Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Andrej Božič, Steklarna Hrastnik

»Da ne gre, vem sam. Povej mi, kako bo šlo.«
Polona Malovrh, Trbovlje sob, 04.08.2012, 12:00
Hrastnik – Andrej Božič, Brežičan, letnik 1960, diplomant ljubljanske Ekonomske fakultete, si je v mladosti želel predvsem leteti. A namesto do zvezd v vesolju se mu je v življenju uspelo zavihteti na vse drugačne vrhove – domačih in tujih gospodarskih družb. Nazadnje, januarja 2010, je končal v vrhu hrastniških steklarjev.

»V bistvu je prišel v službo k Lahu,« so rekli ljudje v glažuti, kakor Hrastničani pravijo podjetju, ki s približno 700 zaposlenimi pomeni kar 33 odstotkov vseh delovnih mest v občini. Mislili so na privatizacijskega mogotca Igorja Laha, ki Steklarno obvladuje prek ciprskega Ampelus holdinga. In ki v resnici »nastavlja« njene/svoje direktorje.

Andrej Božič je Lahova druga izbira za Steklarno – po Romanu Strgarju, ki je nadzornikom konec leta 2009, že po štirih letih, ponudil odstop. Steklarna je za Božiča za zdaj zadnja izbira: po krškem Vipapu, papirnici Goričane, predstavništvu multinacionalke ABB, po Iskri Ero iz skupine Hidria, po Drogi, nemški tovarni papirja Mondi Raubling ter po BB Consultingu. Ko je prevzel vodenje v Hrastniku, se je obvezal, da bo najprej »popravil« komunikacijo in plačni sistem. Oboje so zaposleni sprejeli z olajšanjem. Steklarji so ljudje, ki še verjamejo na besedo. Po poltretjem letu pravijo, da je tudi Andrej Božič človek, ki besedo, ko jo enkrat da, drži.

Vidi se, da je Božič med steklarje prišel iz svetovalnega podjetja s področja komuniciranja. Prisega na motivacijo ljudi. Na delavca, ki bo do podjetja čutil pripadnost in želel prispevati svoj delež k uspešnosti. Zato je Steklarna po njegovem prihodu postala podjetje, prijazno do družine in eno družbeno najodgovornejših ter spet zaželen zaposlovalec.

Božič stavi na medsebojno spoštovanje, toleriranje drugačnosti, na kreativnost in predvsem na iskanje rešitev, ne pa krivcev – pa naj bo to med poslovnimi partnerji ali v »intimi« glažute. To, pravi, je odgovornost vodstva. Božičeva odgovornost, torej, ki jo za zdaj očitno uspešno izpolnjuje. Tisti, ki prihajajo k njemu s problemi, morajo vedeti, da ga slabi izgovori in skomiganje z rameni ujezijo, kakor je nekoč izjavil za interni časopis. Bolje jo bodo odnesli tisti, ki se bodo ravnali po njegovem motu: »Da ne gre, vem sam. Povej mi, kako bo šlo.«

Bogdan Ledinek, prvi sindikalist steklarjev, pravi, da je Božič človek »z močnimi načeli, z veliko energije in vztrajnosti, človek, ki ve, kaj hoče in kakšna je prava pot«. Poleg vsega premore tudi posluh za delavca, kar so v tovarni opazili takoj. »Seveda vodenje takšnega podjetja in položaj na trgu ter na drugi strani želje in potrebe nas, zaposlenih, ne gredo vedno v isti smeri, vendar se nam je do zdaj uspelo še zmeraj nekako kompromisno dogovarjati. Ne nazadnje se to vidi tudi v razvoju samega podjetja,« je za Delo o prvem med steklarji povedal Ledinek. Božič sebe ocenjuje kot »socialno zelo občutljivega«. A tem občutkom, pravi, se predaja predvsem »zvečer – v zavetju doma«.

Leto 2012 je čas, ko morajo steklarji s sicer 150-letno tradicijo izdelovanja stekla postaviti temelje za prihodnjih pet let. Dobro so zastavili že v prvi polovici leta: prodali so za desetino več kot v istem obdobju 2011, dobička pa jim je ostalo 1,3 milijona ali neverjetnih 1,2 milijona evrov več kot ob polletju lani. Steklarna Hrastnik, pravi Božič, je v svetovnem merilu majhna, v resnici pa ravno prav velika, da »meša štrene največjim«. Za zdaj prav to tudi počne.

članek
 

Bartec Varnost − protieksplozijske zaščitne električne naprave

Podjetje 90 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom, tri odstotke vloži v razvoj. Adamovič Jug: Ključa za rast ni, je samo trdo delo.
Polona Malovrh, Trbovlje ned, 22.12.2013, 09:00
Zagorje – Zagorski Bartec Varnost bo v poslovnem letu, ki se bo izteklo aprila 2014, med zasavskimi gospodarskimi družbami glede na investicijska vlaganja kotiral najviše: ob načrtovanih 22 milijonih evrov prometa bodo za investicije namenili 880.000 evrov. Od tega bodo pol milijona lastnih sredstev vložili v novo tipsko merilnico za razvoj elektromotorjev.

Nekoč zagorsko Varnost je nemški Bartec prevzel leta 1997. Bartec je eden vodilnih evropskih proizvajalcev protieksplozijske opreme, za Bartec Varnost pa je program elektromotorjev eden ključnih produktov, ki predstavljajo dobro polovico proizvodnega programa. Podjetje se vse bolj uveljavlja tudi s protieksplozijsko opremo za rudarstvo.

V trinajstih letih je Bartec nekajkrat zamenjal lastništvo: po Allianzu in Capvisu so od lani v lasti angleškega finančnega sklada Charterhouse. Za nakup Barteca (celotne skupine) je sklad odštel 600 milijonov evrov. Podjetje Bartec Varnost bo letos v slovensko lokacijo vložilo skoraj milijon evrov, promet je od lani povečalo za deset odstotkov, v razvoj na leto vlaga približno tri odstotke prihodkov in je 90-odstotni izvoznik.

Individualne rešitve so njihov standard

Generalni direktor tega 170-članskega proizvajalca protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav Bojan Adamovič Jug je ob »polletju« v končnih napovedih previden: »Plan je sprejet, toda tudi na investicijskem področju se je treba prilagajati enako kot na vseh drugih: odreagirati moramo tako, kot narekujeta trg oziroma povpraševanje.«

Povpraševanje po njihovih izdelkih raste. Če bodo načrt dosegli, bo rast desetodstotna. »Ključa za rast ni,« pravi Adamovič Jug, »so samo trdo delo in predvsem pozitivna naravnanost ter pogled čez naše meje. Naš moto je, da so individualne rešitve naš standard. To pomeni, da pri kupcih iščemo posebnosti, ki jih drugje ne dobijo, mi pa jim jih lahko ponudimo. A v pridobivanje naročil je v teh časih treba vložiti bistveno več energije in tudi pritiski kupcev so večji. Vse se dogaja v zadnjih trenutkih.«

Investicija v tipsko merilnico je del Bartecove strategije, ki za ohranjanje konkurenčnosti zapoveduje nenehno posodabljanje tehnološke opreme. »Projekt naložbe v nov objekt in merilno opremo bo za slovenski trg gotovo dobrodošel. Kot storitev ga bomo ponudili tudi drugim, ki morajo zaradi tega zdaj v tujino, kar je zamudno in tudi drago,« napoveduje Adamovič Jug. Načrtujejo, da bodo za investicije vsako leto namenili od tri do pet odstotkov realizacije.

Bolje več manjših korakov kot en sam, čeprav velik

Uspeh Barteca Adamovič Jug pripisuje predvsem razvejeni prodajni mreži skupine Bartec, po kateri prodajo približno polovico produktov, in razvejeni produktni strukturi: »Zaradi raznolikosti in fleksibilnosti izvoz vsako leto povečujemo.« Letos bo že 90-odstoten. Zaradi razburkanega okolja v gospodarstvu so dolgoročne napovedi nepredvidljive, pravi Adamovič Jug: »Velikokrat se izkaže, da je za razvoj podjetja veliko majhnih korakov bolje kot en sam, čeprav velik.«

Kljub temu da jim »članstvo« v močni Bartecovi tržni mreži omogoča lažji prodor na tuje trge, polovico realizacije ustvarijo z lastno tržno mrežo, pretežno v tujini. »Tudi razvoj imamo lasten in ga sami financiramo. Le da se pri nas stvari ne spreminjajo tako hitro kot v zabavni elektroniki, ko je marsikatera naprava ob nakupu že zastarela. Na področju protieksplozijske zaščite oziroma opreme, ki zagotavlja varnost, se spremembe dogajajo počasi. Naši kupci se težje odločajo za zamenjavo dobavitelja ali produkta,« pravi Adamovič Jug. Tudi dober odziv na takšne razmere je Bartecova prednost.

članek