Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Na leto bosta pridelala po dve toni paradižnik

Podjetje Paradajz bo pri Turnišču zgradilo 40.000 kvadratnih metrov velik rastlinjak za pridelavo paradižnika.
Ivan Gerenčer, Murska Sobota pet, 18.11.2011, 20:26
Turnišče – Podjetje Paradajz, ki sta ga pred štirimi leti ustanovila mlada prekmurska agronoma Dejan Šumak in Martin Žigo, bo do konca leta ob avtocesti pri Turnišču zgradilo 40.000 kvadratnih metrov velik rastlinjak za pridelavo paradižnika.

Ambiciozna podjetnika bosta prve viseče rastline posadila februarja prihodnje leto, štiri mesece pozneje pa tudi prodala prvi pridelek paradižnika. Optimalna letna pridelava paradižnika v rastlinjaku bo dva tisoč ton. Paradajzova naložba sredi prekmurske ravnice je ocenjena na šest milijonov evrov.

Šumak in Žigo sta po končanem študiju nekaj izkušenj s pridelavo zelenjave pridobila v več delovnih okoljih. Nabrala sta si jih toliko, da sta začela razmišljati o tem, da gresta na svoje. Šumak se je kot direktor podjetje skrbno lotil analize prodajnih možnostih, Žigo pa se je v vlogi tehničnega direktorja začel ukvarjati s projektom za pridelavo paradižnika. Za lokacijo rastlinjaka sta izbrala sedem hektarov veliko zemljišče v bližini Turnišča. »Seveda izbira ni bila naključna. V bližini zemljišča je namreč skoraj 70 let stara vrtina. Izvrtana je bila za odkrivanje novih zalog nafte in plina, na koncu je iz nje izbruhnila geotermalna voda, ki jo potrebujemo za ogrevanje rastlinjakov. Najino idejo o pridelavi paradižnika sta podprla takratni in zdaj že, žal, pokojni župan Jože Kocet in podžupan Jože Magdič. Z njuno pomočjo sva od kmetov odkupila sedem hektarov zemljišča, polnega gramoza.

Začetek naložbe je bil odvisen od denarja. Šumaku in Žigi je na pomoč priskočil Kristjan Magdič, ki jima je ves čas prijateljsko pomagal. S finančnim vložkom je postal solastnik Paradajza in prevzel urejanje finančne plati naložbe. Kot družbenik se je z denarnim vložkom podjetju pridružil še Marjan Satler. Šumak je povedal, da je podjetje naložbo lani prijavilo na razpis Novi izzivi pri Agenciji za kmetijske trge. Od nje je Paradajz že dobil odločbo, da je opravičen do sredstev za sofinanciranje naložbe. Seveda pod pogojem, da bo ta uresničena po načrtih in potem, ko bodo zanjo plačani vsi računi. »Pričakujem, da bo podjetje dobilo 40 odstotkov subvencije od vrednosti naložbe,« je optimističen Šumak.

Šumak tudi verjame v uspešno poslovanje podjetja, ki se že od vsega začetka ukvarja s prodajo sadja in deloma tudi zelenjave na slovenskem, hrvaškem in srbskem trgu. »Izračunal sem, da se nam bo naložba poplačala v osmih letih. V tem času mora podjetje tudi poplačati najete kredite,« je povedal Šumak.

članek
 

Silvijan Čivre, Varis Top

Evropskim in azijskim kupcem uspešno prodajajo lastne dizajnirane radiatorje.
Ivan Gerenčer, Murska Sobota sob, 31.12.2011, 12:00
Lendava - Radiatorji nove generacije (tako imenovani dizajn radiatorji), ki so jih razvili v Varisovi družbi Varis Top, so postali oglaševalska uspešnica na spletnih straneh v Nemčiji in Švici.

Po številu obiskov je predstavitev Varisovih izdelkov na spletu na nemškem govornem področju že nekaj mesecev na prvem mestu, na Nizozemskem in v Franciji pa tik pod vrhom. Varisove dizajn radiatorje namreč kupuje vedno več zahtevnih kupcev.

Silvijan Čivre, direktor družbe, je prepričan, da bodo dizajn radiatorji v prihodnjih letih postali uspešnica tudi na najbolj zahtevnih trgih, ne le v Evropi, ampak tudi v Aziji in še kje. In to zato, ker pri njihovem oblikovanju in izdelovanju sproti upoštevajo pripombe in predvsem želje kupcev. V podjetju Varis Top je zaposlenih le 22 delavcev, prav vsi pa so vključeni v razvojno ekipo novih izdelkov, ki jih na koncu tudi naredijo. Čivre je za razvoj dizajn radiatorja z imenom Olivia letos prejel nagrado Pomurske gospodarske zbornice za področje inovacij. Sodelovanju na razpisu za nagrado GZS se je odpovedal.

Pojasnite, prosim, kaj točno so dizajn radiatorji?

Po tehničnih lastnostih se ne razlikujejo od drugih radiatorjev; izdelani so iz kakovostnih materialov in morajo imeti najboljše rezultate ogrevanja. Takšne radiatorje v Varisu izdelujemo že skoraj četrt stoletja. Ker pa smo ugotovili, da kupci želijo, da imajo radiatorji poleg osnovne funkcije ogrevanja prostorov še kakšno drugo uporabno vrednost v stanovanju - predvsem pri opremljanju in izgledu stanovanja -, smo jim ustregli. Veliko pozornosti smo namenili oblikovanju radiatorjev, njihovi končni izdelavi in seveda tudi barvam. Oblike radiatorjev smo prilagodili predmetom ali simbolom iz lokalnega okolja, kupci pa to posebej cenijo in so takšne rešitve pripravljeni tudi plačati.

Za razvoj in izdelavo takšnih radiatorjev je potrebnega več znanja in dela. Torej so tudi dražji. Ali kupci nimajo pripomb na njihovo ceno?

Ne. Zelo so veseli, če pri njihovi izdelavi upoštevamo še njihove dodatne želje, kar so pripravljeni tudi plačati. Kupcem je pomembno, da dobijo izdelek po želji in to čim prej. Kupcu kjer koli v Evropi dostavimo na dom oziroma želeno mesto v treh do štirih dneh tudi en sam radiator. Pred tem smo naročnikom radiatorje pošiljali na paletah, kar je bilo zamudno in tudi dražje. Novemu načinu dostave smo prilagodili tudi embalažo za radiatorje. Znižali smo tudi stroške in povečali učinkovitost oglaševanja. Ugotovili smo, da klasično oglaševanje v tiskanih medijih ne prinaša pravih rezultatov. Zato pa so naše predstavitve na spletu zelo uspešne. Večina kupcev tudi naroča radiatorje po spletu.

Ali obstajajo možnosti, da se vaš način dela, katerega rezultati se že vidijo, še večje pa pričakujete v prihodnjih letih, uveljavi tudi v drugih prekmurskih podjetjih?

Seveda, ne le v prekmurskih, temveč tudi v drugih slovenskih podjetjih. Slovenski izvoz ne bi smel biti odvisen samo od velikih podjetij, ki ustvarjajo 80 odstotkov izvoza. V malih podjetjih, če hočete delavnicah, ki so praviloma dobro opremljene, dela veliko sposobnih ljudi. Rekel bi, vsestranski mojstri znajo narediti in ustvariti skoraj vse, le o prodaji narejenega vedo zelo malo ali skoraj nič. Danes je za uspeh pomemben izdelek vrhunske kakovosti, ki ga znaš tudi prodati.

članek
 

Bianca Žvorc Morris, BeeZee Designs

Inovativna podjetnica s priznanjem za najbolj trajnostno podjetje leta v EU.
Ivan Gerenčer, Murska Sobota sob, 12.05.2012, 12:00
Murska Sobota – Prekmurko Bianco Žvorc Morris že tri tedne oblegajo novinarji tudi največjih evropskih medijskih hiš. Tema intervjujev je njen praktični (podjetniški) pristop do uresničevanja trajnostnega razvoja, katerega cilj je kakovostno življenje ljudi danes in v prihodnosti.

Biancino inovativno podjetje BeeZee Eco Designs je za svoj projekt BeeZee EcoKid aprila prejelo nagrado za najbolj trajnostno podjetje v EU (Sustainable Entrepreneurship Award) , pred dnevi pa je Bianca na največjem avstrijskem sejmu mode ModePalast 2012 zanj prejela še priznanje za najboljšo »zeleno« modno znamko.

Bianca je prepričana, da je skrb za našo prihodnost najpomembnejša naloga, ki pa se je, žal, (pre)številni še ne zavedajo in o njej niti ne razmišljajo. Tisti, ki se je v EU zavedajo, so očitno v želji, da k usvarjanju spodbudijo vse tiste, ki jim ni vseeno, kako bomo živeli nekoč, ustanovili tudi dogodek SEA, namenjen inovativnim podjetnikom in posameznikom na tem področju.

Bianca je bila edina predstavnica Slovenije med 145 prijavljenimi na razpis. Žirija, v kateri je bil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, je njen projekt BeeZee EcoKid ocenila za najboljšega in ga nagradila z 10.000 evri; priznanja je sicer prejelo deset projektov.

Biancin projekt je večplasten. Ukvarja se z ustvarjanjem do narave, živali in ljudi prijaznih modnih oblačil, nakita, igrač in dekorja za dom. Vsi izdelki so narejeni iz bio bombaža v naravni barvi. Za oblačila drugih barv uporablja izključno vodne barve. Bianca je idejo, da bi oblačila izdelovala iz mehke konoplje, morala opustiti, ker konoplje pri nas nihče tehnološko ne obdeluje in bi zanjo težko pridobila certifikat. Večino dela opravi sama – od oblikovanja izdelkov in oblačil, izbire materiala, iz katerih so narejeni, do tržnega oglaševanja.

Izdelke in oblačila v malih serijah izdelujejo in šivajo posamezniki in morda še kakšno manjše podjetje v Prekmurju. »Pri izdelavi in šivanju izdelkov imam kar veliko težav. Partnerji pogosto ne upoštevajo pogodbenih rokov, na hitrico želijo dobro zaslužiti in še kaj bi se našlo,« pravi. Tudi na domačem trgu, ki je res majhen, ni velikega zanimanja za izdelke, prijazne do narave in človeškega zdravja. Zato se je Bianca že odločila, da bo svoje izdelke ponujala predvsem v okoljih, kjer jih ljudje cenijo in razmišljajo tudi o boljšem in zdravem življenju v prihodnosti.

S projektom trajnostnega razvoja se je začela ukvarjati pred slabima dvema letoma, ko se je z možem Američanom zaradi njegove nove zaposlitve preselila iz New Yorka v Nemčijo. V posel je vložila izkušnje in znanje, ki jih je v Ameriki in Angliji pridobila kot oblikovalka spletnih oglaševalskih strani, dizajnerka, opremljevalka prostorov in v številnih drugih poslih. Še najmanj je delala kot arhitektka, čeprav je v Ljubljani z odliko končala študij arhitekture. V Ameriki je, prav tako z odliko, magistrirala iz računalniške umetnosti.

članek
 

Boris Sovič

Pod vodstvom Borisa Soviča je Arcont IP prva leta svojega obstoja povečeval proizvodnjo in prihodke.
Jože Pojbič, Murska Sobota sob, 09.06.2012, 12:00
Gornja Radgona - Družba Arcont IP je nastala pred dvanajstimi leti, ko je matično podjetje Arcont, d. d., osamosvojilo proizvodnjo oken in vrat za svoje bivalne zabojnike. Zdaj več kot polovico izdelkov prodajo na trgu, prihodki pa razen majhne prekinitve med letoma 2008 in 2009 kljub krizi nenehno rastejo.

Že od vsega začetka to invalidsko podjetje, ki zdaj zaposluje 125 ljudi, od katerih je dobrih 40 odstotkov invalidov, vodi direktor in solastnik Boris Sovič. Pod njegovim vodstvom je Arcont IP prva leta svojega obstoja povečeval proizvodnjo in prihodke tudi z 20- do 30-odstotnimi letnimi stopnjami rasti, vsako leto doslej posloval z dobičkom, se nenehno opremljal z novimi stroji in se po petih letih delovanja že preselil v novo, lastno tovarno v neposredni bližini Arconta. In pod Sovičevim vodstvom uspeva družbi kljub hudi krizi v gradbeništvu tudi v tem času ohranjati minimalno rast in najvišjo boniteto. Sam pravi, da predvsem zato, ker nikoli niso resneje sodelovali z velikimi gradbenimi podjetji v Sloveniji. »Pri njih je bilo težko doseči primerne cene, po končanem poslu so bile zelo pogosto težave s plačili, zato smo se poleg dela za Arcont, d. d., raje usmerili predvsem na individualne naročnike,« pravi. Za to je sicer treba imeti večjo prodajno službo - v podjetju imajo dvajset prodajnih inženirjev - vendar tako obstoj podjetja ne more nikoli biti odvisen od enega samega velikega naročila. »Šele lani smo se prvič spustili v malo večji posel, ko smo izdelali okna za enajst stanovanjskih blokov v Borovnici v vrednosti 500.000 evrov.

Septembra smo posel končali, investitor Orbital pa nam je še vedno dolžan polovico denarja. Nihče več me ne bo prepričal, da bi delali s kakšnim slovenskim gradbenim podjetjem,« pravi Sovič, ki zadnje leto delo podjetja vse bolj usmerja čez bližnjo mejo, v Avstrijo. Tam je podjetniška kultura povsem drugačna, nikomur ne pride na misel, da opravljenega posla ne bi plačal v roku, pravi Sovič, zato so lani obseg dela za avstrijski trg povečali za 80 odstotkov, letošnjo desetodstotno rast prihodkov pa deloma utemeljujejo tudi z nadaljnjim povečevanjem obsega dela v Avstriji in dejstvom, da je v zadnjih nekaj letih propadlo ali prišlo na rob propada kar nekaj slovenskih proizvajalcev plastičnih in aluminijastih oken in vrat.

A ne samo na trgu, tudi ukrepi znotraj podjetja in odnos do delavcev v Arcontu IP veliko pripomorejo k uspešnosti in dobremu delu. Tako so pred kratkim končali interno 100-urno prodajno akademijo za 18 svojih prodajnih inženirjev, v proizvodnji nenehno vlagajo v vedno boljše delovne razmere, delavci poleg rednih plač, regresov in božičnic vsako leto dobijo tudi božični paket, direktor Sovič pa že vseh dvanajst let, odkar podjetje obstaja, vsakega delavca ob njegovem rojstnem dnevu povabi k sebi v pisarno na kavo in klepet ter mu da darilo.

članek
 

Uporabniki nam pomagajo izboljšati izdelke

Matej Rajh, Dukin: Prednosti naše stiskalnice sta manjši volumen in cenejši odvoz.
Barbara Pavlin, gospodarstvo ned, 03.11.2013, 06:00

Ljubljana – Podjetje Dukin se ukvarja z razvojem ekološke opreme, s katero hočejo prodreti poleg sosednje Avstrije še v Nemčijo, Švico in Skandinavijo. V dežele, kjer je ekologija na visokem mestu pri investicijah.

Ponujajo celovite rešitve za lažje in elegantno rokovanje z odpadki, ki hkrati omogočajo urejen dom ali okolico ter zmanjšajo stroške in prihranijo čas. Direktor Matej Rajh pravi, da se je vse skupaj začelo, ker se je partner v podjetju Miha Horvat srečeval s težavami pri odpadni embalaži, in ko sta iskala rešitve za to težavo, sta se odločila iz stiskalnic odpadne embalaže narediti nekaj več. Tako je pred dvema letoma nastalo podjetje Dukin, katerega ime je sestavljeno iz latinske besede dux (biti vodilen) in začetnih črk besede inovacije, kar odseva vizijo podjetja biti vodilni ponudnik na področju razvoja rešitev za ravnanje z odpadki. S svojimi izdelki so se predstavili na lanskem forumu inovacij, se uvrstili tudi med finaliste izbora za naj inovacijo s področja trajnostnih tehnologij in pet najboljših ekopodjetniških idej.

Po Rajhovih besedah imajo v naši družbi pred ekologijo še vedno prednost druge investicije, zato se je treba za pridobivanje strank zelo potruditi. »Zanimanje za izdelke sicer je, a precej še vlagamo v razvoj, saj hočemo imeti res brezhiben izdelek, preden stopimo v tujino. Poleg tega se v tej začetni fazi poskušamo prilagajati uporabnikom, tako da izdelke prilagodimo in jih s tem tudi še vedno izboljšujemo,« razlaga Rajh. Trenutno vzpostavljajo mrežo distributerjev za tujino in domači trg. Njihovi uporabniki pa so predvsem gostinski lokali, hoteli, domovi za ostarele, javne ustanove, povsod, kjer je veliko odpadne embalaže. »Za zdaj smo bolj usmerjeni v gostinstvo, turizem in javne ustanove kot v industrijski del, saj ta zahteva večje naprave,« pojasnjuje Rajh in dodaja, da produkte izdelujejo prek kooperantov v Sloveniji. Zelo dobro sodelujejo s Pomurskim tehnološkim parkom, ki jih podpira pri razvoju in trženju izdelkov.

Njihov cilj je tujina

Dukin deluje na treh področjih. Že omenjeni profesionalni uporabniki (gostinstvo, turizem) in gospodinjstva, kjer je princip stiskalnikov embalaže enak kot pri profesionalnih. Pri zadnjih iščejo partnerstva za množično proizvodnjo. Imajo pa še en izdelek, napravo za skrite koše oziroma sistem, ki zabojnike za smeti preprosto umakne pod zemljo. »To idejo smo dobili s pomočjo naših uporabnikov, saj je za marsikoga zelo moteče, da zabojniki zasedajo zelenico pred hišo,« razlaga Rajh.

Konkurenca v tej panogi sicer ni tako huda, saj jim konkurirajo naprave, ki so industrijsko narejene in zato cenejše, a imajo slabši dizajn in so manj prijazne do uporabnika. »Veliko je treba delati na trgu, saj stiskalnica za odpadno embalažo (plastično, pločevinke ipd.) ni štedilnik ali pa hladilnik, ki ga nujno potrebuješ. Vse bolj pa to postaja. Prednost je namreč manjši volumen in cenejši odvoz odpadkov. Naša stiskalnica omogoča tudi ločeno stiskanje embalaže,« pravi Rajh.

Njihov cilj je seveda tujina. Imajo že kontakte za Avstrijo, kjer so se zaradi podobnih prodajnih kanalov z avstrijskimi kolegi odločili za zastopstvo njihovega izdelka za pranje igrač v vrtcih. Naslednji cilj so skandinavske države, Nemčija in Švica, države, kjer so bolj ekološko ozaveščeni in dohodki višji. Pri pridobivanju kontaktov za osvajanje tujih trgov si pomagajo predvsem z lastnimi viri, prek sejmov in podobnega, seveda pa izkoristijo vse, tudi državne stike. Tako so zadovoljni s sodelovanjem veleposlaništva na Dunaju.

članek
 

Ortotip

Podjetje s svojo raziskovalno skupino zelo dobro sodeluje z medicinci, obraznimi kirurgi, ortopedi, nevrokirurgi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 27.10.2012, 12:00
Ljubljana – Podjetje Ortotip se ukvarja z dodajalnimi tehnologijami, ki jih poznamo pod splošnim imenom 3D-tisk. Omejitev, kje se tovrstni tisk uporablja, ni. Treba je le vedeti, kakšen je namen oziroma funkcija izdelka, ter poiskati primeren material in tehnologijo.

Dodajalne tehnologije se od klasičnih, kot so litje, preoblikovanje in odrezavanje, razlikujejo v varčnosti materiala, saj uporabijo samo toliko surovin, kot jih potrebuje izdelek.

Začetki podjetja Ortotip segajo v leto 2008, ko je profesor z mariborske strojne fakultete dr. Igor Drstvenšek s kolegom Vojkom Pogačarjem ustanovil podjetje. »Naš cilj je doseči vse, ki si želijo imeti individualiziran izdelek, od luči za domačo dnevno sobo, umetnega dela kosti do avtomobilskega dela,« pravi direktorica in solastnica podjetja Tjaša Zupančič Hartner.

Podjetje s svojo raziskovalno skupino zelo dobro sodeluje z medicinci, obraznimi kirurgi, ortopedi, nevrokirurgi ipd., s katerimi izdeluje individualne pripomočke, ki jih ti potrebujejo med operacijami. Pri enem od nevrokirurških posegov je nastala zamisel za mikrovodilo, za katero so prejeli tudi srebrno in posebno priznanje GZS za najboljše inovacije. Za svoje razvojno delo so dobili že veliko nagrad ali pa bili vsaj v finalu. A samo od nagrad in raziskovanja ne moreš živeti, pravijo. Zato so poiskali investitorja, da je dokapitaliziral podjetje in poskrbel za njegov preskok na trgu.

Skupaj z maksilofacialnimi kirurgi razvijajo še en izdelek, ki ga bodo uporabljali za skeniranje pred- in pooperativnih sprememb obraza ter s tem ugotavljali odstopanja od tako imenovane povprečne, idealne oblike obraza, ki je za kirurge nekakšno vodilo pri posegih, s katerimi poskušajo zagotoviti funkcionalnost čeljustnih struktur pri ljudeh s prirojenimi defekti ali pri poškodbah. Trenutno so prek razvojnega centra za sodobne materiale in tehnologije (SIMIT) kupili prvi slovenski 3D-tiskalnik za kovinske izdelke, s katerim bodo lahko izdelovali implantate in protetične nadomestke.

Veliko sodelujejo tudi s Fakulteto za strojništvo v Mariboru, z medicinskima fakultetama v Ljubljani in Mariboru, z obema Univerzitetnima kliničnima centroma in Inštitutom za tehnologije in materiale. Brez tega ne bi mogli, poudarja direktorica.

Do novega leta bodo v podjetju zaposleni štirje, ki sestavljajo interdicisplinarno razvojno skupino. Do konca leta 2013 načrtujejo povečanje skupine s še tremi sodelavci in nekaj več kot milijonsko naložbo v nove tehnologije. Kupili bodo najsodobnejšo opremo za dodajalno izdelavo, ki bo omogočala izdelavo plastičnih in kovinskih izdelkov. Podjetje se od tipičnih ponudnikov storitev na področju dodajalnih tehnologij razlikuje predvsem po lastnem razvoju. Poleg tega ima tudi svoje končne, prodajne izdelke, ki so narejeni s temi tehnologijami, med njimi prvi tiskalnik za domačo uporabo, v celoti izdelan v Sloveniji.

članek
 

Cleangrad − vodilni ponudnik čistih prostorov v Evropi

Posel za farmacevtskega velikana je ljutomerskemu podjetju odprl še druga vrata. Njihova prednost je v razvoju.
Dejan Karba, Murska Sobota pon, 23.12.2013, 06:00
Ljutomer – Pred enajstimi leti ustanovljeno podjetje Cleangrad že v imenu sporoča, da je govor o čistem. Tako kot njihovi izdelki, čisti prostori v farmaciji, mikroelektroniki in v drugi sterilni proizvodnji, želijo biti »čisti« tudi do zaposlenih in strank. Kar 95 odstotkov naročil opravijo v tujini.

Ljutomersko podjetje je postalo vodilni ponudnik čistih prostorov v Evropi, ki jih oblikujejo po individualnih zahtevah in jih opremljajo fleksibilno glede na različne projekte. Načrtujejo, projektirajo, instalirajo in validirajo čiste prostore v farmaciji, mikroelektroniki in v drugi sterilni proizvodnji. Enainštiridesetletni direktor Cleangrada Jernej Zupančič je konec devetdesetih delal v Imgradu kot vodja programa čistih prostorov. Ko je odhajal iz razpadajočega Imgrada, v žepu ni imel niti tisoč evrov, pravi. »Kaj zdaj?« se je spraševal, a ne dolgo. S partnerji je kmalu ustanovil Cleangrad, ki je sprva zaposloval deset ljudi, ki so delali v najetih prostorih, danes pa je v podjetju 69 zaposlenih. Cleangradovo projektno skupino sestavlja sedem diplomiranih inženirjev, največ zaposlenih je tehnikov s končano poklicno srednjo šolo. Vsak od monterjev mora tekoče govoriti najmanj en tuji jezik (nemščino ali angleščino), drugače ne more narediti izpita, po katerem pride v to uspešno prleško podjetje.

Iz leta v leto več naročil

»Naš začetek je bil usmerjen v države nekdanje Jugoslavije pa tudi v Belgijo kot majhno državo z veliko farmacije,« o začetkih razlaga Zupančič. Prvi posle v Belgiji so dobili leta 2005, tudi pri farmacevtskem velikanu Pfizerju, ki je poskrbel za dobre reference tudi pri drugih farmacevtskih podjetjih v Belgiji in Avstriji. Obseg posla pa se iz leta v leto povečuje. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije so delovali do leta 2010, a zdaj tam spet sodelujejo pri gradnji veterinarskega inštituta.

»Naša prednost je v razvoju,« pravi Zupančič in dodaja: »Razvili smo svoj sistem panelov, vsako leto pa razvijemo kaj novega. Medtem ko določeni konkurenti prodajajo samo panele, mi prodajamo celotne projekte z montažo vred. Morda je naša prednost tudi inženiring: z vsakim projektom se ukvarjamo res podrobno in pri tem nam je vseeno, ali je projekt vreden 50.000 evrov ali milijon.«

Nagrada za kakovostno delo

Cleangrad je letos na enem od Pfizerjevih gradbišč v Belgiji, kjer za delavce veljajo stroge zahteve (od vedenja na delovnem mestu do uporabe varnostne opreme), dobil nagrado konstruktor leta – za varnost pri delu in za kakovostno delo. »Vse mora biti urejeno, od dve- oziroma tridimenzionalnega projektiranja do montiranja. Tako mora biti. Ne samo jaz kot direktor, vsi v podjetju morajo imeti neki red, odnos. Tako kot delujemo med sabo, tako moramo delati tudi s strankami,« pravi direktor Cleangrada, ki bo letos ustvaril 5,2 milijona evrov prihodka. To je sicer okrog 600.000 evrov manj kot lani, a je letošnji »manjko« nastal zaradi projekta, ki so ga preložili na prihodnje leto.

članek
 

V Rotu Pavlinjek stavijo na različne izdelke
in trge

»Opazujemo, kako konkurenca diha, dobro jo poznamo,
in če je treba in ko je pravi čas, jo poskušamo tudi prevzeti.«
Jože Pojbič, Murska Sobota ned, 22.12.2013, 18:00
Murska Sobota – V družinskem podjetju Pavlinjekovih Roto v Černelavcih pri Murski Soboti so po hitri rasti obrti začeli industrijsko proizvodnjo plastičnih izdelkov že pred več kot četrt stoletja. Zdaj je v skupini Roto dvanajst podjetij, ki v štirih državah zaposlujejo 260 ljudi. Proizvajajo plastične izdelke po postopku rotacijskega liva in jih prodajajo v več kot petdeset držav na vseh celinah.

Vsa skupina podjetij bo letos predvidoma ustvarila okrog 30 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov dobička, ki ga bodo večino vložili v razvoj novih izdelkov in osvajanje novih trgov. Prav to, namreč razvijanje vedno novih izdelkov in razprševanje tako proizvodnje kot tudi prodaje po Evropi in po svetu, je najpomembnejša skrivnost njihovega uspeha, smo izvedeli od Štefana Pavlinjeka in njegove hčerke Nuše. S takšno filozofijo so tudi prebrodili leta najhujše svetovne krize in ne samo prebrodili, ampak so tudi v teh kriznih letih rastli tako po obsegu proizvodnje kot po prihodkih.

Ker proizvajajo izdelke za zelo različna področja od vrtičkarstva, kmetijstva, konjereje, proizvodnje jaht in avtodomov, komunalne opreme ter malih čistilnih naprav pa do kajakov in kanujev, padci prodaje v posameznih panogah nikoli niso bili usodni. Med približno štiri tisoč različnimi izdelki iz plastičnih mas, kolikor jih izdelujejo, jih je vedno dovolj takšnih, ki jih je mogoče prodajati kljub nihanjem na trgu. In njihova razvojna služba v povprečju razvije po dva nova izdelka na teden, tako da je ponudba vedno večja.

Do novih trgov in produktov tudi s prevzemi

S tako številnimi izdelki in prodajno službo, ki ji je Slovenija že zdavnaj postala premajhna, Pavlinjekovi osvajajo tuje trge in pretežno izvažajo. Toda poleg bogate ponudbe različnih izdelkov na različnih področjih dejavnosti in agresivne prodaje za osvajanje čim večjih deležev na trgih po Evropi uporabljajo tudi taktiko prevzemanja konkurenčnih podjetij. »Opazujemo, kako konkurenca diha, dobro jo poznamo, in če je treba in ko je pravi čas, jo poskušamo tudi prevzeti. Na ta način prevzemamo zanimive izdelke in njihove trge in se še lažje širimo,« pravi Štefan Pavlinjek. V svojem desetletja dolgem razvoju so tako prevzeli že vrsto podjetij: leta 2002 so na Hrvaškem prevzeli podjetje Ina OKI in tam začeli proizvodnjo kajakov. Leto pozneje so prevzeli avstrijskega konkurenta Polytec in razširili svojo ponudbo na polizdelke za industrijske kupce. Leta 2004 so ustanovili proizvodno podjetje v Makedoniji, ker je tam strošek dela 40 odstotkov nižji kot v Sloveniji, nižji pa so tudi davki.

Leto pozneje so prevzeli italijansko konkurenčno podjetje Rototehnika, leta 2006 pa IPA Alibunar v Srbiji. Leta 2008 so na Madžarskem prevzeli podjetje Budaplast, leta 2009 so ustanovili podjetje Roto BH v Sarajevu, leta 2010 pa so prevzeli še eno italijansko podjetje Chicco Italija.

Lani so prevzeli dve slovenski podjetji Penargo in Pensita in ponudbo svojih izdelkov obogatili s plavajočimi elementi za morske ribogojnice ter varnostnimi pregradami za dvoranski karting. Letos pa jim je uspelo prevzeti še znanega konkurenčnega italijanskega proizvajalca kajakov in kanujev Zero Attivo in z njim nekaj uspešnih modelov kajakov.

Zdaj se dogovarjajo za prenos svojega znanja in tehnologije v Azerbajdžan oziroma v tehnološki park v Bakuju, kjer naj bi ustanovili mešano podjetje in začeli izdelovati predvsem svoje izdelke za komunalno dejavnost – jaške, čistilne naprave in podobno.

Kakšen je torej recept Pavlinjekovih za preživetje malih in srednjih slovenskih podjetij? »Čim manj biti v Sloveniji, povečevati izvoz, narediti izdelke in iti z njimi na globalni trg ter zaposlovati mlade ljudi z veliko energije,« pravi Nuša Pavlinjek, oče Štefan pa je prepričan, da lahko slovenski podjetniki zaradi majhnosti naše države na svetovnem trgu uspevajo predvsem z nišnimi izdelki, kot je njihova nova skupina izdelkov za profesionalno konjerejo.

»Država pa ne sme biti tako požrešna z dajatvami in stroški, če hoče, da podjetništvo preživi,« pravi in doda, da razmišljajo tudi o selitvi podjetja v Avstrijo. »Meja je zelo blizu, razmere pa so tam bistveno boljše in obremenitve podjetij manjše.«

članek
 

Janez Kodila

Ocvirki iz Prekmurja v Nemčijo, Avstrijo, na Nizozemsko in še kam. Po največji naložbi v zgodovini podjetja pred novimi izzivi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo pon, 10.03.2014, 09:00
Ljubljana – Že tretja generacija družine Kodila je zaposlena v podjetju, ki ga Janez Kodila vodi 12 let. Pretekli teden je prejel tudi nagrado GZS za posebne podjetniške in gospodarske dosežke. Kot pravi, pa imajo kljub uspehom pred seboj še vrsto izzivov, med njimi je tudi osvajanje tujih trgov.

Iz lokalne mesnice so se preusmerili v proizvodnjo prekmurske šunke (zaščitena z geografsko označbo) in drugih mesnih izdelkov (paštete, ocvirki), prekmurske gibanice, ekoloških testenin in ekološkega kruha. Janez Kodila je tudi pobudnik ustanovitve regionalne blagovne znamke »Diši po Prekmurju«, ki je namenjena širši promociji lokalne hrane in zaščiti domačih izdelkov in jedi.

Lani so končali največjo investicijo v zgodovini podjetja, vredno tri milijone evrov, v nove proizvodne prostore, in ponudili obiskovalcem doživljajski kulinarični obrat s trgovino, kar zagotavlja nadaljnji razvoj podjetja. Po investiciji prihaja dvoletno obdobje stabilizacije, a se že pripravljajo na nove projekte. »Nočemo delati večjih proizvodnih prostorov, želimo si delati kakovostnejše izdelke z višjo dodano vrednostjo. Pri tem nam je izziv surovinska baza, zato bomo aktivneje delali na tem, da imamo še boljšo surovino kot doslej. Za mesne izdelke imamo sedem rejcev, ki pitajo prašiče samo za nas. To bazo želimo povečati in jo narediti še kakovostnejšo,« o izzivih razlaga Janez Kodila.

Dvig kakovosti in tradicija

Investicija v nove proizvodne zmogljivosti je bila namenjena predvsem dvigu kakovosti, izboljšavi tehnoloških pogojev dela in inovativnosti. »Uvedli smo nekaj novih standardov, kot je dozorilnica z ilovico in slamnato streho, torej sonaravno sušenje mesnin. Uporabljamo tudi obnovljive vire energije, kot je talna voda za hlajenje v zorilnici in za klimatizacijo ostalih prostorov,« razlaga Kodila. Zmogljivosti so z novimi prostori povečali za 30 odstotkov, ki so že zasedene.

Izziv pa so tudi tuji trgi. Podjetje je sicer večinoma usmerjeno na domači trg, kjer sodeluje z večjimi trgovskimi verigami, ustvarja rastočo dodano vrednost na zaposlenega, ki je nad povprečjem panoge. Že zdaj pa med šest in sedem odstotkov prometa ustvarijo v tujini, na trgih, kot so Nemčija, Nizozemska, Francija in Avstrija. Z vstopom Hrvaške v EU pa postaja vse zanimivejši tudi ta trg.

Ob sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki so jim lastne recepture brez rabe konzervansov, stari, preizkušeni in izboljšani postopki predelave mesa in predvsem inovativne energetsko varčne tehnologije prinesle številne domače in tuje zlate in srebrne medalje ter certifikate (»višja kakovost«), kar jim omogoča vstope na nove trge.

»Zaradi konkurence smo boljši«

In kaj Janez Kodila pravi o konkurenci? »Zaradi konkurence smo tu, kjer smo, zaradi nje smo boljši. V Sloveniji so res težki časi, ne toliko zaradi konkurence kot zaradi težkih pogojev poslovanja. Če se bo ta klima v prihodnje izboljšala, bomo še boljši.«

Število zaposlenih povečujejo, letos so dodatno zaposlili dva, tako da v Kodili dela 20 ljudi. »Iščemo mlade, perspektivne, inovativne kadre, ki so željni izzivov. Tudi skozi pripravništva iščemo prave kadre za nas in jim prenašamo naše znanje,« pravi Kodila.

članek
 

Marko Mesarič, Modri planet

Razvili so sistem za zajem podatkov iz zraka, novo geodetsko orodje, ki olajša vsakodnevno delo in pohitri izvedbo del.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 27.12.2014, 08:00
Ljubljana – Ekipa Modrega planeta je razvila sistem za zajem podatkov iz zraka, novo geodetsko orodje, ki olajša vsakodnevno delo geodetom in pohitri izvedbo del. Prodajajo ga doma, na Hrvaškem in v Bosni, prihodnje leto se podajajo v Avstrijo in Nemčijo.

Geodetsko podjetje Modri planet je razvilo sistem za zajem podatkov iz zraka oziroma aerofotografij s pomočjo drona in obdelavo teh fotografij s programom, ki iz njih naredi 3D-podatke. Končni rezultati te obdelave so oblak točk, digitalni model terena, ki je bolj natančen kot Google Earth, in ortofoto načrti. Gre za novo geodetsko orodje, ki olajša vsakodnevno delo geodetom in pohitri izvedbo del. Paket sestavljajo dron (helikopterček), fotoaparat in program 3D survey.

»Vse skupaj se je začelo pred štirimi leti, saj smo hoteli narediti nekaj drugačnega, zanimivega kot ostala geodetska podjetja,« o začetkih Modrega planeta govori Marko Mesarič. S kolegom Vidom Petermanom se poznata še iz časov študija, pridružil pa se jima je še Tomaž Izak, ki je bil Markov šef v klasičnem geodetskem podjetju. »Najprej smo kupili dron in začeli razvoj. Od takrat se je samo po sebi začelo dogajati. Videli smo, da je potencial velik,« razlaga Mesarič.

V načrtu Evropa

Najprej so zajem podatkov iz zraka ponujali kot dodatno storitev v Sloveniji in hkrati financirali razvoj programa za obdelavo podatkov. Pred enim letom pa so se odločili za prodajo paketa ostalim geodetskim podjetjem. Zdaj prodajajo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni, kjer razvijajo distribucijsko mrežo. Tudi hrvaška geodetska fakulteta je kupila komplet, ki ga bodo vključili v izobraževalni proces geodetov. Januarja in februarja se podajajo še v Avstrijo in Nemčijo. V načrtu je tudi preostala Evropa. Sicer povpraševanje prihaja od povsod, tudi iz Kazahstana. »Naša vizija je, da bi v prihodnjih petih letih naš sistem imelo vsako geodetsko podjetje,« pravi Mesarič.

O konkurenci Mesarič pove, da obstajajo štirje podobni programi, a niso tako geodetsko usmerjeni. »Zaposleni smo geodeti in ker je program nastajal prek resničnih projektov, je ciljno geodetsko usmerjen,« pravi. Poleg omenjenih treh geodetov v ekipi delujejo še programer in zunanji sodelavci. Kmalu pa bodo morali ekipo povečati, vsaj za enega ali dva programerja in tehnični kader.

Zanimivi za investitorje

Marca lani sta projekt finančno podprla dva projektanta, ki sta uporabljala njihov storitve, saj se jima je zdel zanimiv. Izbrani so bili tudi na razpisu za semenski kapital podjetniškega sklada SK200, še prej pa so dobili spodbudo za mlada inovativna podjetja. Modri planet je tudi zmagovalec predstavitve investitorjem na konferenci Coinvest. »V šoli start-up Hekovnik so nas dobro pripravili na »pitche« za investitorje, tako da vemo, kaj pomeni, ko se je treba predstaviti tujim investitorjem. Zdaj je naše delo čim bolje prodajati,« razlaga Mesarič in dodaja, da so se o sodelovanju pogovarjali tudi z bolgarskim pospeševalnikom Launchub.

članek