Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Silvijan Čivre, Varis Top

Evropskim in azijskim kupcem uspešno prodajajo lastne dizajnirane radiatorje.
Ivan Gerenčer, Murska Sobota sob, 31.12.2011, 12:00
Lendava - Radiatorji nove generacije (tako imenovani dizajn radiatorji), ki so jih razvili v Varisovi družbi Varis Top, so postali oglaševalska uspešnica na spletnih straneh v Nemčiji in Švici.

Po številu obiskov je predstavitev Varisovih izdelkov na spletu na nemškem govornem področju že nekaj mesecev na prvem mestu, na Nizozemskem in v Franciji pa tik pod vrhom. Varisove dizajn radiatorje namreč kupuje vedno več zahtevnih kupcev.

Silvijan Čivre, direktor družbe, je prepričan, da bodo dizajn radiatorji v prihodnjih letih postali uspešnica tudi na najbolj zahtevnih trgih, ne le v Evropi, ampak tudi v Aziji in še kje. In to zato, ker pri njihovem oblikovanju in izdelovanju sproti upoštevajo pripombe in predvsem želje kupcev. V podjetju Varis Top je zaposlenih le 22 delavcev, prav vsi pa so vključeni v razvojno ekipo novih izdelkov, ki jih na koncu tudi naredijo. Čivre je za razvoj dizajn radiatorja z imenom Olivia letos prejel nagrado Pomurske gospodarske zbornice za področje inovacij. Sodelovanju na razpisu za nagrado GZS se je odpovedal.

Pojasnite, prosim, kaj točno so dizajn radiatorji?

Po tehničnih lastnostih se ne razlikujejo od drugih radiatorjev; izdelani so iz kakovostnih materialov in morajo imeti najboljše rezultate ogrevanja. Takšne radiatorje v Varisu izdelujemo že skoraj četrt stoletja. Ker pa smo ugotovili, da kupci želijo, da imajo radiatorji poleg osnovne funkcije ogrevanja prostorov še kakšno drugo uporabno vrednost v stanovanju - predvsem pri opremljanju in izgledu stanovanja -, smo jim ustregli. Veliko pozornosti smo namenili oblikovanju radiatorjev, njihovi končni izdelavi in seveda tudi barvam. Oblike radiatorjev smo prilagodili predmetom ali simbolom iz lokalnega okolja, kupci pa to posebej cenijo in so takšne rešitve pripravljeni tudi plačati.

Za razvoj in izdelavo takšnih radiatorjev je potrebnega več znanja in dela. Torej so tudi dražji. Ali kupci nimajo pripomb na njihovo ceno?

Ne. Zelo so veseli, če pri njihovi izdelavi upoštevamo še njihove dodatne želje, kar so pripravljeni tudi plačati. Kupcem je pomembno, da dobijo izdelek po želji in to čim prej. Kupcu kjer koli v Evropi dostavimo na dom oziroma želeno mesto v treh do štirih dneh tudi en sam radiator. Pred tem smo naročnikom radiatorje pošiljali na paletah, kar je bilo zamudno in tudi dražje. Novemu načinu dostave smo prilagodili tudi embalažo za radiatorje. Znižali smo tudi stroške in povečali učinkovitost oglaševanja. Ugotovili smo, da klasično oglaševanje v tiskanih medijih ne prinaša pravih rezultatov. Zato pa so naše predstavitve na spletu zelo uspešne. Večina kupcev tudi naroča radiatorje po spletu.

Ali obstajajo možnosti, da se vaš način dela, katerega rezultati se že vidijo, še večje pa pričakujete v prihodnjih letih, uveljavi tudi v drugih prekmurskih podjetjih?

Seveda, ne le v prekmurskih, temveč tudi v drugih slovenskih podjetjih. Slovenski izvoz ne bi smel biti odvisen samo od velikih podjetij, ki ustvarjajo 80 odstotkov izvoza. V malih podjetjih, če hočete delavnicah, ki so praviloma dobro opremljene, dela veliko sposobnih ljudi. Rekel bi, vsestranski mojstri znajo narediti in ustvariti skoraj vse, le o prodaji narejenega vedo zelo malo ali skoraj nič. Danes je za uspeh pomemben izdelek vrhunske kakovosti, ki ga znaš tudi prodati.

članek
 

Matej Kurent z izdelki CalypsoCrystal

Izdelujejo prestižne dodatke za mobilne naprave in jih prodaja na 31 trgih, tudi v najdražji veleblagovnici na svetu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 11.02.2012, 09:00
Ljubljana – Pred letom so bili neznani, danes pa prodajajo po vsem svetu. Calypso Crystal izdeluje prestižne dodatke za mobilne naprave in jih prodaja na 31 trgih. Direktor Matej Kurent pravi, da je zgodba za izdelkom tista, ki mu da pečat.

Ko so razmišljali, kaj ponuditi trgu, so ugotovili, da so velik potencial živahni trgi mobilnikov. Sploh v višjem, bolj luksuznem razredu, kjer ni bilo kakovostnih ponudnikov dodatkov za mobilnike znamke Apple. Tako so si pravzaprav sami ustvarili kategorijo kupcev, ki je prej ni bilo. Njihovi kupci so bogati ljudje, ki kupujejo po več kosov izdelkov, tudi kot darila, novi bogataši in mladi ljubitelji, ki dolgo varčujejo, da si jih lahko privoščijo. Večinoma pa gre za ljudi, ki so na začetku kariere in želijo izdelek, ki nima samo funkcije, ampak tudi zgodbo, odlično izvedbo iz najboljših materialov.

Za uveljavitev na trgu so uporabili kar sodobna tehnološka orodja, ki so na voljo po vsem svetu, večinoma brezplačno. To velja tako za informacije, ki jih lahko razpošiljajo brez velikih vložkov v oglaševanje, za logistiko, ki omogoča prevoz izdelka v 24 urah po vsem svetu, in za denarna nakazila. Denarja za velike trženjske kampanje nimajo, saj so še vedno start-up podjetje. Zato je zanje pomembno, da spodbujajo zanimanja za izdelke drugače. Prisotni so v družbenih omrežjih, blogih in v revijah po vsem svetu, ki pišejo o prihajajočih trendih. Njihove izdelke pa lahko najdemo v najdražjih veleblagovnicah, kot je Harrods v Londonu.

Cene izdelkov CalypsoCrystala se gibljejo od sto evrov navzgor. Vsak izdelek oziroma paket je opremljen z oznako ročno izdelano v Sloveniji, Evropa, in s podpisom, kdo ga je zapakiral. Zelo poudarjajo, da je izdelek narejen ročno in za vsako stranko posebej. Kurent pravi, da je oznaka narejeno v Evropi zelo pomembna, saj za mnoge trge evropsko blago velja za kakovostno in zaupanja vredno. Kar 40 odstotkov kupcev, ki so izdelek kupili neposredno prek njihove spletne strani, jim napiše zahvalo. Veliko jih po spletnih omrežjih, ko dobijo izdelek, sporoči, kako jih je osrečil. Zato morajo svoje obljube držati, pravi Kurent

V portfelju imajo dva izdelka – kristalne podstavke CrystalDock in usnjene ovitke za mobilnike CalypsoCase. Notranje okovje teh je iz lahkega in robustnega titana, ki varuje napravo ob padcih in udarcih. Na zunanji strani pa ovitek obdaja italijansko usnje in srebro. Posebna mikrovlakna ščitijo napravo in jo držijo v ovitku. V izdelavo kristalnih podstavkov so vključili znanje več kot 300 let tradicionalne slovenske proizvodnje in obdelave kristala ter sodobne inovativne tehnološke rešitve.

Vsi njihovi izdelki so narejeni v Sloveniji. »Za proizvodnjo naših izdelkov, ki nastajajo pod našim budnim nadzorom, smo izbrali izkušene in preverjene partnerje. Premijske surovine večinoma uvozimo iz tujine,« pravi Kurent. Tako premijsko usnje prihaja iz Italije, titan iz Nemčije, CalypsoRing (srebro) pa iz Italije in Slovenije. Trenutno imajo dovolj zmogljivosti, da zadostijo povpraševanje, pri proizvodnji pa so fleksibilni in lahko relativno preprosto skalirajo proizvodnjo navzgor.

Ideje za novosti iščejo med uporabniki. »Vedno se sprašujemo, kako ljudje uporabljajo mobilne naprave in kakšen idealen dodatek bi potrebovali,« pravi Kurent. Tako so že razvili nov izdelek, ki bo na trgu čez 14 dni. Več o njem nam Kurent še ni mogel zaupati. »Ta hip končujemo zadnje podrobnosti vizualne predstavitve (marketing). Bo pa izdelek spet odprl novo kategorijo med dodatki za mobilne telefone,« razlaga.

V podjetju so trenutno trije zaposleni. »Naše ključne kompetence so dizajn ter predvsem marketing in odnosi z javnostjo. Outsourcamo pa proizvodnjo,« razlaga Kurent. Podjetje se financira z lastniškim kapitalom ustanoviteljev in dveh investitorjev, poslovnih angelov. Začetne finančne težave niso bile prevelike, saj je bil vložek ustanovitelja zadosten, še dodaja Kurent.

članek
 

Helena Zidarič Kožar, Inplet

V devetdesetih nekonkurenčen, danes pa v pariških butikih ni več ženskega perila brez Inpletovega pletiva.
Janoš Zore, Brežice Sat, 14.04.2012, 09:00
DolnjeBrezovo – Zaradi globalizacije je v devetdesetih nekonkurenčni Inplet ostal brez precejšnjega dela trga. Preusmeril se je v visoko modo in danes v pariških butikih tako rekoč ni več ženskega perila, ki ne bi vsebovalo sevniškega pletiva.

Tekstilna panoga v samostojni Sloveniji ni spisala veliko srečnih zgodb. Tudi podjetje iz sevniške občine ni izjema in je ujetnik zahtevnega tekstilnega trga in muhaste mode. Toda to je hkrati zaradi prilagojene strategije tudi njegova velika prednost.

»Moram reči, da je samo še nekaj blagovnih znamk, za katere ne delamo,« pravi Helena Zidarič Kolar, direktorica Inpleta, ki 90 odstotkov pletiv izdela za proizvajalce finega ženskega perila. »V Sloveniji prodamo le 13 odstotkov pletiv, v Franciji četrtino, v Nemčiji petino.«

Nujna je fleksibilnost

»Že nekaj let opažamo trend skrajševanja dobavnih rokov. Naši roki – od štiri do šest tednov – so pri kupcih še sprejeti kot dobri, kratki,« razlaga Zidarič Kolarjeva, ki je v podjetje prišla leta 1995 in ga od leta 2000 vodi: »Naši kupci so zelo previdni. Naročila lansirajo šele, ko dobijo občutek, da se bodo določene barve in dizajni prodajali. Zato je uspešen tisti, ki je bolj fleksibilen. In morda je ravno to odgovor na vprašanje, zakaj trenutno nimamo večjih padcev naročil (lani 5,5 milijona evrov prometa, 92.000 evrov dobička, v prvem četrtletju 2012 porast prometa za dva odstotka).«

Tekstilca so leta 1982 zaradi potrebe po pletivih soustvarili Jutranjka, Komet in Lisca, ki je danes tudi edina lastnica družbe. Inplet je bil do razpada Jugoslavije zgolj proizvodni obrat za tri lastnike. Po izbruhu balkanskih vojn je preživel zaradi naročil številnih novih majhnih slovenskih tekstilcev. Ko so ti začeli izgubljati bitko s ceneno tujo konkurenco, se je Inplet po letu 1995 začel ozirati čez meje. »Takrat smo iskali kupce kjer koli in kakršne koli,« se spominja Zidarič Kolarjeva.

Radikalna posodobitev proizvodnje

Ob nastopu globalizacije in selitvi proizvodnje nižjih blagovnih znamk na manj razvite trge so se v Inpletu usmerili na naročnike, ki uporabljajo evropske materiale. Toda kupci višjega in visokega cenovnega razreda so posredno zahtevali posodobitev proizvodnje. Zaradi trenda mesečnega menjavanja barv so bili stari stroji, predvideni za velike serije, neuporabni.

Družba je v zadnjih desetih letih kupila osem novih pletilnih enot za manjše serije, dogovor o deveti je bil sklenjen v četrtek. Nakup testne opreme je zagotovil stabilno kakovost, iz priprave barvil so morali izključiti človeški dejavnik, zaradi ekološke ozaveščenosti pa so se leta 2008 odpovedali kemičnemu čiščenju in so odprli nove pralne linije.

članek
 

Bianca Žvorc Morris, BeeZee Designs

Inovativna podjetnica s priznanjem za najbolj trajnostno podjetje leta v EU.
Ivan Gerenčer, Murska Sobota sob, 12.05.2012, 12:00
Murska Sobota – Prekmurko Bianco Žvorc Morris že tri tedne oblegajo novinarji tudi največjih evropskih medijskih hiš. Tema intervjujev je njen praktični (podjetniški) pristop do uresničevanja trajnostnega razvoja, katerega cilj je kakovostno življenje ljudi danes in v prihodnosti.

Biancino inovativno podjetje BeeZee Eco Designs je za svoj projekt BeeZee EcoKid aprila prejelo nagrado za najbolj trajnostno podjetje v EU (Sustainable Entrepreneurship Award) , pred dnevi pa je Bianca na največjem avstrijskem sejmu mode ModePalast 2012 zanj prejela še priznanje za najboljšo »zeleno« modno znamko.

Bianca je prepričana, da je skrb za našo prihodnost najpomembnejša naloga, ki pa se je, žal, (pre)številni še ne zavedajo in o njej niti ne razmišljajo. Tisti, ki se je v EU zavedajo, so očitno v želji, da k usvarjanju spodbudijo vse tiste, ki jim ni vseeno, kako bomo živeli nekoč, ustanovili tudi dogodek SEA, namenjen inovativnim podjetnikom in posameznikom na tem področju.

Bianca je bila edina predstavnica Slovenije med 145 prijavljenimi na razpis. Žirija, v kateri je bil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, je njen projekt BeeZee EcoKid ocenila za najboljšega in ga nagradila z 10.000 evri; priznanja je sicer prejelo deset projektov.

Biancin projekt je večplasten. Ukvarja se z ustvarjanjem do narave, živali in ljudi prijaznih modnih oblačil, nakita, igrač in dekorja za dom. Vsi izdelki so narejeni iz bio bombaža v naravni barvi. Za oblačila drugih barv uporablja izključno vodne barve. Bianca je idejo, da bi oblačila izdelovala iz mehke konoplje, morala opustiti, ker konoplje pri nas nihče tehnološko ne obdeluje in bi zanjo težko pridobila certifikat. Večino dela opravi sama – od oblikovanja izdelkov in oblačil, izbire materiala, iz katerih so narejeni, do tržnega oglaševanja.

Izdelke in oblačila v malih serijah izdelujejo in šivajo posamezniki in morda še kakšno manjše podjetje v Prekmurju. »Pri izdelavi in šivanju izdelkov imam kar veliko težav. Partnerji pogosto ne upoštevajo pogodbenih rokov, na hitrico želijo dobro zaslužiti in še kaj bi se našlo,« pravi. Tudi na domačem trgu, ki je res majhen, ni velikega zanimanja za izdelke, prijazne do narave in človeškega zdravja. Zato se je Bianca že odločila, da bo svoje izdelke ponujala predvsem v okoljih, kjer jih ljudje cenijo in razmišljajo tudi o boljšem in zdravem življenju v prihodnosti.

S projektom trajnostnega razvoja se je začela ukvarjati pred slabima dvema letoma, ko se je z možem Američanom zaradi njegove nove zaposlitve preselila iz New Yorka v Nemčijo. V posel je vložila izkušnje in znanje, ki jih je v Ameriki in Angliji pridobila kot oblikovalka spletnih oglaševalskih strani, dizajnerka, opremljevalka prostorov in v številnih drugih poslih. Še najmanj je delala kot arhitektka, čeprav je v Ljubljani z odliko končala študij arhitekture. V Ameriki je, prav tako z odliko, magistrirala iz računalniške umetnosti.

članek
 

Kristijan Nikl, Nikl Design

»Rad bi se postavil ob bok svetovnim imenom navtičnega oblikovanja.«
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 26.01.2013, 12:00
Ljubljana – Slovenski navtični oblikovalec Kristijan Nikl uspešno sodeluje z norveškim podjetjem Marex, s katerim so za barko Marex 320 Aft Cabin Cruiser, ki je bila oblikovana v Sloveniji, ta mesec dobili dve prestižni nagradi.

V Londonu so bili nagrajeni za Motor boat of the year award 2013, v Dusseldorfu pa je bilo plovilo izbrano za European powerboat of the year award 2013. »Takih nagrad si želijo koncerni, sam pa tega še ne dojemam popolnoma,« o dosežku govori Nikl.

Specialist za motorne čolne

Slovenski inženir je v tesnem sodelovanju z Marexom v dveh letih načrtovanja, 3D-dizajna in tehničnega dokumentiranja ustvaril izpopolnjeno plovilo, ki ga največji poznavalci s tega področja opisujejo s samimi presežniki. Kristijan se je specializiral za motorne čolne in se hoče nekoč ob bok postaviti svetovnim navtičnim oblikovalcem, kot sta Ed Dubois in Tony Castro.

Nikl je navtično pot začel že v mladih letih, ko se je navduševal nad izdelovanjem bark. »Kot najstnik sem izdeloval modele barčic in že v osnovni šoli zmagoval na tekmovanjih. Posebno znan sem bil po tem, da sem risal svoje načrte,« opisuje svoje začetke. Diplomiral je iz lesarstva in se v prostem času navduševal nad risanjem bark ter se seznanjal z orodji, ki jih mora obvladati navtični oblikovalec. »Veliko je lastnega učenja, samomotivacije, veliko časa je treba investirati v učenje za delo z oblikovalskimi programi,« o izobraževanju govori Nikl. Po diplomi na biotehniški fakulteti se je zaposlil v podjetju Seaway, kjer je, kot pravi, dobil dobre temelje in sodeloval pri uspešnih projektih, kot je barka Greenline Hybrid. Po dobrih dveh letih se je odločil za samostojno pot in ustanovil podjetje Nikl Design, ki zdaj sodeluje z že omenjenim norveškim podjetjem.

Pomembni so navtični sejmi

Poleg nagrajene barke z Marexom sodelujejo še pri oblikovanju dveh novih bark, z drugim norveškim proizvajalcem pa je že dogovorjen za manjši športni gliser. Dogovarja pa se tudi s proizvajalcem iz Londona, ki želi svoji ponudbi dodati še desetmetrsko plovilo. »Za pridobivanje novih strank je najboljši osebni stik, na primer na navtičnih sejmih. Zelo pomembna je stalna navzočnost,« razlaga Nikl, ki barke oblikuje doma, sestanki in komunikacija pa potekajo prek računalnikov in spleta ter z osebnimi obiski v proizvodnji. Kupci takšnih bark pretežno prihajajo iz Skandinavije, kjer veliko časa preživijo na barkah in jih uporabljajo tudi namesto avtomobila.

In načrti za prihodnost? Lasten oblikovalski studio. Trenutno v Nikl Design delata dva, Kristijan pa si želi najeti še dva ali tri nove sodelavce, da bi lahko delali na več projektih hkrati. »Morda že letos, če se mi bo uspelo dogovoriti za dobro pogodbo in pridobiti sredstva za zagon studia,« si želi oblikovalec. O kadrih pa Nikl pravi, da je pripravljen sam vlagati vanje, če vidi, da so ljudje zainteresirani in želijo delati. »Seveda je to lahko tvegano, ker dober kader potem lahko uide, a sem pripravljen poizkusiti,« dodaja.

članek
 

Peter Kavčič, Comtec

Podjetje je med vodilnimi ponudniki velikoformatnega digitalnega tiska, deluje na trgih v regiji, apetiti so precej večji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo tor, 09.07.2013, 09:00
Ljubljana – V mariborskem podjetju Vizualne komunikacije Comtec, ki letos praznuje 20-letnico poslovanja, pravijo, da so trajnostno poslovanje, avtomatizirana tehnologija, lastni razvoj, inovativni izdelki in usmerjenost na tuje trge njihove glavne konkurenčne prednosti.

Podjetje, čeprav z le desetimi zaposlenimi, spada v skupino vodilnih ponudnikov velikoformatnega digitalnega tiska. Izstopajo z izdelavo kompleksnih individualiziranih izdelkov, ki vključujejo integracijo multimedijskih, svetlobnih in drugih inovativnih rešitev. Ustanovitelj podjetja in prokurist Peter Kavčič pravi, da je konkurenca zelo huda, sploh na lokalnem trgu, a v zadnjih dveh letih se je pokazalo, da se jim je izplačalo vlagati v kakovost in razvoj inovativnih produktov. Materiali, ki jih uporabljajo, imajo poreklo v Evropski uniji in so ustrezno certificirani ter narejeni z zeleno energijo. »Konkurenčna podjetja gredo v stečaj, padajo jim bonitetne ocene, ker so zniževali cene zaradi kupovanja cenejših kitajskih materialov,« pravi Kavčič.

Prednost kakovosti, znanju in avtomatizaciji

V Comtecu so pred petimi leti začeli razvoj multimedijskih prodajnih in prezentacijskih stojal. To so povečani izdelki, v katere so vgrajeni mulitmedijski predvajalniki. Imajo lastni razvoj, saj v okviru podjetja deluje skupina, ki se ukvarja z raziskovanjem trga, nakupovalnih navad in vsega, kar vpliva na boljšo prodajo njihovih izdelkov. »Ugotovitve poskušamo nato z ekonometrično analizo ovrednotiti in razviti izdelek za trg,« razlaga Kavčič.

Njihovi naročniki prihajajo tako iz Slovenije kot tudi iz bližnjih regijskih trgov. Načrtujejo tudi vstop na druge mednarodne trge. »Na podlagi analize trga se odločimo, ali lahko tam nastopimo z izdelki, ki našim kupcem pomenijo novo dodano vrednost,« pravi Kavčič. Uspešno delujejo tudi v času neugodnih gospodarskih razmer, zasluge za to pa pripisujejo kakovosti, sodobni in avtomatizirani tehnološki opremljenosti, znanju ter upoštevanju individualnih želja strank.

Leta 2011 nagrada za energetsko najučinkovitejše podjetje

V dvajsetih letih so ustvarili dobrih 13 milijonov evrov prihodkov. Njihova vrednost se je povečevala v povprečju 13 odstotkov na leto. Spreminjala se je tudi struktura prihodkov. Iz začetne izključne prodaje storitev so se povečevali prihodki, pridobljeni z izdelavo tehnološko zahtevnih izdelkov. Podjetje je prejelo tudi oceno bonitetne odličnosti AAA, kar pomeni, da izpolnjuje kriterije ocenjevanja bonitetne odličnosti v zadnjih treh poslovnih letih.

Zaradi razvoja na podlagi koncepta trajnosti in čim manjšega vpliva na okolje so si za svojo proizvodnjo zagotovili lasten energijski vir. Podjetje namreč s svojo strešno sončno elektrarno in plinsko kogeneracijo (soproizvodnja električne in toplotne energije) proizvaja električno energijo za lastne potrebe, presežke pa oddajajo v električno omrežje. Proizvedejo približno štirikrat več energije, kot je potrebujejo za lastno poslovanje. Poleg tega jim je uspelo zmanjšati škodljive izpuste ogljikovega dioksida v ozračje za kar 23 ton na leto. Za celostno inovativno energetsko rešitev so leta 2011 prejeli nagrado za energetsko najučinkovitejše podjetje.

članek
 

Ekipa Swich

Slovenski brezžični dizajnerski polnilec je v dveh dneh dosegel zastavljeni cilj na platformi Kickstarter.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.07.2014, 06:00
Ljubljana – Na platformi množičnega financiranja uspešno zbira denar še en slovenski projekt, Swich, ki je že v prvih dveh dneh kampanje dosegel zastavljeni cilj. Swich se uporablja kot stojalo na mizi ali pultu, na katerega položimo svoj android ali iPhone in baterija se polni brez uporabe kabla.

Ekipa iz oblikovalskega podjetja Lutman je ustvarila brezžični polnilec za pametne mobilne telefone swich. Pravzaprav gre za dizajnerski brezžični polnilec in stojalo za pametne telefone v enem. Narejen je iz obnovljivih materialov, ameriškega oreha in keramike, ki je kot pravi Žiga Godina, kreativni pisec in odgovoren za PR, najprej nastal v liniji izdelkov, namenjenih za domači dekor, ki so ga kasneje dopolnili s funkcijo polnjenja. Materiali za stojalo so evropski in obdelani doma, le polnilne čipe izdelujejo v Aziji.

Presenečeni nad takim odzivom

»V swich smo verjeli že od samega začetka, če ne, se ne bi trudili eno leto in vlagali v razvoj in predelavo izdelka. Kljub temu pa je presenečenje, ko te javnost tako podpre in vidiš svoje ime v tujih medijih. Zastavili smo si nizek cilj, optimizirali vse, kar se je dalo, in na koncu se je izkazalo, da ni bilo treba tako zategovati pasu,« o uspehu na Kickstarterju pravi Godina.

Za kampanjo o platformi množičnega financiranja so se odločili zaradi razmer v Sloveniji, saj bi s takim izdelkom težko prišli na tako visoko raven, kot si želijo. »Kickstarter smo določili po raziskavah, ko smo ugotovili, da je to primerna publika za naš izdelek. Tako smo tudi najlaže prišli v stik z dizajnerskimi in tehnološkimi mediji,« razlaga Godina.

Poudarek na dizajnu

Pri raziskavi konkurence so naleteli na nekaj brezžičnih polnilcev, tudi na Kickstarterju, a cilj swicha je dizajn. Njegova prednost je možnost uporabe telefona tudi med polnjenjem. Hrbtišče mobilnega telefona se sprime s stojalom, glava stojala pa je premična in uporabniku omogoča, da telefon uporablja horizontalno in vertikalno. Z uporabo preklopa se stojalo prilagodi in olajša uporabo vseh funkcij pametnih telefonov. Kot pravijo, jih ni strah kopiranja, ker gre za izdelek višjega razreda, namenjenega strankam, ki dajo nekaj na ime, oblikovalca, dizajn.

Sodelujejo z Azijci

Telefon se polni s pomočjo sistema Qi, s katerim se povežeta stojalo in mobilni telefon, baterija pa se polni prek indukcije. Standard Qi obsega vse naprave, ki lahko nosijo Qi sprejemnik, vsak uporabnik pa lahko na spletu preveri, ali je njegov mobilni telefon primeren za brezžično polnjenje. Edina sprememba, ki so jo morali za polnjenje na stojalu swich prilagoditi, je bila pri čipu, ki so ga morali oblikovati tako, da gre v polnilec. Potrebnih je bilo kar nekaj modifikacij, pri čemer so sodelovali z Azijci, saj se ti na standard Qi najbolje spoznajo in ga tudi razvijajo. »To nam pride prav, saj bomo imeli novembra, ko bomo pošiljali izdelke podpornikom projekta, že boljše oddajnike za mobitele,« o prednostih sodelovanja z Azijci govori Godina.

Za prvih sto podpornikov swicha na Kickstarterju je bilo stojalo na voljo po 140 ameriških dolarjev, zdaj pa je na voljo po 170 dolarjev. Po koncu kampanje si bodo vzeli čas za razmislek, kako naprej. »Če bi kdo ponudil dobro ceno, ga tudi prodamo, a za zdaj ga imamo preveč radi, da bi ga poceni prodali,« konča Godina.

članek
 

Ekipa Olaf

Slovenski inovativni hibridni skiro z uspešno kampanjo na Kickstarterju. Največ podpornikov prihaja iz Slovenije in ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 18.10.2014, 08:00
Ljubljana – Slovenski hibridni skiroji Olaf so na Kickstarterju že skoraj za polovico presegli zastavljeni cilj 30.000 dolarjev. Kot pravijo v ekipi skiroji niso igrača, ampak njihova vizija trajnostne urbane mobilnosti.

Idejni oče naprednega prevoznega sredstva za odrasle inženir Boštjan Žagar je idejo za Olaf dobil pred tremi leti, ko se je srečal s podobnim izdelkom. Kot uporabnik in inovator je bil prepričan, da ga lahko izboljša, tako da poveča funkcionalnosti, zmanjša maso in izboljša uporabniško izkušnjo. Da bi dosegel želeno kakovost je po svetu testiral številne prototipe (kje so ti danes, lahko preverimo na njihovi spletni strani), razvil in patentiral več detajlov, ki so vgrajeni v Olaf. Tako je patentiran poseben način zlaganja, ki poskrbi za vzdržljivost in enostavnost uporabe.

Izdelano v Sloveniji

Skiroja sta tako inovativna in združujeta več funkcij. Poslovni model je hibrid med ročno letalsko prtljago, vozičkom in skirojem, urbani model pa med ergonomsko oblikovanim nahrbtnikom, vozičkom, skirojem in leseno rolko.

Družina izdelkov, ki jih ponujajo, je razvita, izdelana in sestavljena v Sloveniji ter predstavlja njihovo vizijo urbane mobilnosti. To pomeni, da bi v kombinaciji z javnim prevozom pomagali pri premagovanju zadnjih kilometrov do cilja. Večina sestavnih delov, od varjenih aluminijastih sestavov do lesenih desk, zanje izdelajo lokalni partnerji iz lokalnih virov.

»OLAF- a smo želeli predstaviti svetu, zato smo šli februarja na sejem ISPO v Nemčijo, kjer sta bila oba modela velik hit. Zelo dober odziv uporabnikov je bil za nas zagotovilo, da smo na pravi poti. Tako smo dokončali razvoj izdelkov, pričeli s pripravami na serijsko proizvodnjo, hkrati pa začeli razmišljati o zbiranju sredstev za serijsko proizvodnjo prek platforme za množično financiranje Kickstarter,« razlaga Žagar.

Po Kickstarterju bo cena višja

Podprlo jih je že več kot 200 uporabnikov, predvsem iz Slovenije in ZDA, kampanja pa traja še do 23. oktobra. Cena urbanega modela v kampanji je 216, poslovnega pa dobrih 250 evrov. »Cena po Kickstarterju bo višja, koliko višja bomo natančno vedeli po končani prvi seriji proizvodnje,« je povedala članica ekipe Nina Čavž in dodala, da se še niso odločili, kako in kje bodo prodajali svoje izdelke. Po uspešni Kickstarter kampanji ekipo najprej čaka izdelava naročenih produktov, ki naj bi jih dostavljali januarja in februarja prihodnje leto, nato pa vzpostavitev prodajne mreže, razvoj novih produktov in prehod iz start-upa v podjetje.

Ekipo trenutno sestavlja pet članov, razvojnikov, oblikovalcev in marketinških strokovnjakov, ki delajo na Kickstarter kampanji. »Po kampanji pa se bo povečal del ekipe v proizvodnji,« napoveduje Čavževa.

članek
 

Miha Pelko, Pel3o

Razvil je 3D-tiskalnik, s katerim želi konkurirati na globalnem trgu. V štirih mesecih so prodali že sedem strojev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 08.11.2014, 09:00
Ljubljana – Miha Pelko je razvil 3D-tiskalnik, s katerim želi konkurirati na globalnem trgu. Ekipa podjetja Pel3o je v štirih mesecih prodala sedem strojev, iščejo pa investicijo za pospešitev razvoja in trženja.

Do ideje za 3D-tiskalnik je Miha Pelko prišel iz lastne potrebe po tiskalniku, ki bi bil dostopen in dovolj kakovosten za izdelavo prototipov. »Pri svojem diplomskem delu sem ugotovil, da potrebujem prav tak tiskalnik, ki pa je bil zelo drag, in prav tako 3D-tiski. Za moj prvi 3D-tisk sem plačal okoli 300 evrov, kar je veliko preveč za študenta, izobraževalno ustanovo ali podjetje,« razlaga Pelko.

Po temeljitem pregledu trga je ugotovil, da bi prav tak 3D-tiskalnik, ki bil zadosti kakovosten za podjetja in cenovno dostopen za študenta, lahko naredil sam. Po več kot dveh letih razvoja in le štiri mesece po vstopu na trg so prodali sedem strojev, od tega tri podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem novih produktov, in štiri zasebnikom. Med uporabniki stroja za 3D-tisk je tudi kreativni center Poligon.

Korak pred konkurenco

Mihi sta se pridružila še Jernej Jančar in Matej Šulc in skupaj stroj izboljšujejo še naprej in razvijajo nadgradnje. »Stroj smo dodelali tako, da smo trenutno korak pred konkurenco, vsaj kar zadeva kakovost in hitrost tiska ter konstrukcijo stroja,« pravi Jančar. Med nadgradnjami sta tudi tiskanje prek vmesnika bluetooth in prenos programske opreme v oblak. »Vemo, da v prihodnje naprave ne bodo več potrebovale kablov, aplikacije pa se že danes selijo v oblak in temu že posvečamo naš čas,« pravi Šulc. Prav tako razvijajo dva nova produkta, idejo zanju pa so dobili iz potreb strank. Enega želijo trgu ponuditi že prihodnje leto.

Prednost tiskalnika Pel3o je v celotni zasnovi, ki temelji na uporabi visokotehnoloških postopkih izdelave. »Temu primerno v našem tiskalniku uporabljamo visokokakovostne dele, kot na primer vodila Igus. Prav tako smo razvili lastne magnetne zglobe, ki nam zagotavljajo praktično nično zračnost v sistemu, in v celoti spremenjeno tiskalno glavo za visoko kakovost tiska. Poleg tega ima naš stroj avtomatizirano kalibracijo, ki se zgodi pred vsakim tiskom, in posledično temu smo razvili mehanizem, ki nam to omogoča,« o prednostih pred konkurenco govori Pelko.

Večina sestavnih delov strojev je izdelanih v Sloveniji. Blagovno znamko za Evropo so zaščitili, patentov pa ne, ker nimajo sredstev za morebitne sodne spore. Inovirajo tudi na področju poslovnega modela prodaje in storitve ter temu primerno iščejo investitorja ali distribucijskega partnerja.

Iščejo investitorja

V razvoj in zagon podjetja je Pelko vložil lastna sredstva, iščejo pa investitorja, s katerim bi skupaj cikel razvoja in trženja pospešili. Prav tako bi razširili ekipo in jo dopolnili z znanjem družbenih ved. V stik z morebitnimi investitorji bodo najprej poskušali priti na investicijski konferenci Coinvest, na katero se pripravljajo v šoli start-up Hekovnik. Pri iskanju investitorjev pa jim je v pomoč tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator. Prijavili so se na razpis podjetniškega sklada SK 200 za pridobitev semenskega kapitala, a kot pravijo, so pogoji za zagonsko podjetje, kot je njihovo, ki še nima investitorja in rezultatov, s katerimi bi lahko prepričali investitorje, zelo zahtevni.

Trg 3D-tiskanja je šesti najhitreje rastoči trg in naj bi bil po ocenah revije Forbes do leta 2017 vreden 13 milijard evrov. Zato fantje iz podjetja Pel3o vidijo veliko priložnosti. Med njimi je poleg klasičnih področij, oblikovanja in prototipiranja, tudi protetika. Izbrani so bili na razpisu celjskega mednarodnega obrtnega sejma MOS za mlade podjetne talente, kar jim je prineslo možnost predstavitve na sejmu in tudi veliko novih stikov s strankami. Predstavili se bodo še na slovenskem forumu inovacij, konec meseca pa na sejmu Euromold v Frankfurtu. Njihov cilj je postati vodilni globalni proizvajalec 3D delta- tiskalnikov FFF tehnologije tiskanja.

članek
 

Marko Borko, Kefirko

Glas o slovenski inovativni posodi za pripravo kefirja je segel vse od ZDA do Avstralije. Pripravljajo se na proizvodnjo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 13.12.2014, 09:00
Ljubljana – Kefirko je nov, uspešen slovenski projekt na platformi množičnega financiranja Kickstarter. Vse skupaj se je začelo pri Marku Borku, ki skrbi za razvoj in oblikovanje. »Zgodba o kefirju in posodi Kefirko se je začela že pred časom v našem domu, ko sem od prijatelja dobil kefirna zrnca, sem si sam začel pripravljati kefir. Tradicionalni postopek priprave kefirja pa s seboj prinaša kar veliko packanja (cedila, večji in manjši kozarci za prelivanje oziroma hrambo in sekundarno fermentacijo) – in tako sem začel razmišljati o možnostih za izboljšavo postopka priprave kefirja, še zlasti o tem, kako poenostaviti ločevanje zrnc od kefirja in zmanjšati polivanje kefirja okrog posode pri prelivanju,« o nastanku Kefirka pripoveduje Marko Borko.

Uporabna tudi za kaj drugega

Gospodinjskega problema se je lotil z oblikovalskega vidika tako, da je iskal primerno velikost in obliko posode za primarno fermentacijo, si zamislil cedilo, ki bi hkrati služilo kot pokrov oziroma del pokrova in bi bilo ravno prav gosto, da bi zrnca ostala v posodi, kefir pa bi bilo še vedno mogoče dokaj hitro in brez polivanja preliti v kozarce. Zasnoval pa je tudi pokrov, s katerim posodo popolnoma ali delno zatesnimo – v njem pa je še merica za odmerjanje količine kefirnih zrnc, ki ustreza količini mleka, s katerim jih prelijemo.

»Razvojne faze sem preizkušal sam, svoje zamisli pa sem delil tudi z drugimi, ki si doma sami pripravljajo kefir. Tako je nastala posoda Kefirko, ki ima vse elemente, potrebne za domačo pripravo kefirja, v enem kosu,« razlaga Borko. Posoda je uporabna tudi za kaj drugega, na primer gojenje kalčkov za solato, z nastavkom pa lahko vanj ožamete kak citrus.

Kot pomoč pri izmenjavi zrn so vzpostavili tudi portal kefirhood.com, prek katerega oddajajo presežek zrn ali kupujejo sveža.

Uspešno na Kickstarterju

Odločili so se, da interes za tovrstno posodo in sredstva za proizvodnjo pridobijo prek Kickstarterja, in bili so uspešni. Dobili so 1137 podpornikov in zbrali skoraj 52.700 dolarjev, od 30.000 pričakovanih. Glas o njih pa je segel tudi v ZDA, Brazilijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Glede kampanje Kickstarter pri Kefirku pravijo, da je koristna ne samo po finančni plati, ampak je tudi dober vpogled v velikost in interese trga za izdelke, kakršen je njihov.

Zdaj lahko začnejo proizvodnjo. Hkrati z njo pa potekajo tudi dogovori s potencialnimi distributerji oziroma prodajalci (za nekatere trge so se jim oglasili že med samo kampanjo, za druge jih še iščejo) ter predstavitve na sejmih. Kefirko bo mogoče prednaročiti v spletni trgovini kefirko.com, predvidoma od maja 2015 pa bo na voljo tudi v nekaterih trgovinah z zdravo hrano in pri zastopnikih v tujini.

Močna in raznolika ekipa

Priprava kampanje za Kickstarter ni mačji kašelj, če želijo biti uspešni. Zato je v pripravah na Kefirkovo sodelovala vrsta ljudi. Predstavitveni video je pripravila Temporama iz Ljubljane, ki je sodelovals že pri več projektih, ki so bili predstavljeni na Kickstarterju. Niko Klanšek (FlyKly) je poslovni svetovalec glede vseh zadev, povezanih z delovanjem Kickstarterja.

Pri nastajanju izdelka in promociji med kampanjo pa so jim pomagali še računalničar, oblikovalec, ki je iz računalniških modelov ustvaril slike, 3D-tiskarji, strokovnjaki za patentno zaščito in prevajalci. Sicer pa ožji tim poleg Marka Borka sestavljata še Andrej Glažar, ki je odgovoren za grafično oblikovanje in zasnovo blagovne znamke, ter Nanika Holz, ki skrbi za komunikacije.

članek