Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Alex Hine Vrtačnik in Aljoša Huber

Ideja za njihov sistem inteligentne razsvetljave Reflecta se je razvijala sredi džungle na 3000 metrih.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 29.10.2011, 09:00

Ljubljana – Industrijska razsvetljava je bila velika črna luknja, s katero se ni nihče resno ukvarjal, dokler ni v igro stopila Svetloba. Ideja za njihov sistem inteligentne razsvetljave Reflecta se je razvijala tudi sredi džungle na 3000 metrih, kjer sta se spoznala ustanovitelj in tehnični direktor Hine Alex Vrtačnik in danes poslovni direktor podjetja Aljoša Huber.

Od 15 do 20 odstotkov celotne industrijske porabe odpade na razsvetljavo, s sistemom Reflecta pa podjetja prihranijo od 50 do 80 odstotkov energije in izboljšajo osvetlitev. Tako Reflecta z ustvarjanjem pametnih prihrankov lahko prispeva k dvigovanju dodane vrednosti podjetjem, ki jo uvedejo, pravi Huber. Toyota, recimo, samo v eni tovarni prihrani 200.000 evrov na leto, v Henklu pa so osvetlitev izboljšali za 500 odstotkov. Strankam prinašamo donos, pravi Vrtačnik in dodaja, da je nekaterim to kar čudno slišati.

Globalni tržni potencial zamenjave industrijske razsvetljave, s čimer se ukvarja Svetloba, je 125 milijard evrov, v Sloveniji pa okoli 87 milijonov evrov. Huber pravi, da se bo bazen večjih podjetij v Sloveniji v dveh letih izpraznil, zato morajo gledati ven. Zdaj so prisotni v Nemčiji, na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, v Združenih arabskih emiratih. Prihodnje leto je na vrsti Avstrija, v poznejši fazi pa načrtujejo še prodor na trge ZDA, Kanade in Brazilije.

Lani so leto končali s 600.000 evri prometa, letos pa ga bodo z milijonom. Načrt za prihodnje leto pa je tri milijone evrov. Do zdaj so vse dosegali z lastno organsko rastjo, brez posojil, so pa odprti za tuje vlagatelje. Prvi investitor v podjetje je bil Vrtačnikov oče Anton Vrtačnik, ki je sistematiziral proizvodnjo, v idejo Svetlobe pa so verjeli tudi dobavitelji, s katerimi dobro sodelujejo. »Reflecta je danes čistokrvni slovenski izdelek, ki ga najdete v marsikaterem zelo močnem tujem podjetju,« se pohvali Vrtačnik in dodaja: »Čeprav uporabljamo vgradne dele, ki so narejeni nekje v Evropi, je znanje slovensko.«

Za hitrejšo rast potrebujejo denar. Ne otepajo se tujih investitorjev, ki vlagajo velike zneske, a postavljajo pogoje. Svetloba ima še eno leto, da spleza iz faze start up podjetja, razlaga Huber. Oblikovali so že strukturo podjetja, za pridobitev tujega kapitala pa bo treba prodreti še na kakšen trg.

Od konkurence jih loči drugačen poslovni model, znanje in strokovnost. »Če nimaš kakovostnega izdelka, ki ga poznaš do obisti, in stojiš za njim za primerno ceno, s primernim servisom, dolgoročno ne bo šlo,« je prepričan Vrtačnik. Oblikovali so tudi model financiranja zero z nepovratnimi sredstvi in poplačilom stroškov s prihranki.

Na leto prodajo od sedem do osem tisoč svetil, na sedanji lokaciji v Logatcu pa jih lahko izdelajo 50.000 na leto. Do konca leto bo v podjetju zaposlenih devet ljudi, z outsorcingom pa kruh dajejo od 40 do 60 ljudem. »Delo v naši proizvodnji ni močen faktor, ker je proizvodnja robotizirana. Cena materiala je tista, ki pogojuje ceno svetilke, tako se nam je ne izplača seliti iz Slovenije. Razen zaradi oddaljenih trgov,« še pravi Vrtačnik. Zdaj končujejo združevanje pod eno blagovno znamko Reflecta, ker je ta bolj prepoznavna, tako da bo kmalu začela delovati tudi nova spletna stran.



članek
 

Matej Kurent z izdelki CalypsoCrystal

Izdelujejo prestižne dodatke za mobilne naprave in jih prodaja na 31 trgih, tudi v najdražji veleblagovnici na svetu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 11.02.2012, 09:00
Ljubljana – Pred letom so bili neznani, danes pa prodajajo po vsem svetu. Calypso Crystal izdeluje prestižne dodatke za mobilne naprave in jih prodaja na 31 trgih. Direktor Matej Kurent pravi, da je zgodba za izdelkom tista, ki mu da pečat. Ko so razmišljali, kaj ponuditi trgu, so ugotovili, da so velik potencial živahni trgi mobilnikov. Sploh v višjem, bolj luksuznem razredu, kjer ni bilo kakovostnih ponudnikov dodatkov za mobilnike znamke Apple. Tako so si pravzaprav sami ustvarili kategorijo kupcev, ki je prej ni bilo. Njihovi kupci so bogati ljudje, ki kupujejo po več kosov izdelkov, tudi kot darila, novi bogataši in mladi ljubitelji, ki dolgo varčujejo, da si jih lahko privoščijo. Večinoma pa gre za ljudi, ki so na začetku kariere in želijo izdelek, ki nima samo funkcije, ampak tudi zgodbo, odlično izvedbo iz najboljših materialov. Za uveljavitev na trgu so uporabili kar sodobna tehnološka orodja, ki so na voljo po vsem svetu, večinoma brezplačno. To velja tako za informacije, ki jih lahko razpošiljajo brez velikih vložkov v oglaševanje, za logistiko, ki omogoča prevoz izdelka v 24 urah po vsem svetu, in za denarna nakazila. Denarja za velike trženjske kampanje nimajo, saj so še vedno start-up podjetje. Zato je zanje pomembno, da spodbujajo zanimanja za izdelke drugače. Prisotni so v družbenih omrežjih, blogih in v revijah po vsem svetu, ki pišejo o prihajajočih trendih. Njihove izdelke pa lahko najdemo v najdražjih veleblagovnicah, kot je Harrods v Londonu. Cene izdelkov CalypsoCrystala se gibljejo od sto evrov navzgor. Vsak izdelek oziroma paket je opremljen z oznako ročno izdelano v Sloveniji, Evropa, in s podpisom, kdo ga je zapakiral. Zelo poudarjajo, da je izdelek narejen ročno in za vsako stranko posebej. Kurent pravi, da je oznaka narejeno v Evropi zelo pomembna, saj za mnoge trge evropsko blago velja za kakovostno in zaupanja vredno. Kar 40 odstotkov kupcev, ki so izdelek kupili neposredno prek njihove spletne strani, jim napiše zahvalo. Veliko jih po spletnih omrežjih, ko dobijo izdelek, sporoči, kako jih je osrečil. Zato morajo svoje obljube držati, pravi Kurent V portfelju imajo dva izdelka – kristalne podstavke CrystalDock in usnjene ovitke za mobilnike CalypsoCase. Notranje okovje teh je iz lahkega in robustnega titana, ki varuje napravo ob padcih in udarcih. Na zunanji strani pa ovitek obdaja italijansko usnje in srebro. Posebna mikrovlakna ščitijo napravo in jo držijo v ovitku. V izdelavo kristalnih podstavkov so vključili znanje več kot 300 let tradicionalne slovenske proizvodnje in obdelave kristala ter sodobne inovativne tehnološke rešitve. Vsi njihovi izdelki so narejeni v Sloveniji. »Za proizvodnjo naših izdelkov, ki nastajajo pod našim budnim nadzorom, smo izbrali izkušene in preverjene partnerje. Premijske surovine večinoma uvozimo iz tujine,« pravi Kurent. Tako premijsko usnje prihaja iz Italije, titan iz Nemčije, CalypsoRing (srebro) pa iz Italije in Slovenije. Trenutno imajo dovolj zmogljivosti, da zadostijo povpraševanje, pri proizvodnji pa so fleksibilni in lahko relativno preprosto skalirajo proizvodnjo navzgor. Ideje za novosti iščejo med uporabniki. »Vedno se sprašujemo, kako ljudje uporabljajo mobilne naprave in kakšen idealen dodatek bi potrebovali,« pravi Kurent. Tako so že razvili nov izdelek, ki bo na trgu čez 14 dni. Več o njem nam Kurent še ni mogel zaupati. »Ta hip končujemo zadnje podrobnosti vizualne predstavitve (marketing). Bo pa izdelek spet odprl novo kategorijo med dodatki za mobilne telefone,« razlaga. V podjetju so trenutno trije zaposleni. »Naše ključne kompetence so dizajn ter predvsem marketing in odnosi z javnostjo. Outsourcamo pa proizvodnjo,« razlaga Kurent. Podjetje se financira z lastniškim kapitalom ustanoviteljev in dveh investitorjev, poslovnih angelov. Začetne finančne težave niso bile prevelike, saj je bil vložek ustanovitelja zadosten, še dodaja Kurent.

članek
 

Marjan Pogačnik

Iskri Mehanizmom se vlaganja kljub krizi obrestujejo. Na podlagi strategije so v štirih letih prihodke skoraj podvojili.
Blaž Račič, Jesenice Sat, 17.12.2011, 09:00
Dr. Marjan Pogačnik je v podjetje Iskra Mehanizmi iz Lipnice s 450 zaposlenimi kot direktor in večinski lastnik prišel leta 2005. Proizvodni program se je, kot pravi, takrat težko prodajal, podjetje je bilo razvojno slabo aktivno. Danes v razvoju zaposlujejo 40 delavcev, kar se kaže tudi v prodajnih rezultatih.

Marjan Pogačnik je v podjetje lastniško vstopil prek lastnega podjetja Zafina, s katerim se je zadolžil pri bankah in kot jamstvo za plačilo obveznosti zastavil vse osebno premoženje, kar ga razlikuje od razvpitih tajkunov. Tudi zato je osebno zelo zainteresiran, da podjetje uspešno posluje.

Prihodek od prodaje, dobiček in dodana vrednost na zaposlenega se zadnja leta povečujejo in so plod strategije, ki so jo zasnovali leta 2005, pravi Marjan Pogačnik, podjetje pa je rastlo kljub gospodarski krizi. Leta 2008 so ob 20.000 evrih dodane vrednosti na zaposlenega ustvarili za 34 milijonov evrov prihodkov in en milijon evrov izgube. Letošnji rezultat ob dodani vrednosti na zaposlenega približno 32.000 evrov obeta za okoli 58 milijonov evrov prihodkov in poldrugi milijon evrov dobička. Finančnega uspeha bodo deležni tudi zaposleni, saj bodo konec leta prejeli še nagrado v višini 350 evrov neto. Marjan Pogačnik ne skriva smelih načrtov in napoveduje nadaljnjo rast tudi v prihodnjih letih.

Zaradi grehov nekdanje uprave, ki se je po navodilih tedanjih lastnikov zadolžila za 20 milijonov evrov, za razvojne projekte lahko namenijo le manjši del dobička, oviro na poti za smelejši nadaljnji razvoj pojasni Marjan Pogačnik. Za poplačilo glavnice morajo na leto nameniti en milijon evrov, v primežu starih dolgov pa bodo ostali še deset do 15 let, pravi. Kljub temu bodo v prihodnjih letih investirali v avtomatizacijo proizvodnje, s čimer se bodo lažje prilagajali kupcem, s katerimi so v tesnih stikih. Za prihodnje leto načrtujejo podvojitev letošnjih vlaganj na več kot štiri milijone evrov. Zaradi posodobitve proizvodnje in avtomatizacije bodo uvedli predvsem delovna mesta z delovno silo z višjo izobrazbeno strukturo, manj zahtevnih delovnih mest pa bo manj.

Podjetje ima že 55-letno tradicijo in se je razvilo iz manjše urarske delavnice. Z vstopom Iskre so dejavnost razvili v finomehaniki, zdaj pa proizvodni program sestavljajo trije deli: program za avtomobilsko industrijo, električni aparati in mehanizmi – števci. Veliko večino proizvodnje izvozijo. Marjan Pogačnik pravi, da so najkompetentnejši na področju mehatronike, električnih motorjev in prenosov, pri tem pa se pohvali, da so razvojni dobavitelj za nizozemskega velikana Philips. Zanj so razvili različne uporabne izdelke, denimo brivnike in depilatorje, ki jih tudi izdelujejo. In kaj jim daje prednost pred cenejšo kitajsko konkurenco? »Če se brijete z brivnikom, ki je narejen na Kitajskem, vas po britju peče brada,« tehnično kompetenco kot eno od prednosti predstavi Pogačnik. Že v enem tednu od naročila kupcem dobavijo izdelke, poudari še prilagodljivost in doda, da imajo proizvodnjo zasnovano tako, da zalog končnih izdelkov skoraj nimajo. Poleg tega med drugim izdelujejo radarski tempomat za avtomobile (zaznava prisotnost predvozečega avtomobila in vzdržuje ustrezno varnostno razdaljo) in jih dobavljajo Mercedesu, Volvu, Hyundaiu, Porscheju, našteva priznane avtomobilske blagovne znamke, v katerih so vgrajeni v Lipnici razviti mehatronski sklopi.

Kot uspešno podjetje so pred kratkim med 15.000 evropskimi podjetji v eni od kategorij (tako kot Mercator) prejeli Evropsko poslovno nagrado – Častni trak »Ruban d' Honour«, med pomembna priznanja pa je Pogačnik uvrstil še priznanje za sistematično investiranje v znanje in skrb za izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih, ki so jim ga podelili v okviru Planeta GV in Inštituta za izobraževalni management SOFOS.

članek
 

Damjan Mulej, El-Tec

V Elektro-termo Mulej z Bleda so prejeli nagrado za najodmevnejše energetsko podjetje v kategoriji malih podjetij.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 17.03.2012, 09:00
Ljubljana – Pred kratkim so v Elektro-termo centru Mulej z Bleda prejeli nagrado za najodmevnejše energetsko podjetje v kategoriji malih podjetij. Damjan Mulej, svetovalec direktorja in solastnik podjetja, pravi, da so vedno iskali poti, kako biti drugačen od konkurence. El-Tec Mulej izvaja projekte, ki prinašajo nižjo porabo energije in vode. Delajo na štirih poslovnih stebrih: daljinska energetika, vodovodni sistemi, učinkovita razsvetljava in energetsko upravljanje objektov. »Ne glede na prvi pogled veliko različnost med temi področji, projekte izvajamo podobno ali na enak način. Od ugotovitve stanja pri naročniku prevzamemo celovite aktivnosti do končnega cilja – znižanja porabe primarnega energenta, ne glede na to, ali je to plin, kurilno olje, elektrika in tudi voda,« razlaga Damjan Mulej in dodaja: »Pri projektih posebno pozornost namenjamo obnovljivim virom energije, pri katerih je uporaba le teh smiselna.« Podjetje je zraslo iz obrtne delavnice iz leta 1968, od avgusta lani pa so v skupini Petrol. »S tem smo dobili veliko podporo pri projektih in financah. Kajti kar nekaj projektov je takih, da jih v času trajanja pogodbe financiramo sami kot pogodbeni partner. Poleg tega je poseben izziv iskanje sinergij s tako veliko in uspešno družbo, kot je Petrol,« razlaga Mulej. Poslujejo na trgih nekdanje Jugoslavije – Srbija, BiH, Hrvaška, Makedonija, ker so jim iz različnih razlogov blizu. V zadnjih dveh letih so se vrnili v Avstrijo in severno Italijo, kjer so bili prej navzoči s prodajo proizvodov (od leta 2006 proizvodnje nimajo več), zdaj pa tudi s storitvami. »Ta dva trga sta precej drugačna od drugih naših trgov: že zaradi drugačne mentalitete, pristopa in tudi zaradi drugačnih tehničnih statusov sistemov. Tu so sistemi daljinskega ogrevanja z drugačnimi tehničnimi specifikami in jih je treba drugače optimirati. Veliko več energije je treba vložiti v prepričevanje kupcev,« pravi Mulej. Njihove stranke so predvsem subjekti iz javnega sektorja, javna podjetja in tudi industrija. V glavnem podpisujejo dolgoročne pogodbe, za pet do 15 let, kar je v gospodarstvu v teh časih lahko malo tvegano. Največ strank je še vedno iz distribucije toplotne energije, počasi pa se širijo tudi v druge segmente. Tako so prejšnji teden s podjetjem Komunala Kranj podpisali pogodbo za prvi večji projekt tehnično-ekonomske optimizacije delovanja vodovodnega sistema. V tem segmentu zelo računajo na razvoj projektov, sploh glede na posledice podnebnih razmer. »Počasi se bomo začeli zavedati, da čista pitna voda ni sama po sebi umevna,« poudarja Mulej. Konkurenta, ki bi na tako širokem področju pokrival enake storitve, ne poznajo. Imajo pa konkurente v posameznih segmentih. »Naša dolgoročna politika temelji na celovitih storitvah, prilagojenih kupcu. Nenehno smo razvijali rešitve in izdelke, ki bi bili drugačni od drugih ponudnikov. To še vedno zelo intenzivno počnemo, in če se nam konkurenca malo približa, poskušamo pobegniti: z drugačnim pristopom, pogledom. To nam je za zdaj šlo kar dobro od rok,« pravi Mulej. Njihov ključni partner za programsko opremo za optimizacijo delovanja sistemov je podjetje 7 Technologies iz Danske. Drugi ključni partner je Siemens, ki jim dobavlja del tako programske kot strojne opreme, ki pa jo sami vedno nadgradijo s svojim znanjem. Imajo še določen del lastnih produktov, predvsem programske rešitve za daljinsko spremljanje delovanja sistemov in spremljanje porabe energije. Sicer sodelujejo tudi z ljubljansko fakulteto za strojništvo, pa mariborsko in beograjsko univerzo. »Študenti na teh univerzah že diplomirajo z uporabo naših rešitev. Seveda te študente tudi zaposlujemo. To je naš cilj, ker tovrstnega kadra ni zadosti na trgu. Zato jih opazujemo že v višjih letnikih fakultet in vabimo k sodelovanju z nami,« razlaga Mulej. Letos bodo število zaposlenih povečali za dobrih deset odstotkov.

članek
 

Vorteks z elektromotorjem zmagovalec tekmovanja start-up

Konkurenčna prednost novega ploščatega elektromotorja je inovativno navitje, razlaga Peter Frantar iz Vorteksa.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.04.2012, 18:00
Ljubljana – Vorteks je mlado podjetje, ki združuje inženirsko znanje podjetja Siop elek­tronika in vitko podjetniško okolje Zarie iM. Z novim elektromotorjem so zmagali na letošnjem tekmovanju za start-up Slovenije.

»Vorteks je spin-off podjetje Siop elektronike, nastalo z namenom, da motor pripeljemo do tržnoprodajnega izdelka,« razlaga soustanovitelj Peter Frantar. Ideja se je porodila malo po naključju, malo pa zaradi iskanja rešitve razvojne elektronike za neko podjetje. »Zdelo se nam je škoda, da bi produkt, ki smo ga naredili do konca, zavrgli, zato smo delali naprej,« pravi Frantar. Takrat se je porodila ideja za nov elektromotor, pri projektu pa delajo štirje, inženirji in tehniki.

Prvi izziv za podjetje je komercializacija novega tipa brezjedrnega in brezkrtačnega ploščatega elektromotorja, katerega ključna prednost pred konkurenčnimi ploščatimi elektromotorji je inovativno navitje. Bakreno navitje je naneseno na podlago v tankem sloju, s tehnologijo večplastnih vezij pa lahko zagotovimo minimalno zračno režo med magneti. Ker so posamezne faze v slojih medsebojno zamaknjene, je pospeševanje enakomerno, velika stična površina navitja s podlago pa zagotavlja hitro odvajanje toplote in s tem možnost hipne velike preobremenitve, na primer pri speljevanju.

Večanje moči je enostavno – z dodajanjem novih tankih plošč z navitjem. Motor je preprost za izdelavo in izredno prilagodljiv. Razvoj motorja je v fazi konceptualnega modela, ki ga namerava podjetje naprej razvijati glede na produktne zahteve proizvajalcev končnih aplikacij (na primer motorji za električna vozila, vrtno orodje, gospodinjske aparate itd.). Prvi končni produkt razvijajo v sodelovanju z največjim evropskim proizvajalcem kompresorskih motorjev za sesalnike, slovenskim podjetjem Domel.

Ta jim pomaga pri nekaterih meritvah, simulacijah, ker sami nimajo teh možnosti. Sodelujejo z dvema Domelovima inženirjema, njihov cilj pa je ustvariti uporaben izdelek za prodajo. »Nanje smo se obrnili, ker imajo veliko prakse in za potrditev, da delamo dobro,« odločitev pojasnjuje Frantar.

članek
 

Jakob Šušterič, MESI

V dveh letih bi osvojili evropski trg, letos bodo začeli prodajati v Avstriji, Nemčiji in Franciji, pogajajo se v Kazahstanu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 02.06.2012, 12:00
Ljubljana - MESI je mlado podjetje, ustanovljeno pred dobrim letom in pol, odločili pa so se, da bodo poenostavili diagnosticiranje srčno-žilnih bolezni. Marca so svjo napravo začeli prodajati v Sloveniji in že pokrili dobro četrtino trga.

Zaenkrat so razvili in prodajajo Avtomatski merilnik gleženjskega indeksa, delajo pa tudi že na novih napravah. Idejo za napravo so jim dali zdravniki iz Izolske bolnišnice. »Takrat sva bila s Tomotom Krivcem še študenta in smo že na fakulteti za elektrotehniko naredili študijo izvedljivosti. Po tem smo opravili teste in ugotovili, da naprava lahko nadomesti doslej uveljavljeno Dopplerjevo ultrazvočno metodo. Želeli smo narediti nekaj več, zato sem se lotil pisanja poslovnega načrta,« začetke podjetništva opisuje direktor Jakob Šušterič. Eden od idejnih vodij je tudi delni lastnik podjetja in jih je spremljal in strokovno sodeloval celotno pot razvoja.

Pri izdelavi tržnega prototipa so sodelovali z Laboratorjiem za digitalno obdelavo signalov, slik in videa s fakultete za elektrotehniko. »Z njimi smo razvili precej kompleksen algoritem, ki je naša inovacija,« razlaga Šušterič. Po končanem razvoju so dobili certifikat EC, ki jim dovoljuje prodajo v Evropi, saj potrjuje, da je naprava izdelana po medicinski direktivi, ki je v Evropi zelo stroga.

»Za potrebe tega certifikata smo morali urediti tudi naš sistem vodenja kakovosti, tako smo najmlajše podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo certifikata ISO 9001 in ISO 13485,« razlaga Šušterič.

V podjetništvu so bili bolj novi, a, če nekaj hočeš, se boš naučil, meni sogovornik. Poslovni načrt so prijavili tudi na tekmovanje za Rektorjevo nagrado in jo dobili. Bili so v finalu tekmovanja Startup Slovenija 2011, novembra istega leta pa so bili zmagovalci Slovenskega foruma inovacij. »Nagrade so nam pomagale priti v medije, kar pa je prineslo tudi kak poslovni kontakt. Poleg tega so nas distributerji začeli jemati bolj resno. Saj veste, nekega 22-letnika v kratkih hlačah ne jemljejo resno,« o pomenu nagrad pravi Šušterič.

Ko so dobivali nagrade so se še učili trženja, ekonomije, zdaj pa že sodelujejo s tremi distributerji v tujini, pri katerih so njihove testne naprave in v kratkem pričakujejo njihove odločitve.

V Sloveniji prodajajo sami. Napravo so prodali že v vse večje zdravstvene domove in bolnice, tako pokrivajo že več kot četrtino domačega trga. Prostora je ogromno, v Sloveniji za okoli 200 naprav, v Evropi jih načrtujejo prodati okoli 50.000, čeprav je prostora več. Na vseh trgih bodo glavnim zdravnikom poslali napravo v testiranje, da bodo napisali mnenje in tako v strokovnih krogih razširili napravo.

Poleg prodaje prek distributerjev bodo gradili tudi lastno prodajno mrežo, prek spletnega mesta, ki bo njihov prodajni kanal. Kupce bodo prepričali na kongresih, ki se jih bomo udeležili kot razstavljalci. »V prihodnjih petih letih bomo zgradili svojo prodajno mrežo, na katero bomo priključili še druge produkte, ki jih že razvijamo in bodo nared prihodnje leto,« o načrtih pove Šušterič.

Razvijajo še podobno napravo kot je obstoječa, a za diagnozo vseh žilnih bolezni, nadgrajeno z brezžično povezavo z internetom. Naprava bo podatke pošiljala v oblak, v katerega bo zdravnik lahko dostopal v zgodovino merjenja za določenega pacienta. Poleg tega bodo naredili tudi medicinski pripomoček za preventivno diagnostiko osnovnih življenskih funkcij za domačo uporabo, ki bo pravtako brezžična. Cena pa se bo gibala nekje okoli pol cene dobrega mobilnega telefona.

Distributerje bi imeli v vsaki državi. Letos naj bi podpisali tri pogodbe z distributerji v Avstriji, Nemčiji in Franciji, pogovarjajo se tudi v Kazahstanu. Tja so prišli preko Slovenske hiše. »V dveh letih moramo pokriti celoten evropski trg,« pravi Šušterič. V načrtu imajo tudi vstop na ameriški trg, a so tam strožja medicinska pravila. Zato morajo najprej pripraviti vso dokumentacijo, kar traja kako leto.

V razvoj so doslej vložili okoli 150.000 evrov. Začetki so bili težki, saj sta ves denar od študentskega dela Tomo in Jakob vložila v projekt. Zato sta na začetku vzporedno z MESI-jem delala še drugje. Dobili so tudi sredstva razpisa podjetniškega sklada P2, s katerim so plačali sodelovanje s fakulteto, letos pa so dobili bančno posojilo za financiranje proizvodnje naprave.

Materiale za naprave jim dostavijo dobaviteljii iz Evrope, sestavljajo pa jih sami. »Naše so razvojne mape, ohišje se brizga drugje, pumpe kupimo, LCDje kupimo, manšete se po naših načrtih delajo drugje. Pri nas te sklope sestavimo, testiramo in zapakiramo,« pravi Šušterič.

Na trgu sta dve konkurenčni napravi, ki sta se pojavili v letu našega razvoja, razlaga Šušterič. Ena je angleški Huntleigh, druga nemški Boso. »Naša naprava je cenejša, manjša, bolj enostavna za uporabo, le s tremi manšetami in ne potrebuje priklopa na računalnik,« konkurenčno prednost razloži Šušterič.

V MESI-ju si želijo utrditi kot vodilni proizvajalec pripomočkov za diagnostiko srčno-žilnih bolezni. Prostori Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, kjer delujejo, so jim že pretesni, zato se bodo do konca leta preselili v večje prostore.

članek
 

Marcel Verstovšek, HYB

V podjetju HYB proizvajajo in tržijo senzorje tlaka, medicinske pripomočke, elektronske sklope in debeloplastna hibridna vezja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 13.10.2012, 12:00
Ljubljana - V znanje in razvoj usmerjena družba HYB iz Šentjerneja snuje, proizvaja in trži senzorje tlaka, medicinske pripomočke, elektronske sklope in debeloplastna hibridna vezja. Svoje izdelke prodajajo povsod po svetu.

Letos so v podjetju praznovali 40-letnico, saj začetki HYB segajo v 70. leta preteklega stoletja, ko so v sodelovanju med Iskro in Institutom Jožef Stefan nastali zametki hibridne tehnologije v Šentjerneju.
Podjetje se ukvarja s proizvodnjo, razvojem in trženjem debeloplastnih hibridnih mikrovezij, senzorjev tlaka, medicinskih pripomočkov ter elektronskih sklopov za uporabo različnih aplikacij v medicini, avtomobilski industriji, telekomunikacijah, grelno-hladilnih sistemih ter drugih vrstah industrij.

V zadnjih letih so veliko vlagali predvsem v razvoj industrijskega programa in programa medicine, ki sta njihova ključna strateška cilja tudi v prihodnje. Lani so pridobili znak »CE« za sistem brezžičnega prenosa signala krvnega tlaka, ki je plod lastnega znanja in se uporablja v medicini. Poleg šentjernejske družbe je na svetu le še en ponudnik primerljivega sistema.

Z dvema multinacionalkama se že dogovarjajo za nakup njihovih novih izdelkov. Sicer pa so jim konkurenca na trgu medicinskih pripomočkov predvsem velike multinacionalke, ki pa se ne ukvarjajo toliko z razvojem, ampak iščejo manjša razvojna podjetja, ki bi bila zanimiva za nakup. »Torej so te velike multinacionalke potencialno lahko tudi naši kupci. A se ne prodajamo, ampak iščemo zgolj kupce za naše izdelke,« pravi direktor podjetja Marcel Verstovšek. Drugi konkurenti so manjša raziskovalno-razvojna podjetja, a so se v Hybu usmerili v nišo, ki ni toliko zasedena, zahteva pa specifična znanja in izkušnje. Te jim posledično zagotavljajo ključno konkurenčno prednost.
Svoje medicinske pripomočke prodajajo po vsem svetu. Kupce iščejo po dveh kanalih, in sicer prek multinacionalk, ki njihove izdelke kupujejo in jih prodajajo po svojih distribucijskih kanalih, ter prek lokalnih distributerjev, na primer na trgih Avstralije, Azije, na Japonskem in v Braziliji, ki promovirajo in prodajajo izdelke pod blagovno znamko Hybysens. »Iskreno povedano, če bi delali samo za domači trg, bi ´trgovino´ lahko kaj kmalu zaprli. Naši izdelki so namenjeni svetovni uporabi,« pravi Verstovšek.

Podjetje zaposluje 63 ljudi v proizvodnji in razvoju, tesno pa sodelujejo tudi z razvojnimi centri, centri odličnosti, Institutom Jožef Stefan, ljubljanskim kliničnim centrom. »To nam omogoča, da po znanju, bazičnem in aplikativnem razvoju konkuriramo svetovnim multinacionalkam,« razlaga Verstovšek. Zaposleni so večinoma elektro- in strojni inženirji. Ker gre za specifično področje medicine, je kader nemogoče dobiti doma. Pomagajo si z domačimi zdravniki, veliko znanja pa pridobijo v tujini.

članek
 

Simon Mandelj, GEM motors

Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal postavlja nove standarde na področju električnih motorjev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Delo sob, 29.06.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal je v več letih razvila inovativen električni motor, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Elektromotor je zasnovan na drugačnem fizikalnem principu, ima zelo dober izkoristek in tudi ugodno ceno izdelave. Zdaj iščejo partnerje za serijsko proizvodnjo.

Tako kot vsaka prebojna zgodba se je tudi ta začela v garaži, kjer je doktor strojništva in direktor podjetja Gem motors Simon Mandelj rad raziskoval področje elektromagnetike. Podjetje je razvilo nov tip sinhronskega elektromotorja s trajnimi magneti, ki ima večji izkoristek in večji specifično moč v primerjavi sedanjimi elektromotorji. Rešitev temelji na novi tehnologiji, ki je predmet patentne zaščite. Tako nov tip elektromotorja določa nove standarde na področju električnih vozil. Inovativna zasnova, dovršen dizajn, integrirana konstrukcija v kolesu, velik izkoristek, preprosta in ekonomična rešitev ter povečan domet električnih vozil so njegove glavne odlike, motor opisuje Mandelj. Možna je uporaba različnih moči od štirih do 15 kilovatov, s čimer bi po besedah Mandlja pokrili večino trga električnih vozil, od skuterjev do štirikolesnikov. Izdelava motorja je ob enaki učinkovitosti za 10 do 15 odstotkov nižja kot pri konkurenci, še pravi Mandelj.

Konkurenca, ki je na področju električnih motorjev velika, je v razvoj vložila več kot 10 milijonov evrov, medtem ko je GEM motors doslej porabil približno pol milijona za razvoj in izdelavo prototipa, pravi Mandelj. Projekt je pridobil zaupanje investitorja Alcu, ki je podprl razvojno fazo in patentiranje ter je tudi solastnik podjetja. Zdaj pa ekipo čaka še velik izziv – vstop na svetovni trg. Pri razvoju trenutno sodeluje deset ljudi, od tega so štirje zaposleni, preostalo so zunanji sodelavci ter študenti elektro in strojne smeri.

Produkt ima zelo velik tržni potencial, saj je prihodnost v električni mobilnosti, meni Mandelj. Če bo vse šlo po načrtih, bi v petih letih prometa lahko imeli okoli milijarde evrov, desetodstotni tržni delež pri motociklih in petodstotnega pri električnih vozilih. Letošnji glavni cilj je poiskati kupca, da bi lahko začeli konkretne projekte in nadaljevali razvoj. Nekaj interesentov je že, a več za zdaj ne morejo povedati. Upajo, da bodo dogovor dosegli konec leta. Drugi cilj za letos je pridobitev večjega denarnega vložka, da bi projekt privedli na višjo raven. Tako bi lahko začeli maloserijsko proizvodnjo. Njihov cilj je industrijska proizvodnja. Želimo, da inovacija zaživi, pravi Mandelj. Poleg tega bi želeli ostati v Sloveniji, saj imajo tu kot pravi inovator dovolj znanja, manjkajo jim le udarni proizvodi. Seveda so odprti za različne možnosti, zato tudi prodaja tehnologije ni izključena.

Dodatne finančne vire bi lahko pridobili tudi z evropskimi sredstvi. Mandelj pravi, da iščejo projekt, ki bi jim bil pisan na kožo, zato se bodo verjetno prijavili na katerega od evropskih razpisov.

članek
 

Simon Mandelj, GEM motors

Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal postavlja nove standarde na področju električnih motorjev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Delo sob, 29.06.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal je v več letih razvila inovativen električni motor, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Elektromotor je zasnovan na drugačnem fizikalnem principu, ima zelo dober izkoristek in tudi ugodno ceno izdelave. Zdaj iščejo partnerje za serijsko proizvodnjo.

Tako kot vsaka prebojna zgodba se je tudi ta začela v garaži, kjer je doktor strojništva in direktor podjetja Gem motors Simon Mandelj rad raziskoval področje elektromagnetike. Podjetje je razvilo nov tip sinhronskega elektromotorja s trajnimi magneti, ki ima večji izkoristek in večji specifično moč v primerjavi sedanjimi elektromotorji. Rešitev temelji na novi tehnologiji, ki je predmet patentne zaščite. Tako nov tip elektromotorja določa nove standarde na področju električnih vozil. Inovativna zasnova, dovršen dizajn, integrirana konstrukcija v kolesu, velik izkoristek, preprosta in ekonomična rešitev ter povečan domet električnih vozil so njegove glavne odlike, motor opisuje Mandelj. Možna je uporaba različnih moči od štirih do 15 kilovatov, s čimer bi po besedah Mandlja pokrili večino trga električnih vozil, od skuterjev do štirikolesnikov. Izdelava motorja je ob enaki učinkovitosti za 10 do 15 odstotkov nižja kot pri konkurenci, še pravi Mandelj.

Konkurenca, ki je na področju električnih motorjev velika, je v razvoj vložila več kot 10 milijonov evrov, medtem ko je GEM motors doslej porabil približno pol milijona za razvoj in izdelavo prototipa, pravi Mandelj. Projekt je pridobil zaupanje investitorja Alcu, ki je podprl razvojno fazo in patentiranje ter je tudi solastnik podjetja. Zdaj pa ekipo čaka še velik izziv – vstop na svetovni trg. Pri razvoju trenutno sodeluje deset ljudi, od tega so štirje zaposleni, preostalo so zunanji sodelavci ter študenti elektro in strojne smeri.

Produkt ima zelo velik tržni potencial, saj je prihodnost v električni mobilnosti, meni Mandelj. Če bo vse šlo po načrtih, bi v petih letih prometa lahko imeli okoli milijarde evrov, desetodstotni tržni delež pri motociklih in petodstotnega pri električnih vozilih. Letošnji glavni cilj je poiskati kupca, da bi lahko začeli konkretne projekte in nadaljevali razvoj. Nekaj interesentov je že, a več za zdaj ne morejo povedati. Upajo, da bodo dogovor dosegli konec leta. Drugi cilj za letos je pridobitev večjega denarnega vložka, da bi projekt privedli na višjo raven. Tako bi lahko začeli maloserijsko proizvodnjo. Njihov cilj je industrijska proizvodnja. Želimo, da inovacija zaživi, pravi Mandelj. Poleg tega bi želeli ostati v Sloveniji, saj imajo tu kot pravi inovator dovolj znanja, manjkajo jim le udarni proizvodi. Seveda so odprti za različne možnosti, zato tudi prodaja tehnologije ni izključena.

Dodatne finančne vire bi lahko pridobili tudi z evropskimi sredstvi. Mandelj pravi, da iščejo projekt, ki bi jim bil pisan na kožo, zato se bodo verjetno prijavili na katerega od evropskih razpisov.

članek
 

Skupina P & P − v Luciji iščejo leve, ne gazel

Peter Polič: »Zaposleni v našem podjetju so partnerji, in ne delavci. Zaradi razmer v državi nas je sram potovati po svetu.«
Boris Šuligoj, Koper pon, 23.12.2013, 18:00
Lucija – Skupina P & P, d. o. o. (doslej je to bila Pick & Place, d. o. o.), iz Lucije spada med najobetavnejše in najrazvitejše na področju razvoja novih tehnologij v elektroniki v državi. »Leto, ki prihaja, bo za našo skupino nadvse pomembno, saj načrtujemo vstop v lastništvo v dve veliki slovenski podjetji,« napol izda poslovno skrivnost Peter Polič, direktor Skupine P & P.

Lastniki podjetja so trije Poliči: oče Vladimir (dolgoletni uspešni podjetnik in nekdanji lastnik Kanala A) ter sinova Denis in Peter. Vladimir Polič se je še v časih lastništva Kanala A ukvarjal z merjenjem TV-gledanosti, in ker ima v sebi precej inovativne kreativnosti ter elektrotehnične žilice, je že pred 16 leti zasnoval napredno rešitev, s katero je naredil pomemben razvojni korak na tem področju in kmalu postal enakovreden sogovornik največjim korporacijam na področju merjenja gledanosti posameznih TV-programov. Vladimir Polič je odkril način enostavnejšega priključka naprave na TV-sprejemnik, kasneje pa so ga spreminjali in prilagajali hitro razvijajoči se tehnologiji TV-industrije, distribucije signalov in vse bolj zapletenim zahtevam naročnikov merjenja (oglaševalcev).

V Sloveniji ima to napravo vgrajenih približno 500 gospodinjstev, ki so izbrana po posebnem, strogo odmerjenem vzorcu. Ljudje morajo soglašati, predvsem pa morajo sodelovati pri merjenju, saj se morajo prijavljati, da naprave lahko beležijo, kdo iz družine in koliko časa gleda TV ter kateri program. Pred dobrima dvema letoma so se v P & P odpovedali razvoju teh naprav in ga prepustili ameriškemu partnerju (Nielsen), ki obvladuje 40 odstotkov svetovnega trga. Sami so ohranili in celo povečali proizvodnjo »telemetrov«. Z njo ustvarijo približno 60 odstotkov vseh konsolidiranih prihodkov. Naprave za merjenje TV-gledanosti izdelujejo v celoti sami. V Sloveniji imajo od pet do deset kooperantov za plastiko, kovinsko ohišje in embalažo, čipe in procesorje pa kupujejo na trgu. V napravo morajo vgraditi in povezati približno 1800 elementov, nekateri so tako majhni, da niso vidni s prostim očesom. »Telemetre« prodajajo v 38 držav po svetu.

»Takoj po prenosu razvoja naprav za merjenje gledanosti TV-postaj našemu ameriškemu partnerju smo oblikovali nov razvojni oddelek, ker brez razvoja elektronike (tako kaže) ne znamo živeti. Zdaj smo že na dobri poti do novih produktov, vendar še nismo na točki, da bi lahko razkrivali podrobnosti. V letu, ki se izteka, smo zelo povečali razvojne zmogljivosti in bomo ta razvoj še agresivneje povečevali v letu 2014. Velika težava, s katero se srečujemo, je, da je na voljo izredno malo inženirjev elektronike oziroma dobrih razvojnikov. Trudimo se s številnimi oglasi in povezavami, tudi s šolami, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah in državah nekdanje Jugoslavije. Vendar je ta kader težko najti. Upam, da bo ta članek vzbudil zanimanje pri kom. Zato mu priporočamo našo spletno stran (www.pandpgroup.eu). Če lahko ponovim enega od oglasov: Mi iščemo leve, ne gazel,« je dejal Peter Polič.

Zaposleni niso delavci

Holding Skupina P & P, ki ima nekaj več kot sto zaposlenih (od tega več kot 40 inženirjev elektronike in 20 elektrotehnikov in elektronskih tehnikov), v lokalnem okolju spoštujejo po izjemno pozitivnem odnosu do zaposlenih. »Zaposleni v našem podjetju so naši partnerji, in ne delavci. Tisti, ki pridejo k nam iz drugih okolij, kar ne morejo verjeti, da je ozračje v tem podjetju tako sproščeno, umirjeno, skoraj družinsko. Ne vem, s kakšno pravico bi morali imeti lastniki drugačen odnos do tistih, ki z nami prispevajo h končnemu rezultatu podjetja. Zato smo bili trije lastniki tudi več kot zadovoljni, ko so nam zaposleni na nedavnem praznovanju desetletnice hčerinskega podjetja SMT izrazili hvaležnost za tak odnos,« pravi Peter Polič.

Holding se ukvarja tudi z distribucijo in prodajo naravne mineralne vode Radenska na Tajskem in v Združenih arabskih emiratih ter z drugimi naložbami. Majhno hčerinsko družbo, ki se ukvarja z gradbeništvom in kamnoseštvom (šest zaposlenih), bodo še letos prodali. Steber Skupine P & P je podjetje SMT, d. o. o. (njeno ime izvira iz tehnološke kratice Surface Mount Technology). To je tehnologija, v kateri sestavljajo elektronske sklope. Skupina bo letos ustvarila za približno 11 milijonov evrov prometa (to je 15 odstotkov več kot lani) in od tega štiri milijone evrov EBITDA (100 odstotkov več kot lani). V začetku leta je družba vzbudila pozornost zaradi visoke uvrstitve na lestvici najuspešnejših v državi, saj je po dodani vrednosti na zaposlenega lani ustvarila 216.000 evrov in je zasedala 29. mesto. Toda z letošnjimi rezultati se bo najverjetneje povzpela še više.

»Naša skupina danes ni odvisna od razmer v državi, ker smo že od začetka poslovanja skoraj 100-odstotni izvozniki. Zadnja leta nekaj malega poslujemo tudi na domačem trgu, vendar je ta delež zanemarljiv. Zaradi razmer v državi nas je le sram potovati po svetu in vsakič znova pojasnjevati partnerjem in prijateljem, da človeška neumnost žal nima meja,« je še povedal komaj 33-letni menedžer, ki pa ima že 12 let menedžerskih izkušenj.

članek
 

Bartec Varnost − protieksplozijske zaščitne električne naprave

Podjetje 90 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom, tri odstotke vloži v razvoj. Adamovič Jug: Ključa za rast ni, je samo trdo delo.
Polona Malovrh, Trbovlje ned, 22.12.2013, 09:00
Zagorje – Zagorski Bartec Varnost bo v poslovnem letu, ki se bo izteklo aprila 2014, med zasavskimi gospodarskimi družbami glede na investicijska vlaganja kotiral najviše: ob načrtovanih 22 milijonih evrov prometa bodo za investicije namenili 880.000 evrov. Od tega bodo pol milijona lastnih sredstev vložili v novo tipsko merilnico za razvoj elektromotorjev.

Nekoč zagorsko Varnost je nemški Bartec prevzel leta 1997. Bartec je eden vodilnih evropskih proizvajalcev protieksplozijske opreme, za Bartec Varnost pa je program elektromotorjev eden ključnih produktov, ki predstavljajo dobro polovico proizvodnega programa. Podjetje se vse bolj uveljavlja tudi s protieksplozijsko opremo za rudarstvo.

V trinajstih letih je Bartec nekajkrat zamenjal lastništvo: po Allianzu in Capvisu so od lani v lasti angleškega finančnega sklada Charterhouse. Za nakup Barteca (celotne skupine) je sklad odštel 600 milijonov evrov. Podjetje Bartec Varnost bo letos v slovensko lokacijo vložilo skoraj milijon evrov, promet je od lani povečalo za deset odstotkov, v razvoj na leto vlaga približno tri odstotke prihodkov in je 90-odstotni izvoznik.

Individualne rešitve so njihov standard

Generalni direktor tega 170-članskega proizvajalca protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav Bojan Adamovič Jug je ob »polletju« v končnih napovedih previden: »Plan je sprejet, toda tudi na investicijskem področju se je treba prilagajati enako kot na vseh drugih: odreagirati moramo tako, kot narekujeta trg oziroma povpraševanje.«

Povpraševanje po njihovih izdelkih raste. Če bodo načrt dosegli, bo rast desetodstotna. »Ključa za rast ni,« pravi Adamovič Jug, »so samo trdo delo in predvsem pozitivna naravnanost ter pogled čez naše meje. Naš moto je, da so individualne rešitve naš standard. To pomeni, da pri kupcih iščemo posebnosti, ki jih drugje ne dobijo, mi pa jim jih lahko ponudimo. A v pridobivanje naročil je v teh časih treba vložiti bistveno več energije in tudi pritiski kupcev so večji. Vse se dogaja v zadnjih trenutkih.«

Investicija v tipsko merilnico je del Bartecove strategije, ki za ohranjanje konkurenčnosti zapoveduje nenehno posodabljanje tehnološke opreme. »Projekt naložbe v nov objekt in merilno opremo bo za slovenski trg gotovo dobrodošel. Kot storitev ga bomo ponudili tudi drugim, ki morajo zaradi tega zdaj v tujino, kar je zamudno in tudi drago,« napoveduje Adamovič Jug. Načrtujejo, da bodo za investicije vsako leto namenili od tri do pet odstotkov realizacije.

Bolje več manjših korakov kot en sam, čeprav velik

Uspeh Barteca Adamovič Jug pripisuje predvsem razvejeni prodajni mreži skupine Bartec, po kateri prodajo približno polovico produktov, in razvejeni produktni strukturi: »Zaradi raznolikosti in fleksibilnosti izvoz vsako leto povečujemo.« Letos bo že 90-odstoten. Zaradi razburkanega okolja v gospodarstvu so dolgoročne napovedi nepredvidljive, pravi Adamovič Jug: »Velikokrat se izkaže, da je za razvoj podjetja veliko majhnih korakov bolje kot en sam, čeprav velik.«

Kljub temu da jim »članstvo« v močni Bartecovi tržni mreži omogoča lažji prodor na tuje trge, polovico realizacije ustvarijo z lastno tržno mrežo, pretežno v tujini. »Tudi razvoj imamo lasten in ga sami financiramo. Le da se pri nas stvari ne spreminjajo tako hitro kot v zabavni elektroniki, ko je marsikatera naprava ob nakupu že zastarela. Na področju protieksplozijske zaščite oziroma opreme, ki zagotavlja varnost, se spremembe dogajajo počasi. Naši kupci se težje odločajo za zamenjavo dobavitelja ali produkta,« pravi Adamovič Jug. Tudi dober odziv na takšne razmere je Bartecova prednost.

članek
 

Ime dneva: Peter Korun, A.s.K

Peter Korun se ukvarja s pametnimi prometnimi znaki, za katere se zanimajo tudi ruske železnice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 18.01.2014, 09:00
Ljubljana – Prometna nesreča na »domačem dvorišču« je Petra Koruna privedla do tega, da se je začel poglobljeno ukvarjati z varnostjo v prometu. Natančneje s pametnimi prometnimi znaki, za katere se zanimajo tudi ruske železnice.

Ideja o pametnih prometnih znakih je sovpadla še z diplomsko nalogo, sosed inovator pa mu je nato svetoval naj svojo inovacijo tudi zaščiti. Korun se je prijavil na razpis Podjetniškega sklada Slovenije za pridobitev zagonske subvencije P2 in napravo razvijal naprej. Prvi dve leti podjetja A.s.K (Aktivna signalizacija Korun) sta bili bolj razvojno-testno naravnani, lani pa se je podjetje intenzivneje usmerilo na trg.

V sodelovanju z AMZS so sistem predstavili širši javnosti. Uporaben je za ceste, železnice, v garažnih hišah in tovarnah. Skupni imenovalec vsem je aktivno opozarjanje na nevarnost trka.

»Kakor nam je poznano takih produktov nihče na svetu še ne proizvaja na tak način. Tako da gre za svetovno inovacijo,« o konkurenci pravi Korun. Trenutno delujočih je 10 sistemov, ki so jih naročile občine. Imajo tudi že prvo tovarno, ki se je odločila za nakup njihovega sistema, zanj se zelo zanimajo tudi ruske železnice in na sosednjem Hrvaškem. Po besedah Koruna je njihov cilj namestitev naprav na vseh oziroma čimveč nevarnih odsekih doma in seveda tudi v tujini. Zaenkrat je obseg proizvodnje tak, da zmorejo vse izdelati sami, kar jim omogoča tudi boljši nadzor nad kakovostjo naprav. V ekipi deluje šest sodelavcev, v glavnem inženirjev elektrotehnike.

Za svojo inovacijo je Korun prejel tudi nekaj nagrad, med njimi občine Žalec za naj inovacijo leta ter nagrado GZS. Kot pravi Korun so vse te nagrade lepa spodbuda za nadaljnje delo, največja pa je to, da je naprava uporabna in doprinaša k varnosti v prometu. Tako se je na primer varnost na nepreglednem križišču v Brunšviku po namestitvi Opozorilnega sistema za nevarne cestne odseke COPS povečala za 87,5 odstotka.

Zanimanje za A.s.K znake je tudi zato, ker so najmanj 10-krat cenejši od alternative – semaforja, saj zanj ni treba posegati v infrastrukturo, postavitev pa je zaradi omenjene prednosti zelo hitra. »Sistem COPS ni zamenjava semaforja, le dodatno opozorilo na križiščih, kjer semaforji zaradi infrastrukture in cene ne bodo nikoli postavljeni. Govorimo o tako imenovarnih nevarnih oziroma nepreglednih cestnih odsekih,« poudarja Korun.

Sistem se napaja s sončno energijo, lahko pa se ga priključi na omrežje tudi prek ulične razsvetljave. Sistem COPS deluje tako, da vozilo, ki se vključuje na prednostno cesto, naprava s pomočjo senzorjev zazna, prav tako zazna vozilo, ki se vozi po prednostni cesti, in udeleženca na neprednostni cesti ob nevarnosti trka z drugim udeležencem opozori z utripajočim klicajem.

Po besedah Koruna sistem razvijajo naprej, tako mu bodo dodali še obveščanje vozil na prednostni cesti, da se jim z neprednostne cesto nekdo priključuje. »Tako bodo vsi udeleženci na nevarnem cestnem odseku imeli informacije o dogajanju. To je zelo dobrodošlo tudi za motoriste, ki dosegajo visoke hitrosti in tako lahko pravočasno reagirajo,« razlaga Korun.

članek
 

Lumu

Ekipa Lumu je uspešna Kickstarter zgodba. Razvili so elektronski svetlomer, ki navdušuje fotografe po svetu.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 29.03.2014, 12:00
Ljubljana – Lumu je ena od uspešnih slovenskih zgodb platforme množičnega financiranja Kickstarter. V kampanji na Kickstarterju so zbrali dobrih 244.000 dolarjev oziroma desetkrat večjo vsoto od pričakovane. V preteklih tednih so izpolnili obveznosti do podpornikov in prednaročnikov ter razposlali vse obljubljene svetlomere po svetu.

Zdaj se bodo bolj posvetili prodaji in odpiranju novih trgov. Seveda pa so polni tudi novih idej, zato bodo razvijali nove produkte, o katerih pa še ne želijo govoriti. »Smo razvojno usmerjeni, imamo polno idej, a naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Razmišljamo v smeri nadgradnje obstoječega produkta,«je vse kar razkrije Staš Stankovič.

Ekipa petih prijateljev, sošolcev, fotografov, inženirjev, razvijalcev se je odločila svoje znanje pretvoriti v nekaj uporabnega in nastal je merilec svetlobe za 21. stoletje. Svetlomer sestavlja več kot 50 delov, fotograf pa ga uporablja tako, da ga vključi v pameti telefon. Zraven so izdelali še usnjeno torbico in verižico, da je Lumu vedno pri roki in se ne izgubi. Napravica deluje na androidu in iosu in je že požela vrsto pohval v tujini.

Narejeno v Sloveniji

Od vsega začetka projekta so želeli imeti proizvodnjo v Sloveniji in zdaj je v proces nastajanja svetlomera vključenih okoli 40 partnerjev. »Mi skrbimo za koordinacijo, razvoj in prodajo,« pravi Stankovič in dodaja: »Izvajalcev ni težko najti, teže je najti dobre.« Sami so do njih največkrat prišli prek priporočil.

Glede konkurence Stankovič pravi, da nič podobnega še niso opazili. Svetlomeri seveda obstajajo že vrsto let, a se v zadnjih 10 letih niso spremenili. Od tod tudi ideja, da je treba nekaj spremeniti. Obstajajo sicer aplikacije na pametnih telefonih, a prav take kot je Lumujeva, po kakovosti ni. Blagovno znamko so tudi zaščitili.

Največ lumujev v ZDA

Skoraj polovico svetlomerov so poslali v ZDA, slabo tretjino zavzema Evropa, nekaj tudi Japonska, sicer pa so jih poslali v več kot 60 držav po svetu. Zakaj taka struktura trgov? Že v osnovi so s kampanjo prek Kickstarterja ciljali na ameriški trg, saj je platforma prilagojena temu trgu. Poleg tega imajo marketing zasnovan v angleškem jeziku, zato so imele angleško govoreče države večino.

Iščejo prodajne partnerje

Trenutno lumuje prodajajo prek svoje spletne strani, imajo lastno prodajo, iščejo pa partnerje in prodajalce. Financirajo se iz tekoče prodaje. Za razvoj bodo verjetno potrebovali zunanjo investicijo, preden pa se za karkoli odločijo, morajo premleti različne možnosti. »Nekako se izogibamo temu, ker nam je doslej uspelo po drugi poti, z lastnim znanjem in sredstvi, tako da menimo, da gremo po taki formuli lahko tudi na večji obseg. Kot smo videli denar lahko samo pohitri zadeve, če je pravilno naložen, ni pa nujno sredstvo,« pravi Stankovič.

članek
 

Simon Meglič, Maksus

Skupina ljubiteljev glasbe je na pobudo gostincev razvila poslovno storitev predvajanja glasbe, ki jo bodo ponudili tujini.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 28.06.2014, 08:00
Ljubljana - Na idejo gostincev so najprej postavili osnovno spletno stran GlobalWebDJ, prek katere lahko gostinec predvaja glasbo, pri čemer se mu ni treba ukvarjati z nakupom plošč, iskanjem radijske postaje, uravnavanjem glasnosti ipd., saj lahko na enem mestu izbira med različnimi zvrstmi, glasbeni kanali pa so zelo dolgi, da se glasba ne ponavlja. »Ko smo videli, da se je prodaja izboljšala zaradi dobrega izbora in načina predvajanja glasbe, obenem pa tudi počutje gostov, smo v tem videli tržno nišo,« razlaga Simon Meglič, partner v podjetju Maksus. V raziskavi trga so ugotovili, da enako storitev potrebujejo trgovci, hotelirji, kozmetični saloni, vsi, ki na javnih prostorih vrtijo glasbo.

Pred tremi leti je nastala prva različica, ki je omogočala predvajanje glasbe samo prek spleta, danes pa ponujajo še različici za blagajne in mobilne naprave. Glasbo so razvrstili po žanrih, za hotele, ki imajo več različnih prostorov (recepcija, restavracija, wellness, fitness ipd.), pa tudi po prostorih. Kot pravi Meglič, imajo v načrtu že novosti.

Poslovna rešitev je sestavljena iz portala in napredne zaledne (backoffice) aplikacije, s katero upravljajo glasbeni uredniki v podjetju. Glasbeno knjižnico širijo z nakupi glasbe prek spleta in plošč, ki jih nato digitalizirajo, programsko opremo pa so razvili sami. Prav tako tudi namenski GlobalWebDJ PRO predvajalnik, ki ga tudi sami sestavljajo. Velik je kot škatlica cigaret in se ga uporablja namesto računalnika. Tako lahko uporabnik na daljavo (prek oddaljenega računalnika, mobilnika, blagajne) izbere, kakšno glasbo bo predvajal tisti dan. Če ima lastnik več lokalov, lahko prek tega nadzira izbor glasbe na daljavo.

Majhna poraba

Prednost naprave je tudi v tem, da porabi malo energije, podobno kot mobilni telefon. »Ključno je, da naše stranke prihranijo na času in pri stroških avtorskih pravic. Da dobijo rešitve na ključ. Za eno predvajalno mesto je strošek manj kot za pol kave na dan, kot vemo, pa dobra glasba lahko dvigne promet za več odstotkov. So pa naše stranke še vedno zavezanci avtorskim agencijam, kot so Sazas, Zamp ali IPM, a je tarifa manjša, ker je način vrtenja glasbe drugačen,« razlaga Meglič.

Najprej na sosednje trge

Ekipa se pripravlja na predstavitev svoje storitve v tujini, »ker so tam možnosti precejšnje in ni veliko rešitev na ključ, kjer sta tako programska kot strojna oprema za vrtenje glasbe na enem mestu«. Najprej bodo napadli trge sosednjih držav. Tako na Hrvaškem nekaj podjetij že preizkuša njihovo rešitev.

Naslednja stopnja pa je svetovni trg, ki se ga bodo lotili po spletu. »Konkurenca seveda obstaja, nismo prvi na trgu. Obstajajo spletni radiji in ponudniki podobnih rešitev. Od njih se ločujemo po kakovostni napravi in izboru glasbe,« pravi Meglič. Ekipo podjetja sestavljajo štirje, različnih profilov, od računalničarjev do ekonomistov, ki pa so vsi ljubitelji glasbe.

članek
 

Ekipa Swich

Slovenski brezžični dizajnerski polnilec je v dveh dneh dosegel zastavljeni cilj na platformi Kickstarter.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.07.2014, 06:00
Ljubljana – Na platformi množičnega financiranja uspešno zbira denar še en slovenski projekt, Swich, ki je že v prvih dveh dneh kampanje dosegel zastavljeni cilj. Swich se uporablja kot stojalo na mizi ali pultu, na katerega položimo svoj android ali iPhone in baterija se polni brez uporabe kabla.

Ekipa iz oblikovalskega podjetja Lutman je ustvarila brezžični polnilec za pametne mobilne telefone swich. Pravzaprav gre za dizajnerski brezžični polnilec in stojalo za pametne telefone v enem. Narejen je iz obnovljivih materialov, ameriškega oreha in keramike, ki je kot pravi Žiga Godina, kreativni pisec in odgovoren za PR, najprej nastal v liniji izdelkov, namenjenih za domači dekor, ki so ga kasneje dopolnili s funkcijo polnjenja. Materiali za stojalo so evropski in obdelani doma, le polnilne čipe izdelujejo v Aziji.

Presenečeni nad takim odzivom

»V swich smo verjeli že od samega začetka, če ne, se ne bi trudili eno leto in vlagali v razvoj in predelavo izdelka. Kljub temu pa je presenečenje, ko te javnost tako podpre in vidiš svoje ime v tujih medijih. Zastavili smo si nizek cilj, optimizirali vse, kar se je dalo, in na koncu se je izkazalo, da ni bilo treba tako zategovati pasu,« o uspehu na Kickstarterju pravi Godina.

Za kampanjo o platformi množičnega financiranja so se odločili zaradi razmer v Sloveniji, saj bi s takim izdelkom težko prišli na tako visoko raven, kot si želijo. »Kickstarter smo določili po raziskavah, ko smo ugotovili, da je to primerna publika za naš izdelek. Tako smo tudi najlaže prišli v stik z dizajnerskimi in tehnološkimi mediji,« razlaga Godina.

Poudarek na dizajnu

Pri raziskavi konkurence so naleteli na nekaj brezžičnih polnilcev, tudi na Kickstarterju, a cilj swicha je dizajn. Njegova prednost je možnost uporabe telefona tudi med polnjenjem. Hrbtišče mobilnega telefona se sprime s stojalom, glava stojala pa je premična in uporabniku omogoča, da telefon uporablja horizontalno in vertikalno. Z uporabo preklopa se stojalo prilagodi in olajša uporabo vseh funkcij pametnih telefonov. Kot pravijo, jih ni strah kopiranja, ker gre za izdelek višjega razreda, namenjenega strankam, ki dajo nekaj na ime, oblikovalca, dizajn.

Sodelujejo z Azijci

Telefon se polni s pomočjo sistema Qi, s katerim se povežeta stojalo in mobilni telefon, baterija pa se polni prek indukcije. Standard Qi obsega vse naprave, ki lahko nosijo Qi sprejemnik, vsak uporabnik pa lahko na spletu preveri, ali je njegov mobilni telefon primeren za brezžično polnjenje. Edina sprememba, ki so jo morali za polnjenje na stojalu swich prilagoditi, je bila pri čipu, ki so ga morali oblikovati tako, da gre v polnilec. Potrebnih je bilo kar nekaj modifikacij, pri čemer so sodelovali z Azijci, saj se ti na standard Qi najbolje spoznajo in ga tudi razvijajo. »To nam pride prav, saj bomo imeli novembra, ko bomo pošiljali izdelke podpornikom projekta, že boljše oddajnike za mobitele,« o prednostih sodelovanja z Azijci govori Godina.

Za prvih sto podpornikov swicha na Kickstarterju je bilo stojalo na voljo po 140 ameriških dolarjev, zdaj pa je na voljo po 170 dolarjev. Po koncu kampanje si bodo vzeli čas za razmislek, kako naprej. »Če bi kdo ponudil dobro ceno, ga tudi prodamo, a za zdaj ga imamo preveč radi, da bi ga poceni prodali,« konča Godina.

članek
 

Miha Pelko, Pel3o

Razvil je 3D-tiskalnik, s katerim želi konkurirati na globalnem trgu. V štirih mesecih so prodali že sedem strojev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 08.11.2014, 09:00
Ljubljana – Miha Pelko je razvil 3D-tiskalnik, s katerim želi konkurirati na globalnem trgu. Ekipa podjetja Pel3o je v štirih mesecih prodala sedem strojev, iščejo pa investicijo za pospešitev razvoja in trženja.

Do ideje za 3D-tiskalnik je Miha Pelko prišel iz lastne potrebe po tiskalniku, ki bi bil dostopen in dovolj kakovosten za izdelavo prototipov. »Pri svojem diplomskem delu sem ugotovil, da potrebujem prav tak tiskalnik, ki pa je bil zelo drag, in prav tako 3D-tiski. Za moj prvi 3D-tisk sem plačal okoli 300 evrov, kar je veliko preveč za študenta, izobraževalno ustanovo ali podjetje,« razlaga Pelko.

Po temeljitem pregledu trga je ugotovil, da bi prav tak 3D-tiskalnik, ki bil zadosti kakovosten za podjetja in cenovno dostopen za študenta, lahko naredil sam. Po več kot dveh letih razvoja in le štiri mesece po vstopu na trg so prodali sedem strojev, od tega tri podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem novih produktov, in štiri zasebnikom. Med uporabniki stroja za 3D-tisk je tudi kreativni center Poligon.

Korak pred konkurenco

Mihi sta se pridružila še Jernej Jančar in Matej Šulc in skupaj stroj izboljšujejo še naprej in razvijajo nadgradnje. »Stroj smo dodelali tako, da smo trenutno korak pred konkurenco, vsaj kar zadeva kakovost in hitrost tiska ter konstrukcijo stroja,« pravi Jančar. Med nadgradnjami sta tudi tiskanje prek vmesnika bluetooth in prenos programske opreme v oblak. »Vemo, da v prihodnje naprave ne bodo več potrebovale kablov, aplikacije pa se že danes selijo v oblak in temu že posvečamo naš čas,« pravi Šulc. Prav tako razvijajo dva nova produkta, idejo zanju pa so dobili iz potreb strank. Enega želijo trgu ponuditi že prihodnje leto.

Prednost tiskalnika Pel3o je v celotni zasnovi, ki temelji na uporabi visokotehnoloških postopkih izdelave. »Temu primerno v našem tiskalniku uporabljamo visokokakovostne dele, kot na primer vodila Igus. Prav tako smo razvili lastne magnetne zglobe, ki nam zagotavljajo praktično nično zračnost v sistemu, in v celoti spremenjeno tiskalno glavo za visoko kakovost tiska. Poleg tega ima naš stroj avtomatizirano kalibracijo, ki se zgodi pred vsakim tiskom, in posledično temu smo razvili mehanizem, ki nam to omogoča,« o prednostih pred konkurenco govori Pelko.

Večina sestavnih delov strojev je izdelanih v Sloveniji. Blagovno znamko za Evropo so zaščitili, patentov pa ne, ker nimajo sredstev za morebitne sodne spore. Inovirajo tudi na področju poslovnega modela prodaje in storitve ter temu primerno iščejo investitorja ali distribucijskega partnerja.

Iščejo investitorja

V razvoj in zagon podjetja je Pelko vložil lastna sredstva, iščejo pa investitorja, s katerim bi skupaj cikel razvoja in trženja pospešili. Prav tako bi razširili ekipo in jo dopolnili z znanjem družbenih ved. V stik z morebitnimi investitorji bodo najprej poskušali priti na investicijski konferenci Coinvest, na katero se pripravljajo v šoli start-up Hekovnik. Pri iskanju investitorjev pa jim je v pomoč tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator. Prijavili so se na razpis podjetniškega sklada SK 200 za pridobitev semenskega kapitala, a kot pravijo, so pogoji za zagonsko podjetje, kot je njihovo, ki še nima investitorja in rezultatov, s katerimi bi lahko prepričali investitorje, zelo zahtevni.

Trg 3D-tiskanja je šesti najhitreje rastoči trg in naj bi bil po ocenah revije Forbes do leta 2017 vreden 13 milijard evrov. Zato fantje iz podjetja Pel3o vidijo veliko priložnosti. Med njimi je poleg klasičnih področij, oblikovanja in prototipiranja, tudi protetika. Izbrani so bili na razpisu celjskega mednarodnega obrtnega sejma MOS za mlade podjetne talente, kar jim je prineslo možnost predstavitve na sejmu in tudi veliko novih stikov s strankami. Predstavili se bodo še na slovenskem forumu inovacij, konec meseca pa na sejmu Euromold v Frankfurtu. Njihov cilj je postati vodilni globalni proizvajalec 3D delta- tiskalnikov FFF tehnologije tiskanja.

članek