letos oblikovalo prvo podjetje spin-off, ki prinaša nov veter v izobraževalno panogo po Sloveniji, SmartNinja. Skrbeli bodo za odkrivanje in razvoj veščin 21. stoletja.

Ob usposabljanju zagonskih ekip znotraj pospeševalnega programa StartUP Novo mesto so ugotovili, da primanjkuje tehničnega kadra. »Veliko ljudi je imelo ideje za aplikacije, niso pa tega znali tehnično izpeljati,« razlaga Miha Fabjan, ki skrbi za poslovni del »pametnih nindž«. Tako so najprej ponudili brezplačne inštrukcije za udeležence izobraževanja in jih prostovoljno učili programiranja. Izkazalo pa se je, da če je usposabljanje brezplačno, so ljudje manj resni in motivirani, zato so se odločili za izvedbo plačljivih inštrukcij. Za najbolj učinkovito pa se je izkazala skupinska intenzivna delavnica, na kateri so jih v enem tednu popeljali skozi osnove. Vse to je bil povod za SmartNinjo, saj je izobraževanje v okviru pospeševalnega programa StartUP Novo mesto preraslo, da so ustvarili podjetje spin-off.

Februarja v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici

Tako bodo po različnih krajih v Sloveniji izvajali programe, ki so jih sestavili glede na testiranja pilotskih projektov znotraj skupine StartUP Novo mesto. Ponujajo dve obliki programov, in sicer vikend delavnice, ki so namenjene začetnikom, in trimesečni program, po katerem so udeleženci pripravljeni za zaposlitev v IT-podjetju na položaju t. i. junior developerja. Že februarja bodo izpeljali osnovni tečaj programiranja v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Trimesečnega pa zaženejo marca.

Na podlagi udeležencev dosedanjih delavnic so izluščili več skupin, ki jih tovrstna izobraževanja zanimajo: mlajši, ki prihajajo iz tehniških šol, kjer ne dobijo dovolj praktičnega znanja, tisti, večinoma družboslovci, ki zamenjujejo kariero, pa tudi taki, ki bi se radi le kaj novega naučili.

V ekipi SmartNinje sta poleg Mihe še Matej Ramuta in Žiga Besal, programerja, ki izvajata izobraževalni del. Pogovarjajo se tudi z morebitnimi inštruktorji po različnih mestih. Najraje bi videli, če so to ljudje iz prakse, ki imajo tudi izobraževalno žilico. Cilj SmartNinje pa ni le izobraževanje v programiranju, ampak v odkrivanju in razvoju veščin 21. stoletja. Zato bodo vsebinsko pokrivali področja spletnega in mobilnega programiranja, grafičnega oblikovanja, UX, interneta stvari (IoT) in še več. »Pogovarjamo se z IT-podjetji iz Slovenije o tem, kakšne težave imajo pri zaposlovanju kakovostnih kadrov. Zato so vsa naša izobraževanja oblikovana tako, da bodo udeleženci po njih čim bolje zaposljivi,« razlaga Fabjan.

»Kotički« za sproščanje možganov

Veliko stavijo tudi na izkušnjo, ki jo ima udeleženec njihovega izobraževanja oziroma delavnice. Zato hočejo ustvariti kar se da dinamično okolje, s »kotički« za sproščanje možganov, kot jih imajo v tehnoloških parkih, nekaterih podjetjih, pospeševalnikih ipd. Povezali so se z iniciativo Startup Slovenija, v kateri so vključeni slovenski pospeševalniki, inkubatorji in tehnološki parki, ki take prostore imajo. Tako bodo februarske delavnice potekale v Tehnološkem parku Ljubljana, mariborski Tovarni podjemov in v Primorskem tehnološkem parku.

Marca bodo v sodelovanju z Ustvarjalnikom izpeljali tudi dijaško različico izobraževanja, aprila pa se bodo podali še v druge, prej omenjene, panoge.

članek