Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Marko Prunk

Prvi Slovenec z mesnico v Trstu, Marko Prunk, mesar iz kraške Lokve, ki je prepričal Tržačane.
Boris Šuligoj, Koper Sat, 26.11.2011, 09:00
Trst – Marko Prunk iz kraške Lokve je prvi Slovenec, ki je odprl mesnico v strogem središču Trsta (pri pokriti tržnici) in zadel žebljico na glavico. Posel mu teče tako, da je več kot presenečen. Na dan postrežejo od 1000 do 1500 strank.

Marku Prunku je bil Trst vedno izziv. V Lokvi mu je posel cvetel prav zaradi Tržačanov. Zakaj ne bi naredil poslovne poteze in kupcem iz 20 minut oddaljenega mesta ponudil mesa »pred vrati«? »Bilo je nekaj negotovosti – šli smo v osje gnezdo, v bližini so Despar, Coop, več majhnih mesnic... Kmalu smo ugotovili, da mesnica dela 100 na uro.

Ko so pred dobrim tednom odprli še velik Spar v bližini, smo mislili, da se nam bo poznalo. Nasprotno, prodajo smo povečali za še pet odstotkov. Morali smo zaposliti dodatna dva delavca, zdaj jih imamo deset, morali smo povečati število blagajniških mest, postaviti večje police, zamenjati pol opreme, ker ni dosegala povpraševanje...

V mesnici, v kateri prodajamo tudi drugo slovensko hrano (sire, jogurte, mleko, med, Mlinotestov kruh, slaščice, Delamarisove konzerve, ajvar, vegeto...), je nenehno gneča. V prodajalni je 70 odstotkov mesa in 30 odstotkov druge hrane, dodali smo še nekaj italijanskih izdelkov.

Ponujamo tudi nekaj na pol pripravljene hrane – polpetke z rukolo, hamburgerje, čevapčiče na pet različnih načinov. Kmalu bomo v bližini odprli nekakšen bistro, v katerem bomo (za domov ali zaužitje stoje) prodajali pripravljeno domačo hrano (vampe, joto, pašto-fižol), ki jo bo pripravljala izkušena kuharca s Krasa. Zdaj pa že iščemo nov lokal v Trstu. Če bi dobili lokal na podobno ugodni lokaciji, bi hitro odprli še eno mesnico,« se ne ustavi Marko Prunk.

Začel je skromno, z eno (družinsko) mesnico, leta 1990, v kateri so delali trije, pozneje je z blagovno znamko Mesarstvo Prunk najel nekaj Krasovih in zatem kupil nekaj Mipovih mesnic, Postojnske mesnine s klavnico, predelavo, ustanovil novo podjetje Prunmes za maloprodajo mesnih izdelkov, Prunk Trst, gostilno v Lokvi...

Zdaj ima v vseh družbah 85 zaposlenih in letos načrtujejo več kot osem milijonov evrov prihodkov. Mesarska dejavnost je del družinske tradicije. Njegov oče je bil mesar, njegov nono je že med vojnama prodajal teličke v Trst. Zdaj mu pri poslu pomagata hči Jana in sin Andrej, ki je direktor tržaške mesnice.

Kje je skrivnost uspeha kraškega mesarja? »Slovensko meso je bolj naravno, zato je boljše in cenejše. Italijani to dobro vedo. Res plačamo to meso od pet do deset odstotkov dražje, ampak gre za majhne živinorejce, ki krmijo živino z naravno pridelano krmo, živina se giblje v naravi. Mi koljemo sami, poznamo kmete s Štajerske, Cerknega, Idrijskega, Vipavske doline... Cene italijanskega mesa v Trstu so precej višje, naše meso v Trstu je malo cenejše, nekje med cenami v Sloveniji in v Italiji, to pomeni za petino dražje kot pri nas. Toliko so tudi naši stroški večji. Za plače namenimo 20 odstotkov več, ker italijanski delavci vsako leto dobijo še 13., 14. in 15. plačo.«

V mesnico so investirali približno 500.000 evrov, najemnino pa lastniki zaračunavajo po 22 evrov, približno toliko, kot bi jo plačevali v Ljubljani. »Odhod v Trst bi svetoval še kateremu slovenskemu trgovcu ali poslovnežu. Poslovneži zelo malo investirajo v Trst. Bojijo se krize, ampak to je za mesto s 350.000 prebivalci nenormalno. Meni je ogromno pomagala Slovenska obrtna zbornica, ki jo vodi Ivan Perčič. Pomagali so nam pri vseh formalnostih, ki smo jih potrebovali. Vsi so bili nadvse prijazni. Trst je blizu, predpisi so enaki kot pri nas, posel jemljejo bolj življenjsko kot pri nas,« pravi Marko Prunk.

članek
 

Aljoša Žerjal

Žerjal je direktor Harpha Sea, edinega slovenskega podjetja, ki izvaja hidrografske meritve globin morja.
Boris Šuligoj, Koper Sat, 21.04.2012, 12:00
Koper – Harpha Sea je podjetje za terenske meritve in geoinformatiko. Med drugim so najboljši poznavalci slovenskega morja na področju geografije in kartografije. Izmerili so ga po dolgem in počez, brez njihovih informacij ne bi bilo uspešnega gospodarjenja z morjem.

Harpha Sea je edino zasebno podjetje na obalnem območju, ki toliko vlaga v raziskave in vrhunske strokovnjake. »Zato je pridobljeni sedemletni kredit banke SID v višini 300.000 evrov za financiranje razvoja merilnega sistema, s katerim lahko opravljamo meritve v zelo nizkih vodah, zelo pomemben za naš nadaljnji razvoj,« je povedal direktor Aljoša Žerjal, inženir fizike, ki je skupaj z Dušanom Vrancem podjetje ustanovil pred 19 leti.

Do centimetra natančne meritve

To je edino slovensko podjetje, ki izvaja hidrografske meritve globin morja, a tudi strukture morskega dna, uporablja lastno opremo (plovila, sonarje, naprave za satelitsko pozicioniranje – sisteme GPS) in zahtevne računalniške programe za meritve, obdelavo in prikaz pridobljenih podatkov. Meritve opravljajo predvsem za izdelavo pomorskih kart. Ker pri tem uporabljajo satelitsko »pozicioniranje«, so meritve z njihovimi sistemi do centimetra natančne. Tako so stalno angažirani za pregledovanje globin morja na območju Luke Koper. Ko so poglabljali dno ob pomolu za potniške ladje, je velikanka Voyager of the Seas pristala šele po tem, ko so (imajo ustrezno licenco mednarodne hidrografske organizacije) izdali potrdilo, da je dno primerno globoko.

Prizadevajo si, da bi lahko opravljali meritve v zelo nizkem morju (od pol metra do 2 metrov), česar konkurenca ne zmore dovolj natančno opraviti. Njihov sistem je primeren za raziskave na območju beneške lagune, zato se povezujejo s tržaškim oceanografskim in geofizičnim inštitutom OGS. Morsko dno poznajo zelo dobro. Tako imajo natančne posnetke mesta potopljene ladje Rex pred Koprom, posnetke potopljenega hidroplana pred Bernardinom, maone in vojaškega desantnega plovila pri Piranu. Natančno vedo, kje vse iz morja prihajajo sladkovodni topli vrelci termalne vode. Vidijo celo, kje so v polpretekli zgodovini aktivirali podvodne mine iz druge svetovne vojne. Natančno vedo, kje in koliko min je na našem morskem dnu, kje potekajo kanalizacijski izpusti.

V evropskem vrhu

Zaposlenih je 30 visoko izobraženih strokovnjakov. Med njimi so trije doktorji, šest magistrov znanosti, sedem mladih raziskovalcev, 6 geografov, 6 fizikov, pomorski strojniki, inženirji, pa tudi dva geologa, arheolog ... skratka, zelo pisana druščina strokovnjakov. Merijo tudi jezera, reke, izdelujejo poplavne študije, naročniki del so različni državni organi, urbanisti, hidroelektrarne. Proizvajajo merilne sisteme tudi za vojaške sisteme. Med vse bolj uporabnimi programi je računalniško voden nadzor spremljanja vseh gasilskih vozil, opreme in gasilcev v gasilskih akcijah in spremljanje avtobusov določenega podjetja.

Ambiciozni načrti

Podjetje ustvari dva milijona evrov prihodkov na leto. Vsako leto povečajo prihodke za vsaj deset odstotkov in zaposlijo po tri nove strokovnjake. Harpha Sea želi postati vodilno podjetje v Sloveniji za merilne sisteme na področju ekologije, hidrografije, arheologije in vojaške ter civilne zaščite, vodilno v Evropi na področju meritev za nizke vode in ostati med najbolj usposobljenimi za meritve okoljskih voda.

članek
 

Franšizing je dobra izbira v času recesije

Nina Žerjal je v Slovenijo pripeljala metodo zgodnjega učenja angleščine Helen Doron Early English.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 24.11.2012, 12:00
Ljubljana – Nina Žerjal je v Slovenijo pripeljala metodo zgodnjega učenja angleščine Helen Doron Early English. S franšiznim sistemom je lani odprla že dva učna centra, v Ljubljani in Sežani, širi pa se še v Maribor in Kopru.

Vse se je začelo ob rojstvu hčere, pripoveduje Žerjalova. »Med brskanjem po internetu sem naletela na več različnih metod poučevanja angleškega jezika, vendar nobena ni poučevala najmlajših otrok. Nato sem odkrila metodo Helen Doron Early English (HDEE), ki otroke od tretjega meseca starosti poučuje angleščino. Najprej sem bila malo sumničava, zato sem radovedno raziskovala dalje,« o začetku svoje poslovne poti pravi Žerjalova.

Metoda jo je prepričala, zato se je odločila, da se pozanima o možnosti odprtja franšize v Sloveniji. Meni, da je franšizing lahko odlična izbira v času recesije, ko morajo podjetniki iskati nove poti za uspeh.

Žerjalova je master franšizor za Slovenijo, kar pomeni, da je kupila licenco za celotno Slovenijo in da celoten posel Helen Doron English v Sloveniji poteka prek njenega podjetja. »Kot master franšizor moram uveljavljati blagovne znamke HDEE v Sloveniji, hkrati pa imam tudi pravico prodajati licence za učne centre in učne studie po Sloveniji ter priskrbeti oziroma uvoziti vse materiale, organizirati vsa usposabljanja ter dajati podporo vsem frašizojemalcem – torej lastnikom licenc za učne centre in studie. Istočasno pa k mojim obveznostim spada tudi nadzor. Poskrbeti moram, da se vse izvaja skladno z internimi pravili,« pravi Žerjalova.

Poslovni začetek je bil zelo težek, saj se je ideja za franšizo rodila v času globoke gospodarske krize, ki ni omogočala odobritev novih bančnih posojil, razlaga Žerjalova. Zato si je pomagala s prihranki, pomagala ji je tudi družina, ki ji je tako zaupala, da je idejo podprla tudi finančno. Zunanjih investitorjev ji zaradi krize ni uspelo pridobiti.

Trenutno zaposlenih nima, zaradi značilnosti dela, ki se izvaja v glavnem le nekaj ur pozno popoldan. Kljub temu pa predvideva dve zaposlitvi do marca 2013, ker želi ustvariti stalno skupino sodelavcev. »Poleg tega pa posel tako raste, da že težko poskrbim za vse zadeve sama,« dodaja Žerjalova.

Kandidate za usposabljanje pridobiva iz različnih virov. »Zahtevano je tekoče znanje angleškega jezika in velika strast do dela z otroki. Tiste kandidate, katerih življenjepis me prepriča, povabim na razgovor, ki poteka v angleškem jeziku,« razlaga Žerjalova. Kandidati, ki se ji zdijo primerni, morajo uspešno opraviti še petdnevno intenzivno usposabljanje, ki je samoplačniško. »Od konca oktobra je v Sloveniji 18 učiteljic z licenco, kar je osupljivo veliko, če upoštevamo, da je bil prvi center odprt septembra lani,« še dodaja podjetnica, ki v prihodnjih petih letih načrtuje širitev učnih centrov v vse večje kraje v Sloveniji.

članek
 

Arman Koritnik, Actual IT

Koprsko podjetje je pridobilo posel na mednarodnem razpisu svetovne banke.
Boris Šuligoj, Koper sob, 03.08.2013, 12:00
Koper – Koprsko podjetje Actual IT (za informacijsko tehnologijo) je pred dnevi uspešno vzpostavilo sodoben informacijski sistem PCS v Pristanišču Ploče. Projekt, vreden milijon evrov, so pridobili na mednarodnem razpisu Svetovne banke. S svojo rešitvijo (in ne najcenejšo ponudbo) so premagali vso svetovno konkurenco.

Gre za velik uspeh slovenskega IT-podjetja. EU je, po razlagi Tamare Trajkovski iz Actuala, pred časom izdala direktivo (65/2010), da morajo vse članice EU do junija 2015 uvesti podoben PCS-sistem v svojih pristaniščih. Koprski Actual je eno redkih podjetij v Evropi, ki je sposobno izvesti tak projekt.

Za kaj gre pri PCS? Vse komunikacije in formalnosti številnih deležnikov, ki se srečujejo v logističnem vozlišču, kot je pristanišče, je mogoče opraviti brez papirja, vse na enem mestu in skozi eno vstopno točko. Začenja se pri napovedi ladje in potem omogoča obvladovanje vseh nadaljnjih formalnih postopkov in procesov do končne dobave blaga, denimo kontejnerja, do zadnje stranke, nam je pojasnil Arman Koritnik, direktor družbe s 120 zaposlenimi.

Kdo vse komunicira, ko ladja prispe v pristanišče? Najprej so to ladjarji, ki vzpostavljajo stik s pristaniščem še pred prihodom, potem so to uprava za pomorstvo, carina, policija, agenti, špediterji, inšpekcijske službe, vlačilci, piloti, tisti, ki skrbijo za odpadne vode in odpadke, za drugo preskrbo ladij, prevozniki ... Informacijski sistem PCS omogoča vsem tem vstopanje v isti program. Za vstop v posamezne procese so avtorizirane samo določene službe, za nekatere procese je možen dostop širšemu številu deležnikov. Koliko papirjev in postopkov je potrebnih pri samo eni ladji! V Luko Koper, denimo, prispe na leto več kot 2000 čezoceanskih ladij.

Actual IT že deset let izvaja informacijske storitve po modelu outsourcinga za Luko Koper. Prav za Luko Koper so tak sistem PCS začeli izdelovati že tedaj (prva naročila so sklepali še, ko je bil direktor Luke Bruno Korelič). V vseh poznejših letih so pridobili veliko izkušenj. V Evropi je komaj petina pristanišč, ki že ima tak sistem poslovanja brez papirjev in skozi eno vstopno informacijsko točko.

»V prihodnjih letih bo prav zaradi direktive EU veliko dela na tem področju. Dogovarjamo se s pristanišči v Črnem morju, na Jadranu, v Sredozemlju, celo v Južni Ameriki. Informacijski sistem je lahko različno velik, različno kompleksen in zahteven. Zato lahko naročilo takega sistema stane samo 400.000 evrov, v posameznih primerih pa lahko presega 10 milijonov evrov. Vsekakor ni primeren zgolj za morska pristanišča. Že nekaj časa nagovarjamo Letališče Jožeta Pučnika ali pa Adrio Airways. Ta sistem bodo uporabljali v reških pristaniščih in na tovornih železniških postajališčih,« pojasnjuje Arman Koritnik.

Družbi Actual pri tem projektu precej pomaga (svetuje) Gregor Veselko, nekdanji predsednik uprave Luke Koper, ki s svojimi izkušnjami in poslovnimi stiki po svetu marsikje odpira vrata koprskim mojstrom informatike. »V pristanišču Ploče so prvi na Hrvaškem začeli uporabljati ta sodobni informacijski sistem in s tem pridobili veliko konkurenčno prednost, saj ima edino poleg Kopra (in Benetk) na Jadranu, ki ima uveden celovit informacijski sistem po predpisih EU,« pravi Veselko.

Actual IT že tretje leto ustvarja ob 12 milijonih evrih prihodkov več kot en milijon evrov čistega dobička na leto, približno tretjino zaposlenih skrbi za razvoj, za razvoj vsako leto namenijo petino vseh prihodkov in vsako leto zaposlijo po 12 študentov, ki precej pripomorejo k novim rešitvam in so najprimernejša baza, iz katere zaposlujejo nove kreativne informacijske tehnologe. Kar 40 odstotkov prihodkov ustvarijo z lastnimi produkti. Ob takih rezultatih jih ne skrbi, kaj bo prinesla prihodnost. Večinski (57-odstotni) lastnik Actual IT je Istrabenz, d. d., preostala dva večja lastnika sta še KB 1909 in Publikum Holding.

članek
 

Skupina P & P − v Luciji iščejo leve, ne gazel

Peter Polič: »Zaposleni v našem podjetju so partnerji, in ne delavci. Zaradi razmer v državi nas je sram potovati po svetu.«
Boris Šuligoj, Koper pon, 23.12.2013, 18:00
Lucija – Skupina P & P, d. o. o. (doslej je to bila Pick & Place, d. o. o.), iz Lucije spada med najobetavnejše in najrazvitejše na področju razvoja novih tehnologij v elektroniki v državi. »Leto, ki prihaja, bo za našo skupino nadvse pomembno, saj načrtujemo vstop v lastništvo v dve veliki slovenski podjetji,« napol izda poslovno skrivnost Peter Polič, direktor Skupine P & P.

Lastniki podjetja so trije Poliči: oče Vladimir (dolgoletni uspešni podjetnik in nekdanji lastnik Kanala A) ter sinova Denis in Peter. Vladimir Polič se je še v časih lastništva Kanala A ukvarjal z merjenjem TV-gledanosti, in ker ima v sebi precej inovativne kreativnosti ter elektrotehnične žilice, je že pred 16 leti zasnoval napredno rešitev, s katero je naredil pomemben razvojni korak na tem področju in kmalu postal enakovreden sogovornik največjim korporacijam na področju merjenja gledanosti posameznih TV-programov. Vladimir Polič je odkril način enostavnejšega priključka naprave na TV-sprejemnik, kasneje pa so ga spreminjali in prilagajali hitro razvijajoči se tehnologiji TV-industrije, distribucije signalov in vse bolj zapletenim zahtevam naročnikov merjenja (oglaševalcev).

V Sloveniji ima to napravo vgrajenih približno 500 gospodinjstev, ki so izbrana po posebnem, strogo odmerjenem vzorcu. Ljudje morajo soglašati, predvsem pa morajo sodelovati pri merjenju, saj se morajo prijavljati, da naprave lahko beležijo, kdo iz družine in koliko časa gleda TV ter kateri program. Pred dobrima dvema letoma so se v P & P odpovedali razvoju teh naprav in ga prepustili ameriškemu partnerju (Nielsen), ki obvladuje 40 odstotkov svetovnega trga. Sami so ohranili in celo povečali proizvodnjo »telemetrov«. Z njo ustvarijo približno 60 odstotkov vseh konsolidiranih prihodkov. Naprave za merjenje TV-gledanosti izdelujejo v celoti sami. V Sloveniji imajo od pet do deset kooperantov za plastiko, kovinsko ohišje in embalažo, čipe in procesorje pa kupujejo na trgu. V napravo morajo vgraditi in povezati približno 1800 elementov, nekateri so tako majhni, da niso vidni s prostim očesom. »Telemetre« prodajajo v 38 držav po svetu.

»Takoj po prenosu razvoja naprav za merjenje gledanosti TV-postaj našemu ameriškemu partnerju smo oblikovali nov razvojni oddelek, ker brez razvoja elektronike (tako kaže) ne znamo živeti. Zdaj smo že na dobri poti do novih produktov, vendar še nismo na točki, da bi lahko razkrivali podrobnosti. V letu, ki se izteka, smo zelo povečali razvojne zmogljivosti in bomo ta razvoj še agresivneje povečevali v letu 2014. Velika težava, s katero se srečujemo, je, da je na voljo izredno malo inženirjev elektronike oziroma dobrih razvojnikov. Trudimo se s številnimi oglasi in povezavami, tudi s šolami, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah in državah nekdanje Jugoslavije. Vendar je ta kader težko najti. Upam, da bo ta članek vzbudil zanimanje pri kom. Zato mu priporočamo našo spletno stran (www.pandpgroup.eu). Če lahko ponovim enega od oglasov: Mi iščemo leve, ne gazel,« je dejal Peter Polič.

Zaposleni niso delavci

Holding Skupina P & P, ki ima nekaj več kot sto zaposlenih (od tega več kot 40 inženirjev elektronike in 20 elektrotehnikov in elektronskih tehnikov), v lokalnem okolju spoštujejo po izjemno pozitivnem odnosu do zaposlenih. »Zaposleni v našem podjetju so naši partnerji, in ne delavci. Tisti, ki pridejo k nam iz drugih okolij, kar ne morejo verjeti, da je ozračje v tem podjetju tako sproščeno, umirjeno, skoraj družinsko. Ne vem, s kakšno pravico bi morali imeti lastniki drugačen odnos do tistih, ki z nami prispevajo h končnemu rezultatu podjetja. Zato smo bili trije lastniki tudi več kot zadovoljni, ko so nam zaposleni na nedavnem praznovanju desetletnice hčerinskega podjetja SMT izrazili hvaležnost za tak odnos,« pravi Peter Polič.

Holding se ukvarja tudi z distribucijo in prodajo naravne mineralne vode Radenska na Tajskem in v Združenih arabskih emiratih ter z drugimi naložbami. Majhno hčerinsko družbo, ki se ukvarja z gradbeništvom in kamnoseštvom (šest zaposlenih), bodo še letos prodali. Steber Skupine P & P je podjetje SMT, d. o. o. (njeno ime izvira iz tehnološke kratice Surface Mount Technology). To je tehnologija, v kateri sestavljajo elektronske sklope. Skupina bo letos ustvarila za približno 11 milijonov evrov prometa (to je 15 odstotkov več kot lani) in od tega štiri milijone evrov EBITDA (100 odstotkov več kot lani). V začetku leta je družba vzbudila pozornost zaradi visoke uvrstitve na lestvici najuspešnejših v državi, saj je po dodani vrednosti na zaposlenega lani ustvarila 216.000 evrov in je zasedala 29. mesto. Toda z letošnjimi rezultati se bo najverjetneje povzpela še više.

»Naša skupina danes ni odvisna od razmer v državi, ker smo že od začetka poslovanja skoraj 100-odstotni izvozniki. Zadnja leta nekaj malega poslujemo tudi na domačem trgu, vendar je ta delež zanemarljiv. Zaradi razmer v državi nas je le sram potovati po svetu in vsakič znova pojasnjevati partnerjem in prijateljem, da človeška neumnost žal nima meja,« je še povedal komaj 33-letni menedžer, ki pa ima že 12 let menedžerskih izkušenj.

članek
 

In Silico – stop pozabljenim škatlicam antibiotikov in zalogam zdravil

Aplikacija CheckMeapp za vse, ki iščejo zdravstvene informacije na spletu.
Vanja Tekavec, gospodarstvo sob, 28.02.2015, 12:00
Ljubljana – Zgodba start upa In Silico se je začela za lekarniškim pultom, kjer je Miha Vivoda dodobra spoznal potrebe pacientov, njihovo nakupno vedenje in trende, ki bodo v prihodnje oblikovali farmacevtsko panogo.

Slovenci smo znani po tem, da pojemo preveč zdravil, pa tudi po tem, da se zaradi hitrega načina življenja in pomanjkanja časa vedno pogosteje zatekamo k samozdravljenju. Ker to ni vedno najbolj modra odločitev ali lahko vodi celo v napačno zdravljenje, so v podjetju In Silico razvili aplikacijo CheckMeApp (v prevodu - preglej me), s katero želijo povečati varnost samozdravljenja ter samooskrbe z zdravili brez recepta. Vse več ljudi se namreč povsem nekritično odloča za uporabo zdravil brez recepta ali pa prihajajo v lekarne z že izdelano terapijo za svoje težave, ugotavlja ustanovitelj podjetja in idejni oče aplikacije CheckMeApp (www.checkmeapp.si) Miha Vivoda.

»Vsak med nami ima doma polne omarice svojih zdravil, pa tudi zdravil svojih otrok, staršev, babic... Vsa ta zdravila ali poznamo ali pa se nam le približno sanja, zakaj smo jih nekoč dobili. Po zadnjih podatkih v povprečju kar 9.000 Slovencev vsak dan išče zdravstvene informacije na spletu, kar pa ni vedno najpametnejša odločitev, saj je med nasveti v medmrežju tudi ogromno laičnih nasvetov in prikritih marketinških sporočil, ki so lahko v konkretnih primerih celo škodljiva našemu zdravju. Ko se ljudje sami dokopljejo do podatkov na spletu, vanje namreč slepo verjamejo, zato moramo strokovnjaki vedno pogosteje prepričevati uporabnike spleta, da bi si z napačno uporabo zdravil lahko škodovali. Če je papir prenesel veliko, splet na žalost prenese še več,« ugotavlja Miha Vivoda, tudi sam farmacevt.

Sam svoj zdravnik

Aplikacija CheckMeapp uporabniku pomaga definirati, ali je določen simptom primeren za samozdravljenje brez posveta s strokovnjakom ali ne. Njena posebnost je v strokovnem algoritmu, ki so ga v podjetju razvijali kar dve leti in omogoča, da vsakega uporabnika in njegovo težavo obravnava celostno, torej podobno kot farmacevt v lekarni ali zdravnik.

»Aplikacija je usmerjena v strokovno obravnavo pacienta oz. uporabnika. Vsakič, ko aplikacija zazna, da bi katerikoli od vnešenih parametrov nakazoval tveganje za zdravje ali zdravljenje, uporabnika na to hitro in natančno opozori. Aplikacija torej poskuša preprečiti, da bi se pacient doma zdravil sam ali celo napačno zdravil. Če pacient vseeno ne more do strokovnjaka, pa mu pomaga vzpostaviti stik z njim. Splet je doslej uporabnika oddaljeval od strokovnjakov, naš namen pa je ravno obraten,da se ju poveže,« razlaga Vivoda. Pa vendar, v domačih lekarniških omaricah se hitro znajde tudi pozabljena škatlica antibiotikov. Bi aplikacijo lahko prosili tudi za nasvet glede uporabe zdravil na recept? »Uporaba zdravil na recept presega okvire samozdravljenja, zato uporabo le-teh aplikacija ne more svetovati. Seveda pa lahko uporabnik vedno uporabi CheckMeApp za kontakt s strokovnjakom in posvet o uporabi zdravil, tudi tistih, ki jih je dobil na recept,« odgovarja Vivoda.

V tem času ekipa In Silica zaključuje zadnjo fazo testiranja aplikacije, v katero je bilo vključenih več kot tisoč uporabnikov (tako laiki kot strokovnjaki), končni cilj pa je, da bo aplikacija nekoč na voljo v vseh zdravstvenih ustanovah in lekarnah v obliki brezplačnih terminalov, preko katerih bi uporabniki spleta lahko vstopili v stik z vsemi slovenskimi strokovnjaki in lekarnami. Njihovo idejo je finančno podprl tudi Slovenski podjetniški sklad, dodatnih investitorjev pa za zdaj niso iskali, saj so želeli ohraniti strokovno integriteto aplikacije. Prvi terminal je bil že vzpostavljen, v kratkem pa bodo začeli tudi z razvojem nove oblike aplikacije, ki bo povsem prilagojena tabličnim računalnikom in za mobilne telefone.

članek