Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Marjan Pogačnik

Iskri Mehanizmom se vlaganja kljub krizi obrestujejo. Na podlagi strategije so v štirih letih prihodke skoraj podvojili.
Blaž Račič, Jesenice Sat, 17.12.2011, 09:00
Dr. Marjan Pogačnik je v podjetje Iskra Mehanizmi iz Lipnice s 450 zaposlenimi kot direktor in večinski lastnik prišel leta 2005. Proizvodni program se je, kot pravi, takrat težko prodajal, podjetje je bilo razvojno slabo aktivno. Danes v razvoju zaposlujejo 40 delavcev, kar se kaže tudi v prodajnih rezultatih.

Marjan Pogačnik je v podjetje lastniško vstopil prek lastnega podjetja Zafina, s katerim se je zadolžil pri bankah in kot jamstvo za plačilo obveznosti zastavil vse osebno premoženje, kar ga razlikuje od razvpitih tajkunov. Tudi zato je osebno zelo zainteresiran, da podjetje uspešno posluje.

Prihodek od prodaje, dobiček in dodana vrednost na zaposlenega se zadnja leta povečujejo in so plod strategije, ki so jo zasnovali leta 2005, pravi Marjan Pogačnik, podjetje pa je rastlo kljub gospodarski krizi. Leta 2008 so ob 20.000 evrih dodane vrednosti na zaposlenega ustvarili za 34 milijonov evrov prihodkov in en milijon evrov izgube. Letošnji rezultat ob dodani vrednosti na zaposlenega približno 32.000 evrov obeta za okoli 58 milijonov evrov prihodkov in poldrugi milijon evrov dobička. Finančnega uspeha bodo deležni tudi zaposleni, saj bodo konec leta prejeli še nagrado v višini 350 evrov neto. Marjan Pogačnik ne skriva smelih načrtov in napoveduje nadaljnjo rast tudi v prihodnjih letih.

Zaradi grehov nekdanje uprave, ki se je po navodilih tedanjih lastnikov zadolžila za 20 milijonov evrov, za razvojne projekte lahko namenijo le manjši del dobička, oviro na poti za smelejši nadaljnji razvoj pojasni Marjan Pogačnik. Za poplačilo glavnice morajo na leto nameniti en milijon evrov, v primežu starih dolgov pa bodo ostali še deset do 15 let, pravi. Kljub temu bodo v prihodnjih letih investirali v avtomatizacijo proizvodnje, s čimer se bodo lažje prilagajali kupcem, s katerimi so v tesnih stikih. Za prihodnje leto načrtujejo podvojitev letošnjih vlaganj na več kot štiri milijone evrov. Zaradi posodobitve proizvodnje in avtomatizacije bodo uvedli predvsem delovna mesta z delovno silo z višjo izobrazbeno strukturo, manj zahtevnih delovnih mest pa bo manj.

Podjetje ima že 55-letno tradicijo in se je razvilo iz manjše urarske delavnice. Z vstopom Iskre so dejavnost razvili v finomehaniki, zdaj pa proizvodni program sestavljajo trije deli: program za avtomobilsko industrijo, električni aparati in mehanizmi – števci. Veliko večino proizvodnje izvozijo. Marjan Pogačnik pravi, da so najkompetentnejši na področju mehatronike, električnih motorjev in prenosov, pri tem pa se pohvali, da so razvojni dobavitelj za nizozemskega velikana Philips. Zanj so razvili različne uporabne izdelke, denimo brivnike in depilatorje, ki jih tudi izdelujejo. In kaj jim daje prednost pred cenejšo kitajsko konkurenco? »Če se brijete z brivnikom, ki je narejen na Kitajskem, vas po britju peče brada,« tehnično kompetenco kot eno od prednosti predstavi Pogačnik. Že v enem tednu od naročila kupcem dobavijo izdelke, poudari še prilagodljivost in doda, da imajo proizvodnjo zasnovano tako, da zalog končnih izdelkov skoraj nimajo. Poleg tega med drugim izdelujejo radarski tempomat za avtomobile (zaznava prisotnost predvozečega avtomobila in vzdržuje ustrezno varnostno razdaljo) in jih dobavljajo Mercedesu, Volvu, Hyundaiu, Porscheju, našteva priznane avtomobilske blagovne znamke, v katerih so vgrajeni v Lipnici razviti mehatronski sklopi.

Kot uspešno podjetje so pred kratkim med 15.000 evropskimi podjetji v eni od kategorij (tako kot Mercator) prejeli Evropsko poslovno nagrado – Častni trak »Ruban d' Honour«, med pomembna priznanja pa je Pogačnik uvrstil še priznanje za sistematično investiranje v znanje in skrb za izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih, ki so jim ga podelili v okviru Planeta GV in Inštituta za izobraževalni management SOFOS.

članek
 

Vladimir Gregor Bahč

Zveza strojnih inženirjev mu je podelila priznanje za življenjsko delo, za prispevek k razvoju avtomobilske industrije.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 24.12.2011, 09:00
Novo mesto – Vladimirju Gregorju Bahču je Zveza strojnih inženirjev Slovenije podelila priznanje za življenjsko delo, za prispevek k razvoju avtomobilske industrije. TPV, ki ga vodi, je najbolj znan po avtomobilskih sedežih in vzglavnikih sedežev in načrtuje tovarno tudi v Rusiji.

TPV, ki je nastal iz dela nekdanje Industrije motornih vozil (IMV), je v dvajsetih letih iz proizvodnega podjetja prerasel v razvojnega dobavitelja opreme za vozila. Podjetje je finalist v kategoriji velikih podjetij za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, dobili so zlato priznanje Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine in srebrno nagrado GZS za inovacije. Poleg Slovenije imajo tovarno tudi v Kragujevcu, razvijajo pa jo še v Rusiji.

Zakaj Rusija?

 Ta trg je še najmanj razdeljen, zato imamo še največ možnosti, da pokažemo, kaj znamo. V Rusijo prodajamo razvoj izdelka in inženiring. Naš ruski partner pa zagotavlja prostor, ljudi in proizvodne zmogljivosti. Predvidevamo, da bomo tam zaposlili od 300 do 350 ljudi.

Ste eno redkih podjetij, ki v kriznih časih dobro posluje. Kako vam uspeva?

 Uspeh je plod načrtovanega dela in ne pride čez noč. Če hočeš biti kos nestabilnim razmeram, moraš strategijo postaviti na glavo in se dogovoriti, kako obvladovati stroške. To smo počeli vsi, čarobne formule ni. V TPV smo se pravi čas dogovorili in dobili veliko podporo v kolektivu. Tako so se stvari začele prav razvijati.

Ste kaj zmanjševali število zaposlenih?

Ne, smo pa morali biti z enakim številom bolj učinkoviti. Tako smo promet lani povečali za deset odstotkov.

Vam je uspelo zadržati kupce, dobavitelje, ste imeli pri tem kakšne težave?

 Z obstoječimi kupci dobro delamo in pri njih se povpraševanje povečuje. To nam daje stabilnost. Seveda poskušamo pridobiti tudi nove. Zelo pomembno pa je, da smo si kupce razporedili tako, da za nas nobeden ne predstavlja več kot 25 odstotkov. Pri nabavnem delu pa poskušamo evropske kupce pripeljati do tega, da je sodelovanje najboljša rešitev. A ker so določene stvari na vzhodu cenejše, smo se morali napotiti tudi malo dlje.

Kako pa je s konkurenco?

 Konkurenca je velika. V našem proizvodnem programu so to globalni igralci, ki obvladujejo razvoj in proizvodnjo za ves svet. Imamo srečo, da so ti ključni igralci tudi naši partnerji. Z nekaterimi imamo tudi kapitalske povezave, z drugimi dobre komercialne odnose. Seveda pa se zavedamo, da smo si tudi konkurenca. Torej, kar nekdo dobi, drugi izgubi.

Za avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom ste prejeli tudi nagrade. Povejte kaj več o tej inovaciji?

 V razvoju so se ubadali z vprašanjem, kako zagotoviti, da bi bil vzglavnik sedeža vedno pravilno nastavljen. Vemo, da je napačno nastavljen lahko tudi nevaren. Na podlagi študije smo razvili mehanizem za vzdolžno nastavitev sedeža. Patent je zaščiten, zdaj se ukvarjamo tudi s komercializacijo. Večji, zahtevnejši avtomobili so to poskušali reševati z elektroniko, a ta je dražja. Zato pričakujemo, da bi bila naša rešitev primerna za manjša in cenejša vozila.

članek
 

Mirko Strašek

KLS je eden najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v svoji tržni niši.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 18.02.2012, 12:00
Ljubljana – KLS Ljubno proizvaja zobate obroče za avtomobilsko industrijo in v svoji tržni niši obvladuje že več kot polovico evropskega in 14 odstotkov globalnega trga, njihovi obroči pa so vgrajeni v motorje kar 28 avtomobilskih znamk.

Pred slabim mesecem je lansko zlato gazelo obiskal tudi predsednik države, ki je navdušen nad razvojno naravnanostjo podjetja. Po razpadu Jugoslavije je podjetje izgubilo 94 odstotkov trga,in kot pravi dolgoletni direktor Mirko Strašek, so v petih letih vstali kot feniks iz pepela in ustvarili dobro podjetje, ki je ugledno in spoštovano zlasti v tujini. Vsi njihovi dosežki so plod lastnega znanja, dela ljudi iz Zgornje Savinjske doline in bližnje okolice ter slovenskih podjetij, ki sodelujejo pri razvoju KLS, in v tem je tudi ključ uspeha. »Ni res, da se v Sloveniji ne da nič narediti. Ne potrebujemo samo tujcev, da bi bili uspešni, treba je delati, se potruditi. Če združimo slovensko znanje, motiviramo ljudi in jih spoštujemo, so se pripravljeni potruditi in tako lahko dosežemo dobre rezultate,« pravi Strašek.

KLS je eden najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v svoji tržni niši v svetu. Lani so prodajo povečali za 14 odstotkov na okoli 25 milijonov evrov, letos pa naj bi po načrtih dosegla 27 milijonov evrov. Kar 86 odstotkov prodaje ustvarijo na mednarodnih trgih. Dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega, v letu 2010 je bila nekaj čez 71.000 evrov, in jo še povečujejo. Trenutno imajo 182 zaposlenih, a se bo ta številka zaradi novih projektov, ki jih bodo zagnali v drugem polletju, do konca leta povečala do 190.

Lani je imelo podjetje le 1,5 reklamacije na milijon dobavljenih izdelkov, zamud pri dobavah pa sploh niso imeli. Delež novih proizvodov in novih kupcev v skupni prodaji je v zadnjih letih med 26 in 30 odstotki, z 90-odstotno pokritostjo proizvodnih procesov pa KLS velja tudi za najbolj avtomatizirano in robotizirano podjetje v svoji dejavnosti. V raziskave in razvoj proizvodov in procesov vlagajo pet odstotkov prodaje na leto.

Zaposlujejo predvsem strojnike, elektronike in mehatronike. Nekaj časa so imeli težave s pridobivanjem kadra, a v zadnjem času gre na bolje. »Na trgu se ne dobi takih kadrov, kot jih potrebujemo. Zato se je treba kar precej potruditi zanje. Ne gre za strokovnost, ampak za to, kaj si ljudje predstavljajo, da pomeni delati v takem podjetju, kot je KLS. Le zaključena šola ali študij in diploma nista dovolj, treba je znati to znanje tudi uporabiti, se potruditi in sprejemati odgovornost za svoje delo,« pravi Strašek. V KLS veliko sodelujejo predvsem z izobraževalnimi organizacijami iz velenjskega in celjskega konca. Vsako leto imajo na praksi okoli 30 študentov in dijakov, ki jih spodbujajo tudi za počitniško delo. To pa je tudi eden od virov za nadaljnje kadrovanje.

Tržne razmere in konkurenca od njih terjajo inovativnost. »Ženeta nas konkurenca ter borba za dolgoročni obstanek in preživetje ter zavedanje, kaj moramo za to storiti. Čutimo se odgovorne do zaposlenih, kupcev, dobaviteljev in okolja, zato delamo vse, da bi podjetje dolgoročno stabilno poslovalo. Za to pa je treba napredovati. KLS je moral v zadnjih desetih letih za več kot petkrat povečati produktivnost. To je zunaj vseh normalnih okvirjev, a če ne bi tako napredovali, nas danes ne bi bilo,« razlaga Strašek in dodaja: »Zato je treba narediti nekaj več. In človek mora včasih narediti več, kot misli, da zmore. Tudi v Sloveniji si moramo postaviti višje cilje pri rasti in uspešnosti. Upam, da bo nova oblast to znala.«

članek
 

Iztok Stanonik, Polycom

Iz garaže v avtomobilske velikane: v Polycomu zaradi razvoja rastejo tudi v krizi.
Špela Ankele, Kranj Sat, 24.03.2012, 09:00
Poljane – Junija 1985 je Iztok Stanonik v klet družinske hiše postavil en stroj za brizganje plastike. Danes ima podjetje Polycom 280.000 evrov čistega dobička in 108 zaposlenih. »Jaz nisem nikakršna zvezda. Zvezde so naši zaposleni,« preusmeri medijske žaromete direktor podjetja.

Začelo se je pred 27 leti. »Takrat je stric z Dunaja prinesel ugašalnike za cigarete. Z bratom in očetom smo mislili, da je to dobra poslovna ideja, zato smo se lotili izdelave ugašalnikov. A kaj hitro smo ugotovili, da bo treba najti nov izdelek. Začeli smo izdelovati ročaje za pohištvo, pa se je na trgu kmalu pojavilo ogromno ponudnikov, zato smo opustili tudi te in se preusmerili v sodelovanje z avtomobilsko industrijo,« je začetek poti, ki je vodila do sodelovanja z giganti, kot so BMW, Volkswagen, Audi in Nestle, opisal direktor Polycoma Iztok Stanonik.

Leta 1997 so v Poljanah kupili nekdanji objekt LTH in ga do leta 2003 povečali in popolnoma obnovili, lani pa so ob njem uredili še šotor, v katerem imajo skladišče. »S tem se je širjenje podjetja v Poljanah končalo,« opiše Stanonik, ki je po izobrazbi lesni tehnik.

Ker pa je podjetje potrebovalo več prostora, so proizvodnjo nameravali urediti tudi v bližnji industrijski coni Dobje, a jim je načrte leta 2008 prekrižala recesija. »Do 15. oktobra smo imeli dovolj naročil, potem pa so se druga za drugo vrstile odpovedi,« je pojasnil Iztok Stanonik. Takrat je bil čas za hitre in smotrne korake. Tako so v Polycomu okrepili sektor, ki skrbi za prodajo, in ustanovili še razvojno skupino. »Razvojna skupina vsako leto pripravi od deset do petnajst novih projektov, ki so zaživeli in zaradi katerih imamo danes na trgu veliko prednosti in priložnosti,« je pojasnil Stanonik.

Tako je podjetje v zadnjih letih z uspešnim iskanjem novih priložnosti, ki se odpirajo na trgu, raslo. Ker v Poljanski dolini in bližnji Škofji Loki niso našli primernih prostorov, so se odločili, da proizvodnjo odprejo tudi v Črnomlju, priložnost za to pa se je ponudila po dvanajstletnem sodelovanju s podjetjem Danfoss. Ravno ta teden je Polycom s SID banko sklenil pogodbo o desetletnem kreditu v višini 2,8 milijona evrov, in sicer za financiranje prve faze Razvojno-investicijskega projekta Črnomelj.

»Prostore v Črnomlju imamo trenutno v najemu, do konca leta načrtujemo odkup objekta. Na začetku bomo tam izdelovali dele za kavne avtomate Nestle, kasneje pa še dele za luči prestižnih avtomobilov,« je del načrtov razkril Iztok Stanonik.

V Polycomu za letos in prihodnje leto načrtujejo 25-odstotno rast prihodkov, ki so lani znašali 12 milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 38.500 evrov, letos pa načrtujejo, da se bo povzpela na 45.000 evrov. Začeli so z ugašalniki za cigarete in se kmalu preusmerili v avtomobilsko industrijo.

članek
 

Janez Koprivec, Siliko

V vseh letih gospodarske krize so imeli v podjetju Siliko gospodarsko rast in so zaposlovali.
Janoš Zore, Posavje sob, 26.05.2012, 15:00
Sevnica – V desetih letih od odprtja obrata v Posavju bo družba Siliko število zaposlenih v Sevnici s 30 povečala na skoraj 200. Letošnja prednostna naloga podjetja bo gradnja 12 milijonov evrov vrednega razvojnega centra.

Junija bo podjetje Siliko iz Brezja pri Dobrovi v obratu v Sevnici odprlo novo halo v velikosti 1800 kvadratnih metrov. Pridobitev, vredna 1,3 milijona evrov, bo delno namenjena za proizvodnjo, delno za skladiščne prostore. »Naš cilj je nenehen razvoj,« pravi direktor Janez Koprivec, ki je del proizvodnje zaradi prostorske stiske na matični lokaciji v prostore nekdanje Jutranjke preselil leta 2003. Proizvajalec plastičnih, gumarskih in silikonskih izdelkov, večinoma za avtomobilsko industrijo, je pred devetimi leti v Sevnico pripeljal 30 novih delovnih mest in s tem podvojil število zaposlenih.

»Zdaj je v Siliku redno zaposlenih delavcev približno 220, od tega 160 v Sevnici. Ob tem zagotavljamo delo še za 80 pogodbenih delavcev,« je dejal Koprivec. S postopno zapolnitvijo nove hale bo v Sevnici zaposlenih dodatnih 30 ljudi, a vodstvo družbe kljub gospodarski krizi navala brezposlenih ne pričakuje.

»Težava slovenske mentalitete je, da ljudje niso več pripravljeni delati v proizvodnji. Zelo preprosto je dobiti človeka za pisarno, ko pa potrebuješ enako izobrazbo v proizvodnji, kjer je višja plača, ni več takšne želje po delu,« razkriva Koprivec. V Siliku se na pomanjkanje izobraženih strojnikov odzivajo tudi s štipendiranjem, a od lanskih deset razpisanih štipendij so v Sevnici uspeli podeliti le štiri.

V krizi porast prometa

 Siliko se je v vseh letih gospodarske krize izognil odpuščanju in dosegal večji promet. Leta 2009 se je prodaja povečala za 30 odstotkov, leto pozneje za 40, lani pa za deset odstotkov. Podobna rast glede na naročila pričakujejo tudi letos.

Družba, ki je lani imela 27 milijonov evrov prometa, od 70 do 80 odstotkov prodaje ustvari s posli za avtomobilsko industrijo. »Mi smo usmerjeni na nemška vozila premium, kjer za zdaj še ni krize,« razlaga Koprivec in dodaja, da je zaradi razvitosti nemškega trga na njem kljub vsemu zahtevno obstati: »Doseči potrebno kakovost za avtomobilsko stroko je krvav posel. Naš cilj je, da imamo na milijon proizvedenih kosov nič slabih in da stroški reklamacije ne presežejo 0,5 odstotka prometa.«

Siliko po razširitvi obrata v Sevnici proizvodnih zmožnosti v bližnji prihodnosti ne bo več krepil. Prednostna naloga je gradnja 12 milijonov evrov vrednega razvojnega centra, ki naj bi bil po letošnjem nakupu objektov Usnja Vrhnike v stečaju zgrajen prihodnje leto. »Razvijali bomo produkte, surovine in procese za našo panogo (plastika, guma, silikoni) in ne zgolj za avtomobilsko industrijo,« pravi Kopricev in dodaja: »Ker smo Slovenci predragi, ne moremo več le delati posle, ki jih razvijajo drugi.«

članek
 

Simon Mandelj, GEM motors

Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal postavlja nove standarde na področju električnih motorjev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 29.06.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal je v več letih razvila inovativen električni motor, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Elektromotor je zasnovan na drugačnem fizikalnem principu, ima zelo dober izkoristek in tudi ugodno ceno izdelave. Zdaj iščejo partnerje za serijsko proizvodnjo.

Tako kot vsaka prebojna zgodba se je tudi ta začela v garaži, kjer je doktor strojništva in direktor podjetja Gem motors Simon Mandelj rad raziskoval področje elektromagnetike. Podjetje je razvilo nov tip sinhronskega elektromotorja s trajnimi magneti, ki ima večji izkoristek in večji specifično moč v primerjavi sedanjimi elektromotorji. Rešitev temelji na novi tehnologiji, ki je predmet patentne zaščite. Tako nov tip elektromotorja določa nove standarde na področju električnih vozil. Inovativna zasnova, dovršen dizajn, integrirana konstrukcija v kolesu, velik izkoristek, preprosta in ekonomična rešitev ter povečan domet električnih vozil so njegove glavne odlike, motor opisuje Mandelj. Možna je uporaba različnih moči od štirih do 15 kilovatov, s čimer bi po besedah Mandlja pokrili večino trga električnih vozil, od skuterjev do štirikolesnikov. Izdelava motorja je ob enaki učinkovitosti za 10 do 15 odstotkov nižja kot pri konkurenci, še pravi Mandelj.

Konkurenca, ki je na področju električnih motorjev velika, je v razvoj vložila več kot 10 milijonov evrov, medtem ko je GEM motors doslej porabil približno pol milijona za razvoj in izdelavo prototipa, pravi Mandelj. Projekt je pridobil zaupanje investitorja Alcu, ki je podprl razvojno fazo in patentiranje ter je tudi solastnik podjetja. Zdaj pa ekipo čaka še velik izziv – vstop na svetovni trg. Pri razvoju trenutno sodeluje deset ljudi, od tega so štirje zaposleni, preostalo so zunanji sodelavci ter študenti elektro in strojne smeri.

Produkt ima zelo velik tržni potencial, saj je prihodnost v električni mobilnosti, meni Mandelj. Če bo vse šlo po načrtih, bi v petih letih prometa lahko imeli okoli milijarde evrov, desetodstotni tržni delež pri motociklih in petodstotnega pri električnih vozilih. Letošnji glavni cilj je poiskati kupca, da bi lahko začeli konkretne projekte in nadaljevali razvoj. Nekaj interesentov je že, a več za zdaj ne morejo povedati. Upajo, da bodo dogovor dosegli konec leta. Drugi cilj za letos je pridobitev večjega denarnega vložka, da bi projekt privedli na višjo raven. Tako bi lahko začeli maloserijsko proizvodnjo. Njihov cilj je industrijska proizvodnja. Želimo, da inovacija zaživi, pravi Mandelj. Poleg tega bi želeli ostati v Sloveniji, saj imajo tu kot pravi inovator dovolj znanja, manjkajo jim le udarni proizvodi. Seveda so odprti za različne možnosti, zato tudi prodaja tehnologije ni izključena.

Dodatne finančne vire bi lahko pridobili tudi z evropskimi sredstvi. Mandelj pravi, da iščejo projekt, ki bi jim bil pisan na kožo, zato se bodo verjetno prijavili na katerega od evropskih razpisov.

članek
 

Tam-Durabus

Lastni razvoj je ena ključnih prednosti na trgu. Rast v novi tovarni avtobusov bo v enem letu skoraj stoodstotna.
Robert Galun, Maribor sob, 19.10.2013, 12:00
Maribor - »Storili smo, kar smo obljubili na začetku. Dejali smo, da bo v pol leta za nas delalo 70 ljudi. Zdaj, ko je minilo več kot pol leta, smo dosegli zaposlitev več kot sto delavcev,« poudarja direktor nove tovarne avtobusov Tam-Durabus Holger Postl. Po njegovih besedah tudi prodaja poteka po načrtih.

»Zagotovo bomo še rasli in še bomo zaposlovali,« je odločen 34-letni Avstrijec Holger Postl, za katerim je kljub mladosti že zavidljiva kariera. Med drugim je kot pripravnik delal pri podjetju BMW, pozneje pa je bil pri družbi Man, proizvajalcu tovornjakov in avtobusov, projektni vodja za Kitajsko, Rusijo, Indijo in Brazilijo.

Vodenje Tam-Durabusa v večinski kitajski lasti je Postl prevzel letos spomladi in že ob odprtju napovedal, da se želijo po kakovosti uveljaviti kot zahodnoevropski proizvajalec. »Lahko rečem, da se zagotovo približujemo cilju,« pravi. Po njegovih besedah je že slovenska mentaliteta takšna, da je bolj usmerjena na zahod kot vzhod: »Imamo kitajskega lastnika, a naša veriga dobaviteljev je po večini spletena okrog tovarne, iz lokalnih dobaviteljev in z zahodnoevropskimi komponentami (menjalniki, motorji ...). Na tem področju ne delamo kompromisov. Ponujamo zelo evropski proizvod, na trgu pa želimo vzbuditi vtis, da smo mladi, odprti in fleksibilni, in ne stari, počasni in konservativni.«

Tam-Durabus, ki ima proizvodno halo nekdanje Tovarne vozil Maribor (v stečaju) za zdaj še v najemu, a jo namerava odkupiti, na trg prodira s tremi vrstami proizvodov: turističnim, letališkim in mestnim avtobusom. Postl napoveduje, da bodo letos izdelali od 60 do 70 avtobusov, pri čemer je pomembno, da imajo zanje tudi naročila.

Čeprav so lastniki mariborske tovarne avtobusov Kitajci, Postl kitajskega trga ne vidi kot zelo pomembnega za Tam-Durabus. Glavni trg za turistične avtobuse je srednja Evropa (z odmiki proti zahodu in vzhodu), največ jih prodajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji in po novem tudi v Estoniji.

Trg za letališke avtobuse, ki jih je proizvajal že TVM, je veliko večji. Prodajajo jih lahko po vsem svetu, pri čemer Kitajska spet ni na vrhu lestvice, ugotavlja Postl, saj ima svoje dobavitelje, ki ponudijo vozila z nižjo ceno, a tudi slabšo kakovostjo. Glavna trga Durabusa za letališke avtobuse sta zdaj Bližnji vzhod in Rusija, počasi pa prodira tudi v Italijo in Španijo.

Pomemben segment je razvoj mestnih avtobusov, zlasti na električni pogon in posledično na indukcijsko polnjenje. V ta namen bo Tam-Durabus letos od države prejel 3,3 milijona evrov nepovratnih sredstev za tuje investicije. Postl je povedal, da naložba zahteva precej denarja, zato so želeli, da pri tem sodeluje tudi država. Sami bodo v projekt vložili približno 15 milijonov lastnega kapitala, ne nazadnje bo treba zaposliti dodatno delovno silo: »Če gremo v ta projekt, potem želimo videti, da so naši napori cenjeni. Pravzaprav pa se bo denar, ki ga bo zagotovila država, kmalu vrnil v obliki davkov, kar se bo Sloveniji izplačalo.«

Prav lastni razvoj je ena ključnih prednosti na trgu, zlasti če se želi Tam-Durabus uveljaviti kot zahodnoevropski proizvajalec. Ekipa desetih inženirjev, ki so večinoma delali že v TVM, je sposobna razviti avtobus, kar za proizvajalca velikosti Durabusa ni običajno, saj takšni proizvajalci le kupujejo komponente in iz njih sestavljajo vozila. »Mi delamo drugače,« pravi Postl. »Kupljene komponente integriramo v svojo lastno tehnologijo, kar nam omogoča, da smo nekako neodvisni od velikih igralcev na trgu.«

Postl predvideva, da bo rast podjetja na začetku ogromna, v prvem letu skoraj stoodstotna. A po treh do štirih letih naj bi se počasi ustavila pri številki 300 avtobusov na leto in največ 300 zaposlenih: »To je zdravo za podjetje. Vse, kar je več, je nerealno in bi le povzročilo težave v proizvodnem ciklusu.«

članek
 

Simon Mandelj, GEM motors

Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal postavlja nove standarde na področju električnih motorjev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Delo sob, 29.06.2013, 12:00
Ljubljana – Ekipa podjetja GEM motors iz Domžal je v več letih razvila inovativen električni motor, s katerim želijo prodreti na tuje trge. Elektromotor je zasnovan na drugačnem fizikalnem principu, ima zelo dober izkoristek in tudi ugodno ceno izdelave. Zdaj iščejo partnerje za serijsko proizvodnjo.

Tako kot vsaka prebojna zgodba se je tudi ta začela v garaži, kjer je doktor strojništva in direktor podjetja Gem motors Simon Mandelj rad raziskoval področje elektromagnetike. Podjetje je razvilo nov tip sinhronskega elektromotorja s trajnimi magneti, ki ima večji izkoristek in večji specifično moč v primerjavi sedanjimi elektromotorji. Rešitev temelji na novi tehnologiji, ki je predmet patentne zaščite. Tako nov tip elektromotorja določa nove standarde na področju električnih vozil. Inovativna zasnova, dovršen dizajn, integrirana konstrukcija v kolesu, velik izkoristek, preprosta in ekonomična rešitev ter povečan domet električnih vozil so njegove glavne odlike, motor opisuje Mandelj. Možna je uporaba različnih moči od štirih do 15 kilovatov, s čimer bi po besedah Mandlja pokrili večino trga električnih vozil, od skuterjev do štirikolesnikov. Izdelava motorja je ob enaki učinkovitosti za 10 do 15 odstotkov nižja kot pri konkurenci, še pravi Mandelj.

Konkurenca, ki je na področju električnih motorjev velika, je v razvoj vložila več kot 10 milijonov evrov, medtem ko je GEM motors doslej porabil približno pol milijona za razvoj in izdelavo prototipa, pravi Mandelj. Projekt je pridobil zaupanje investitorja Alcu, ki je podprl razvojno fazo in patentiranje ter je tudi solastnik podjetja. Zdaj pa ekipo čaka še velik izziv – vstop na svetovni trg. Pri razvoju trenutno sodeluje deset ljudi, od tega so štirje zaposleni, preostalo so zunanji sodelavci ter študenti elektro in strojne smeri.

Produkt ima zelo velik tržni potencial, saj je prihodnost v električni mobilnosti, meni Mandelj. Če bo vse šlo po načrtih, bi v petih letih prometa lahko imeli okoli milijarde evrov, desetodstotni tržni delež pri motociklih in petodstotnega pri električnih vozilih. Letošnji glavni cilj je poiskati kupca, da bi lahko začeli konkretne projekte in nadaljevali razvoj. Nekaj interesentov je že, a več za zdaj ne morejo povedati. Upajo, da bodo dogovor dosegli konec leta. Drugi cilj za letos je pridobitev večjega denarnega vložka, da bi projekt privedli na višjo raven. Tako bi lahko začeli maloserijsko proizvodnjo. Njihov cilj je industrijska proizvodnja. Želimo, da inovacija zaživi, pravi Mandelj. Poleg tega bi želeli ostati v Sloveniji, saj imajo tu kot pravi inovator dovolj znanja, manjkajo jim le udarni proizvodi. Seveda so odprti za različne možnosti, zato tudi prodaja tehnologije ni izključena.

Dodatne finančne vire bi lahko pridobili tudi z evropskimi sredstvi. Mandelj pravi, da iščejo projekt, ki bi jim bil pisan na kožo, zato se bodo verjetno prijavili na katerega od evropskih razpisov.

članek
 

Kristijan Nikl, Nikl Design

»Rad bi se postavil ob bok svetovnim imenom navtičnega oblikovanja.«
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 26.01.2013, 12:00
Ljubljana – Slovenski navtični oblikovalec Kristijan Nikl uspešno sodeluje z norveškim podjetjem Marex, s katerim so za barko Marex 320 Aft Cabin Cruiser, ki je bila oblikovana v Sloveniji, ta mesec dobili dve prestižni nagradi.

V Londonu so bili nagrajeni za Motor boat of the year award 2013, v Dusseldorfu pa je bilo plovilo izbrano za European powerboat of the year award 2013. »Takih nagrad si želijo koncerni, sam pa tega še ne dojemam popolnoma,« o dosežku govori Nikl.

Specialist za motorne čolne

Slovenski inženir je v tesnem sodelovanju z Marexom v dveh letih načrtovanja, 3D-dizajna in tehničnega dokumentiranja ustvaril izpopolnjeno plovilo, ki ga največji poznavalci s tega področja opisujejo s samimi presežniki. Kristijan se je specializiral za motorne čolne in se hoče nekoč ob bok postaviti svetovnim navtičnim oblikovalcem, kot sta Ed Dubois in Tony Castro.

Nikl je navtično pot začel že v mladih letih, ko se je navduševal nad izdelovanjem bark. »Kot najstnik sem izdeloval modele barčic in že v osnovni šoli zmagoval na tekmovanjih. Posebno znan sem bil po tem, da sem risal svoje načrte,« opisuje svoje začetke. Diplomiral je iz lesarstva in se v prostem času navduševal nad risanjem bark ter se seznanjal z orodji, ki jih mora obvladati navtični oblikovalec. »Veliko je lastnega učenja, samomotivacije, veliko časa je treba investirati v učenje za delo z oblikovalskimi programi,« o izobraževanju govori Nikl. Po diplomi na biotehniški fakulteti se je zaposlil v podjetju Seaway, kjer je, kot pravi, dobil dobre temelje in sodeloval pri uspešnih projektih, kot je barka Greenline Hybrid. Po dobrih dveh letih se je odločil za samostojno pot in ustanovil podjetje Nikl Design, ki zdaj sodeluje z že omenjenim norveškim podjetjem.

Pomembni so navtični sejmi

Poleg nagrajene barke z Marexom sodelujejo še pri oblikovanju dveh novih bark, z drugim norveškim proizvajalcem pa je že dogovorjen za manjši športni gliser. Dogovarja pa se tudi s proizvajalcem iz Londona, ki želi svoji ponudbi dodati še desetmetrsko plovilo. »Za pridobivanje novih strank je najboljši osebni stik, na primer na navtičnih sejmih. Zelo pomembna je stalna navzočnost,« razlaga Nikl, ki barke oblikuje doma, sestanki in komunikacija pa potekajo prek računalnikov in spleta ter z osebnimi obiski v proizvodnji. Kupci takšnih bark pretežno prihajajo iz Skandinavije, kjer veliko časa preživijo na barkah in jih uporabljajo tudi namesto avtomobila.

In načrti za prihodnost? Lasten oblikovalski studio. Trenutno v Nikl Design delata dva, Kristijan pa si želi najeti še dva ali tri nove sodelavce, da bi lahko delali na več projektih hkrati. »Morda že letos, če se mi bo uspelo dogovoriti za dobro pogodbo in pridobiti sredstva za zagon studia,« si želi oblikovalec. O kadrih pa Nikl pravi, da je pripravljen sam vlagati vanje, če vidi, da so ljudje zainteresirani in želijo delati. »Seveda je to lahko tvegano, ker dober kader potem lahko uide, a sem pripravljen poizkusiti,« dodaja.

članek
 

Impol – z razvojem so ostali med najboljšimi

Do leta 2020 bodo ustvarili več kot 650 milijonov evrov prihodkov
in za trikrat povečali dobiček.
Danilo Utenkar, Slovenska Bistrica sob, 21.12.2013, 12:00
Slovenska Bistrica – Čeprav sedanje gospodarske razmere v Sloveniji ne vlivajo posebnega optimizma, dosega skupina Impol enega najboljših rezultatov v dolgoletni zgodovini in tudi spada med pomembnejše evropske predelovalce aluminija.

Letošnje poslovno leto bo Impol, ki ima hčerinske družbe še v Srbiji, ZDA in Braziliji, ustvaril dobrih 480 milijonov evrov prihodkov, čistega dobička pa bo za okoli 15 milijonov evrov, pravi Jernej Čokl, predsednik uprave družbe Impol 2000. Za prihodnost napoveduje še boljše rezultate, pričakuje pa, da bo država vendarle poskrbela za boljše razmere izvoznikov. Kar 93 odstotkov proizvodnje namreč izvozijo neposredno, posredno pa večino od preostalih sedmih odstotkov, po domačih poslovnih partnerjih.

Ob osamosvojitvi Slovenije so v bistriškem Impolu predelali okoli 40.000 ton aluminija in ga 70 odstotkov prodali na jugoslovanskem trgu. V novih razmerah je bil izvoz na zahodne trge edina rešitev, preboj med hudo konkurenco pa vse prej kot preprost. Vodstvo je spoznalo, da brez novih tehnologij ne morejo biti konkurenčni, povrhu vsega pa je bila tudi organiziranost podjetja zastarela in cokla razvoju. V zadnjih 15 letih je Impol za razvoj porabil 370 milijonov evrov, ob nakupu valjarne aluminija v Sevojnu, ki zdaj deluje kot hčerinska družba, pa so predelavo aluminija povečali na 178.000 ton.

Vlaganja so se pošteno izplačala

Jerneju Čoklu je 40-letna delovna doba, ki jo bo napolnil konec prihodnjega leta, od prvega dne tekla v Impolu, bil je tudi njegov štipendist. Kot mlad metalurški inženir je začel v žičarni, nadaljeval v razvoju, ki ga je nekaj časa tudi vodil, bil je tehnični direktor podjetja, nazadnje pa je postal predsednik uprave, ki jo vodi že dve desetletji. Pravi, da je treba uspehe zadnjih let, ko je kriza načela svetovno gospodarstvo, pripisati celotnemu vodstvu skupine Impol, 1850 zaposlenim in skoraj 1000 delničarjem, ki so spoznali, da ne morejo vseh dobrot porabiti takoj in da se vlaganja pošteno izplačajo.

Pri tem ne gre spregledati, da Impol uživa podporo domačih in tujih bank, saj si drugače velikih naložbenih zalogajev ne bi mogli privoščiti. Pri tem posvečajo veliko pozornost inovatorjem, vsako leto pa z domačimi in tujimi strokovnjaki pripravljajo raziskovalne simpozije. Po Čoklovem prepričanju bi država vendarle morala začeti bolj podpirati izvoznike, kar lahko naredi z odpravo bančnega krča, z olajšanjem administracije, ki je ena najbolj zapletenih v Evropi in svetu, omogočiti bi morala konkurenčnost cen energentov in poskrbeti za primerljive davke s tujino. Država bi morala tudi bolj skrbeti za svoj ugled, kajti poslovni partnerji se odzovejo takoj, ko se pri nas prerekamo in pogosto nepomembne reči obešamo na veliki zvon.

članek
 

S stalno optimizacijo so korak
pred konkurenco

Sumida izdeluje elektronske dele za avtomobilsko industrijo. Dodana vrednost je rasla tudi v obdobju gospodarske krize.
Blaž Račič, Jesenice sob, 28.12.2013, 12:00
Blejska Dobrava – Družba Sumida Slovenija, ki ga lastniško obvladuje istoimenski japonski koncern, na Blejski Dobravi izdeluje elektronske sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Letos bodo predvidoma ustvarili za 22 milijonov evrov prihodkov, direktor podjetja Janez Ločniškar pričakuje do dva milijona evrov dobička, napoveduje še naložbo in vsaj 15 novih delovnih mest.

Vso proizvodnjo v celoti izvozijo na zahtevne svetovne trge vsem pomembnim proizvajalcem vozil, pravi Janez Ločniškar, ki je v podjetju že vse od ustanovitve leta 1991. Marže v avtomobilski industriji so stisnjene, zato je treba vedno iskati nove možnosti optimizacije posameznih procesov, ugotavlja in dodaja, da težav s plačilno disciplino na tujih trgih nimajo. Likvidnih težav nimajo, ne bremeni jih niti zadolženost, saj nimajo najetih bančnih posojil, se je pohvalil direktor, ki ni skoparil s pohvalami na račun sodelavcev. Dejal je še, da so lastniki dobiček v zadnjih letih večinoma vlagali nazaj v proizvodnjo.

Razmere na trgu so ugodne, zato bodo na podlagi naročil, trendov in pričakovanj prihodnje leto predvidoma uredili novih tisoč kvadratnih metrov proizvodnih površin na Blejski Dobravi in s tem ustvarili 15 novih delovnih mest, napoveduje Ločniškar in dodaja, da bodo naložbo financirali iz tekočega poslovanja. Za zdaj se še niso odločili, ali bodo prostore najeli ob obstoječih proizvodnih prostorih ali pa bodo do oktobra prihodnjega leta zgradili nov objekt.

Končujejo tudi aktivnosti za pridobitev posebnega statusa (imenovan Q1) pri Fordu, ki bo še dodatno povečal možnosti za pridobitev novih poslov. Dogovor bo predvidoma sklenjen do maja prihodnje leto. Ločniškar še napoveduje, da bodo prihodnje leto dosegli še boljši uspeh, saj bodo po pričakovanjih zrasli za vsaj osem odstotkov.

Dober kolektiv je zelo pomemben pri uspehu podjetja. Čeprav ima tri četrtine od skupaj 250 zaposlenih nizko izobrazbo (del le osnovnošolsko), dosegajo okoli 43.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Čeprav je gospodarska kriza v zadnjih letih pomembno vplivala na gospodarske razmere, je dodana vrednost na zaposlenega v podjetju rasla tudi v zadnjih letih, kar je za Ločniškarja dokaz dobrega dela. V primerjavi s konkurenco cen izdelkov v zadnjih treh letih niso spreminjali, uspešno pa so poslovali tudi zato, ker delavci na vseh delovnih mestih neprestano iščejo možnosti izboljšav posameznih procesov in postopkov. Prav v fleksibilnosti in samoiniciativnosti vseh zaposlenih in v kakovosti izdelkov (izdelujejo več kot sto različnih izdelkov) Ločniškar vidi pomembno konkurenčno prednost podjetja.

Razvoj v podjetju za zdaj usmerjajo predvsem v razvoj procesov in storitev, za prihodnost načrtujejo ustanovitev lastnega razvojnega tima in razvoj proizvodov. Pomembna je tudi vključenost družbe v skupino Sumida, saj prodaja, strateška nabava materiala in razvoj vodijo na ravni koncerna.

Povprečna neto plača v podjetju znaša okoli 800 evrov, izplačane so redno, zaposlenim pa poleg tega septembra dodajo poračun plače (za nabavo šolskih potrebščin, ozimnice, kurjave), ta mesec bodo prejeli še 13. plačo. Del proizvodnje poteka v treh izmenah.

članek
 

Klaus Holeczek, Odelo Slovenija

V Preboldu izdelujejo avtomobilske luči za prestižne znamke. Med najboljše so se povzpeli z vitko kulturo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.03.2014, 09:00
Ljubljana – Podjetje iz Prebolda je del skupine odelo, ki je od leta 2011 v lasti Bayraktarlar Holding A. S. iz Istanbula. Z več kot 900 zaposlenimi podjetje spada med večje delodajalce pri nas.

Tovarno v Sloveniji, kjer izdelujejo konstrukcijsko zelo zahtevne in napredne luči, ki jih lahko vidite v avtomobilih znamk Mercedes, Audi, Volkswagen, BMW, Porsche, Bentley, Ferrari, Rolls Royce in drugih, so postavili leta 2005. Vitka kultura v podjetju je od začetka vodilo razvoja, kar jim je lani prineslo tudi mednarodno nagrado Automotive Lean Production Award. Pred tem pa so edini v Sloveniji prejeli nagrado Total Productive Maintenance.

V tem tednu je podjetje postalo tudi zmagovalec nagrade za poslovno odlično Slovenije PRSPO 2013, najvišje državne nagrade za dosežke na področju kakovosti poslovanja, kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Ocenjevanje za priznanje PRSPO poteka na podlagi metodologije in kriterijev Evropske nagrade za odličnost - EFQM iz Bruslja.

»Poslovna odličnost je kakovost na najvišji možni ravni. Je neke vrste presežek in ima s povprečnostjo malo skupnega, saj gre za nenehno preseganje mej,« pravi izvršni direktor skupine odelo Klaus Holeczek.

Nenehno prilagajanje spremembam

So dinamično in rastoče podjetje, podvrženo pogostim spremembam, kar zahteva nenehno prilagajanje pristopov in način delovanja, pa naj gre za uvedbo sistema nenehnih izboljšav, zahtevnejše tehnologe ali razvoja sodelavcev in ne nazadnje vodenja. Menedžment ima z implementacijo modela EFQM tako na razpolago primerno orodje, s pomočjo katerega lahko ugotavlja ali so rezultati odraz ustreznih pristopov ter glede na trend doseganja zastavljenih ciljev ustrezno in pravočasno ukrepa.

Najpomembnejši dejavnik odličnosti, pravi Holeczek, je vidik voditeljske kulture oziroma kultura podjetja nasploh. Izjemno pomemben dejavnik so zaposleni. Vlaganje v njihov razvoj in osebno rast so namreč ključni za doseganje uspehov, so prepričani v odelu.

Letos v fazi stabilizacije

Po letih rasti so letos v odelo Slovenija v fazi stabilizacije. Prihodke in dobiček želijo ohranjati na ravni prejšnjega leta in se osredotočiti na nadaljnje izboljšave procesov. S trenutnim številom zaposlenih pokrivajo kupčeva naročila, v prihodnje pa bodo sledili gibanjem na trgu prodaje premium razreda osebnih vozil.

S kupci že pripravljajo novosti

Poleg trenutnega portfelja izdelkov, s kupci že soustvarjajo luči naslednje generacije vozil, ki bodo na ceste prišli v prihodnjih letih, na primer nova generacija BMW serije 5. Dolgoročno si prizadevajo, da bi se do leta 2015 povzpeli med najboljša proizvodna podjetja na svetu ter dosegli raven WCM (World Class Manufacturing).

članek
 

Matej Vengust, NERVteh

S simulatorjem vožnje voznike pripravljajo na krizne razmere v prometu. Med strankami so avtomobilska industrija in zavarovalnice.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.06.2014, 12:00
Ljubljana – Na svetu v prometnih nesrečah vsako leto umre 1,2 milijona ljudi, približno 0,5 milijona žrtev je otrok ali mladostnikov. Visoke kazni in represivni ukrepi ne pomagajo. Voznik postane varen šele z izkušnjami, ko se nauči reagirati v kriznih situacijah, zato v zagonskem podjetju NERVteh razvijajo simulator vožnje.

Ekipa NERVteha želi delovati preventivno in z uporabo lastne sodobne tehnologije voznikom ponuditi možnost izobraževanja na simulatorju vožnje, kot je to samoumevno pri pilotih. Ekipo sodelavcev sestavlja osem ljudi različnih profilov, od elektroinženirjev, ekonomistov, do oblikovalcev in računalničarjev. Ideja pa se je razvila iz hobija. »Navdušeni smo nad simulacijami in glede na problematiko prometnih nesreč smo se odločili za razvoj pripomočka za izobraževanje, ki je edini način, ki lahko pripomore k zmanjšanju števila prometnih nesreč,« razlaga direktor podjetja Matej Vengust.

Nagrada za inovacijo

Njihov cilj je razvoj simulatorja, ki se bo približal resničnim situacijam v prometu, tako da bo voznik kar se da pripravljen. Notranjost simulatorja je sestavljena iz delov pravega avtomobila in ekrana, ki uporabniku omogoča popolni periferni vid. Del njihove inovacije je premična platforma, ki simulira premikanje podvozja avtomobila ter vozniku omogoča, da občuti dogajanje na ekranu.

Drugi del pa je simulacija sama, ki jo lahko uporabljamo za osnovno urjenje ali nevarne in nepredvidljive situacije, kot je prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, skok otroka na cesto in podobno. Za to so prejeli tudi univerzitetno nagrado za inovacijo. Trenutno so v fazi izdelave prototipa, ki naj bi ga po načrtih zaključili do konca poletja, medtem ko bo nova različica izdelka pripravljena konec leta. Pri oblikovanju se dogovarjajo s podjetjem Gigodesign. Povezali so se tudi s podjetjem Black Box, ki se ukvarja z merjenjem možganskih valov, kar jim bo pomagalo oceniti kandidata in mu prilagoditi trening oziroma izobraževalni program za simulator.

Sodelovali bi tudi v igračarski industriji

Zaenkrat so osredotočeni na B2B trg, in sicer avtomobilsko industrijo. Med uporabniki so organizacije za varno vožnjo, kot je AMZS. Za njihov koncept se že zanimajo pri VolksWagnu. Predstavili so se tudi na kongresu mednarodne avtomobilistične organizacije in čakajo na odzive. Med možnimi strankami pa so tudi zavarovalnice in zdravstvene ustanove (medicina prometa), ki bi lahko ocenjevale sposobnost za vožnjo, predvsem starejših.

V prihodnosti bi lahko sodelovali tudi v igračarski industriji. Njihov cilj pa je prek sponzorstev avtomobilske industrije in zavarovalnic priti v šole in večja mesta. Tako bi lahko osnovne treninge delali še preden bi šli v avtošolo. Cena celega kompleta za izobraževalne ustanove je okoli 20.000 evrov. Najprej pa bo na vrsti evropski trg. Trenutno pa so v pogovorih z morebitnim investitorjem iz Slovenije.

Polno novih idej

Udeležili so se tudi letošnjega pospeševalnika idej ITIME in bili med tremi zmagovalci, prišli so tudi med 10 najboljših v natečaju za Startup leta. »Prek teh tekmovanj smo se naučili, kako se predstaviti investitorjem (angl. pitch). Zelo praktično naravnan je bil tudi program CEED, kjer smo se naučili, kako vstopiti na trg. Počaščeni pa smo bili tudi za uvrstitev med 10 na Startup leta, saj je bila konkurenca kar huda, mi pa smo bili takrat stari šele dva meseca,« pravi Vengust. Polni so novih idej, a najprej se bodo posvetili razvoju omenjenega simulatorja. Ko bo denar, bodo lahko vzporedno razvijali še kaj drugega, kot namigne Vengust, s področij avtomatizacije in letalstva.

članek
 

Ekipa Olaf

Slovenski inovativni hibridni skiro z uspešno kampanjo na Kickstarterju. Največ podpornikov prihaja iz Slovenije in ZDA.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 18.10.2014, 08:00
Ljubljana – Slovenski hibridni skiroji Olaf so na Kickstarterju že skoraj za polovico presegli zastavljeni cilj 30.000 dolarjev. Kot pravijo v ekipi skiroji niso igrača, ampak njihova vizija trajnostne urbane mobilnosti.

Idejni oče naprednega prevoznega sredstva za odrasle inženir Boštjan Žagar je idejo za Olaf dobil pred tremi leti, ko se je srečal s podobnim izdelkom. Kot uporabnik in inovator je bil prepričan, da ga lahko izboljša, tako da poveča funkcionalnosti, zmanjša maso in izboljša uporabniško izkušnjo. Da bi dosegel želeno kakovost je po svetu testiral številne prototipe (kje so ti danes, lahko preverimo na njihovi spletni strani), razvil in patentiral več detajlov, ki so vgrajeni v Olaf. Tako je patentiran poseben način zlaganja, ki poskrbi za vzdržljivost in enostavnost uporabe.

Izdelano v Sloveniji

Skiroja sta tako inovativna in združujeta več funkcij. Poslovni model je hibrid med ročno letalsko prtljago, vozičkom in skirojem, urbani model pa med ergonomsko oblikovanim nahrbtnikom, vozičkom, skirojem in leseno rolko.

Družina izdelkov, ki jih ponujajo, je razvita, izdelana in sestavljena v Sloveniji ter predstavlja njihovo vizijo urbane mobilnosti. To pomeni, da bi v kombinaciji z javnim prevozom pomagali pri premagovanju zadnjih kilometrov do cilja. Večina sestavnih delov, od varjenih aluminijastih sestavov do lesenih desk, zanje izdelajo lokalni partnerji iz lokalnih virov.

»OLAF- a smo želeli predstaviti svetu, zato smo šli februarja na sejem ISPO v Nemčijo, kjer sta bila oba modela velik hit. Zelo dober odziv uporabnikov je bil za nas zagotovilo, da smo na pravi poti. Tako smo dokončali razvoj izdelkov, pričeli s pripravami na serijsko proizvodnjo, hkrati pa začeli razmišljati o zbiranju sredstev za serijsko proizvodnjo prek platforme za množično financiranje Kickstarter,« razlaga Žagar.

Po Kickstarterju bo cena višja

Podprlo jih je že več kot 200 uporabnikov, predvsem iz Slovenije in ZDA, kampanja pa traja še do 23. oktobra. Cena urbanega modela v kampanji je 216, poslovnega pa dobrih 250 evrov. »Cena po Kickstarterju bo višja, koliko višja bomo natančno vedeli po končani prvi seriji proizvodnje,« je povedala članica ekipe Nina Čavž in dodala, da se še niso odločili, kako in kje bodo prodajali svoje izdelke. Po uspešni Kickstarter kampanji ekipo najprej čaka izdelava naročenih produktov, ki naj bi jih dostavljali januarja in februarja prihodnje leto, nato pa vzpostavitev prodajne mreže, razvoj novih produktov in prehod iz start-upa v podjetje.

Ekipo trenutno sestavlja pet članov, razvojnikov, oblikovalcev in marketinških strokovnjakov, ki delajo na Kickstarter kampanji. »Po kampanji pa se bo povečal del ekipe v proizvodnji,« napoveduje Čavževa.

članek
 

Z novo tehnologijo v avtošole

Borut Jeglič, Foora: Pripomoček učiteljem vožnje olajša delo, kandidatom za voznike pa zmanjša stres pri učenju.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 07.02.2015, 15:00
Ljubljana – Ekipa Foore želi s svojo rešitvijo zmanjšati stres pri učenju vožnje ter prispevati k večji prometni varnosti in manjšemu številu smrtnih žrtev na cestah. Odzivi slovenskih uporabnikov so zelo dobri, merijo pa na tujino, kamor se podajajo spomladi.

Ekipa Foore želi ustvariti svet, v katerem se bomo na cestah počutili varno in udobno. Zato so si zamislili spletno in mobilno rešitev za šole vožnje. »Najprej smo se pogovorili šolami vožnje po Sloveniji, o tem, kakšne težave imajo, kaj bi lahko izboljšali in podobno. Tako je nastala Foora, pripomoček za učitelje vožnje in za kandidate za voznike,« razlaga Borut Jeglič. Pripomoček učiteljem vožnje olajša spremljanje vsakega kandidata, saj ima lahko en učitelj 15 kandidatov za voznike. »Težko si za vsakega zapomnijo, kje je že vozil, katere napake je naredil, kaj morata še narediti … Doslej so si to pisali na listke, odrezke ipd., z našo rešitvijo jim to olajšamo, saj si vse te informacije enostavno beležijo in organizirajo kjerkoli in kadarkoli preko tabličnega računalnika,« pravi Jeglič.

Tudi kandidati za voznike lahko dobijo vse te informacije, doma, ko niso pod stresom. Takrat lahko na zemljevidu pogledajo, kje sta se z učiteljem vozila, kakšne napake naredil, kaj je bil cilj ure ipd. Tako lahko kandidat tudi hitreje napreduje, ker si storjene napake in nasvete učitelja vožnje laže zapomni in jih osvesti.

Učiteljem vožnje ponujajo paket mesečne naročnine s tablico, prenosom podatkov, aplikacijo, tako jim ni treba skrbeti za programsko in strojno opremo. Kandidati pa lahko do podatkov dostopajo prek spleta. Brezplačno si lahko ogledajo omejeno število voženj, lahko pa se naročijo na Foora PRO paket, ki jim zagotavlja temeljito in kakovostno pripravo na izpit, nasvete za odpravo napak, in podobno.

Fooro uporablja osem avtošol po Sloveniji. »Interesa pa je vse več,« pravi Jeglič in dodaja, da nove tehnologije niso ovira. »Smo zelo navdušeni, kako v avtošolah dojemajo nove tehnologije in jih tudi uporabljajo. Vsi učitelji, ki uporabljajo Fooro, jo uporabljajo vsak dan,« poudarja Jeglič. Ovira, na katero so naleteli, pa je toga zakonodaja na področju vodenja dokumentacije v šolah vožnje, ki mora biti na točno določenih fizičnih obrazcih. Zato že sodelujejo z agencijo za varnost v prometu, ministrstvom, policijo in vsemi, ki so udeleženi pri tem, da bi spremenili pravilnike in omogočili vodenje dokumentacije elektronsko. To bi tudi izboljšalo nadzor nad podatki, kajti dogaja se, da, na primer nočne vožnje vozijo ob 14h popoldne, na papirju pa je napisano, kot da je bila vožnja opravljena ponoči. Tudi zato je interes pri inšpektorjih velik.

Razvoj aplikacije za šole vožnje so financirali iz lastnih sredstev in vlagateljev (še) ne iščejo. Trenutno se izteka testno obdobje Foore, ki jo bodo v nadaljevanju financirali iz naročnin. Slovenija je zanje izhodišče oziroma preizkusni trg, cilj pa je tujina. Tja se bodo podali že spomladi, kam še niso določili, vsekakor pa najprej k sosedom.

članek