Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Vladimir Gregor Bahč

Zveza strojnih inženirjev mu je podelila priznanje za življenjsko delo, za prispevek k razvoju avtomobilske industrije.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 24.12.2011, 09:00
Novo mesto – Vladimirju Gregorju Bahču je Zveza strojnih inženirjev Slovenije podelila priznanje za življenjsko delo, za prispevek k razvoju avtomobilske industrije. TPV, ki ga vodi, je najbolj znan po avtomobilskih sedežih in vzglavnikih sedežev in načrtuje tovarno tudi v Rusiji.

TPV, ki je nastal iz dela nekdanje Industrije motornih vozil (IMV), je v dvajsetih letih iz proizvodnega podjetja prerasel v razvojnega dobavitelja opreme za vozila. Podjetje je finalist v kategoriji velikih podjetij za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, dobili so zlato priznanje Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine in srebrno nagrado GZS za inovacije. Poleg Slovenije imajo tovarno tudi v Kragujevcu, razvijajo pa jo še v Rusiji.

Zakaj Rusija?

 Ta trg je še najmanj razdeljen, zato imamo še največ možnosti, da pokažemo, kaj znamo. V Rusijo prodajamo razvoj izdelka in inženiring. Naš ruski partner pa zagotavlja prostor, ljudi in proizvodne zmogljivosti. Predvidevamo, da bomo tam zaposlili od 300 do 350 ljudi.

Ste eno redkih podjetij, ki v kriznih časih dobro posluje. Kako vam uspeva?

 Uspeh je plod načrtovanega dela in ne pride čez noč. Če hočeš biti kos nestabilnim razmeram, moraš strategijo postaviti na glavo in se dogovoriti, kako obvladovati stroške. To smo počeli vsi, čarobne formule ni. V TPV smo se pravi čas dogovorili in dobili veliko podporo v kolektivu. Tako so se stvari začele prav razvijati.

Ste kaj zmanjševali število zaposlenih?

Ne, smo pa morali biti z enakim številom bolj učinkoviti. Tako smo promet lani povečali za deset odstotkov.

Vam je uspelo zadržati kupce, dobavitelje, ste imeli pri tem kakšne težave?

 Z obstoječimi kupci dobro delamo in pri njih se povpraševanje povečuje. To nam daje stabilnost. Seveda poskušamo pridobiti tudi nove. Zelo pomembno pa je, da smo si kupce razporedili tako, da za nas nobeden ne predstavlja več kot 25 odstotkov. Pri nabavnem delu pa poskušamo evropske kupce pripeljati do tega, da je sodelovanje najboljša rešitev. A ker so določene stvari na vzhodu cenejše, smo se morali napotiti tudi malo dlje.

Kako pa je s konkurenco?

 Konkurenca je velika. V našem proizvodnem programu so to globalni igralci, ki obvladujejo razvoj in proizvodnjo za ves svet. Imamo srečo, da so ti ključni igralci tudi naši partnerji. Z nekaterimi imamo tudi kapitalske povezave, z drugimi dobre komercialne odnose. Seveda pa se zavedamo, da smo si tudi konkurenca. Torej, kar nekdo dobi, drugi izgubi.

Za avtomobilski sedež s samodejno po višini nastavljivim vzglavnikom ste prejeli tudi nagrade. Povejte kaj več o tej inovaciji?

 V razvoju so se ubadali z vprašanjem, kako zagotoviti, da bi bil vzglavnik sedeža vedno pravilno nastavljen. Vemo, da je napačno nastavljen lahko tudi nevaren. Na podlagi študije smo razvili mehanizem za vzdolžno nastavitev sedeža. Patent je zaščiten, zdaj se ukvarjamo tudi s komercializacijo. Večji, zahtevnejši avtomobili so to poskušali reševati z elektroniko, a ta je dražja. Zato pričakujemo, da bi bila naša rešitev primerna za manjša in cenejša vozila.

članek
 

Hubert Kosler

Ribniški robotski center, ki ga vodi Hubert Kosler, tudi letos pričakuje rast. Japonsko partnerstvo jih je poneslo na evropske trge.
Barbara Pavlin, gospodarstvo Sat, 07.01.2012, 09:00
Ljubljana – V Ribnici od lani deluje evropski robotski center največjega svetovnega proizvajalca industrijskih robotov, japonske korporacije Yaskawa Electric. Center je strateški dobavitelj za vsa Yaskawina evropska hčerinska podjetja. Tudi v času recesije kar rastejo in zaposlujejo.

»Če bo leto 2012 takšno, kot je bilo lansko, in če se temu reče kriza, naj kriza kar traja,« se pošali direktor Hubert Kosler. Yaskawa Electric je leta 1994 prevzela podjetje Motoman Robotec, leta 1996 pa so v Ribnici ustanovili podjetje za proizvodnjo robotskih celic Yaskawa Ristro. Japonci so njeni stoodstotni lastniki, v prvi pa ima 13-odstotni delež še direktor obeh podjetij Hubert Kosler. Za pridobitev zaupanja Japoncev so se trudili dve desetletji, prepričali pa so jih z inovativnostjo, referencami in dragocenimi izkušnjami. Kljub vsemu že pol leta čakajo na odobritev vlade za spremembo imena Motoman Robotec v Yaskawa Slovenija.

Partnerstvo z Japonci je zanje zelo pomembno, ker so tako prodrli ne samo v Evropo, ampak imajo kupce po vsem svetu. Naročila dobivajo od Yaskawinih podjetij v Nemčiji, Italiji, na Švedskem, Nizozemskem, Češkem in Slovaškem (Kosler je tudi direktor teh zadnjih) itd. »Vozimo tudi v Južno Afriko, izvajamo projekt v Braziliji. Brez take povezave bi težko prišli na te trge. V tej zgodbi ne moreš biti pomemben igralec, če si neki d. o. o. Moraš biti del koncerna, ki je v svetu uveljavljen, nato pa si z dobro inženirsko ekipo in organizacijo odpiraš vrata naprej. To so veliki projekti, povezani z velikimi finančnimi sredstvi in tveganji, tudi na strani kupcev,« meni Kosler.

Prva japonska investicija v slovensko gospodarstvo je vredna dva milijona evrov, k čemur je 30 odstotkov prispevala Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, naloga ribniškega podjetja pa je ustvariti 54 novih delovnih mest. Investicijo morajo končati v treh letih, časa za zaposlovanje pa je malo več. Lani so zaposlili že 25 ljudi. Tako je v Yaskawi Ristro 75 zaposlenih in v Motoman Robotecu pet. Zaposleni so vsi Slovenci, z visoko in univerzitetno izobrazbo. »Smo pa vse bolj mednarodno obarvani. Nemški kolegi z različnih oddelkov, področij so vsak teden pri nas. Neposredno smo integrirani v evropski sedež podjetja. Smo tako veliki, da smo že zelo pomemben član družine. Če se nam kaj zgodi, tudi sedež ne bo dosegel načrtov,« o pomenu ribniških podjetij razlaga Kosler.

Poslovno leto se za Motoman Robotec in Yaskawo Ristro sklene konec februarja, že zdaj pa ga Kosler lahko oceni kot uspešno. Načrte, ki so si jih postavili, deloma presegajo, tako v finančnem kot proizvodnem smislu. Yaskawa Ristro bo ustvarila 15 milijonov evrov realizacije in Motoman Robotec Slovenija okoli štiri milijone. Ker poslovno leto traja do konca februarja, imajo januarja priprave za prihodnje poslovno leto. Tako Kosler o konkretnejših številkah za naprej zaradi negotovih razmer težko govori, a če ne bo hujše recesije, pričakujejo vsaj od 15 do 20 odstotkov rasti.

V Ribnici proizvajajo periferne naprave, kar pomeni, da robotskim rokam dodajajo razne funkcije, da lahko varijo, rezkajo, strežejo posameznim strojem, brusijo, vrtajo, nanašajo premaze ali lepila, paletirajo. Poleg avtomobilske industrije, kjer so proizvajalci komponent za Audi, BMW, Mercedes, Peugeot, Toyoto, so prisotni tudi v industriji predelave jekla, živilski industriji in industriji pijač. V Sloveniji je vgrajenih 320 njihovih robotov, prisotni so tudi na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in Makedoniji.

članek
 

Franc Frelih, podjetje Plasta

Plasta je eno največjih slovenskih podjetij za predelavo plastike in vodilni proizvajalec PELD- in PEHD-regenerata.
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto Sat, 10.03.2012, 09:00
Šentrupert – Franc Frelih je pred leti na čestitke za dobro uvrstitev v tekmovanju za gazele odgovarjal, da se bo odrekel tekmovanjem in priznanjem, ker so takoj zatem v podjetje prišli inšpektorji. Našli niso nič, Frelih pa se je v zvezi z nagradami moral omehčati. Zdaj se jim je pridružila nagrada GZS.

Podjetnik Franc Frelih je prestižno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije prejel za dolgoletno uspešno vodenje srednje velike družbe Plasta v dolenjskem Šentrupertu. Plasto je ustanovil leta 1980. Zdaj je eno največjih slovenskih podjetij za predelavo plastike in vodilni proizvajalec PELD- in PEHD-regenerata.

Komisijo je prepričalo več stvari. Plasta z lastnim znanjem, sodobno tehnološko opremo in računalniško podprtimi sistemi izdeluje različne vrste tehnološko zahtevnih folij in polietilenske, tudi biorazgradljive vreče. Okoljsko ozaveščenost potrjuje tudi tako, da od partnerjev prevzema ostanke folij in jih reciklira, za kar so razvili posebni proizvodni liniji. Podjetje se je vključilo tudi v evropski projekt PLASTiCE, katerega cilj je odprava omejitev, ki preprečujejo hitrejšo in bolj množično uveljavljanje trajnostnih vrst plastike, predvsem pa biorazgradljive plastike in plastike na osnovi obnovljivih virov.

Družbeno odgovornost podjetje izkazuje s podporo kulturnih, športnih, humanitarnih dejavnosti. Franc Frelih pravi, da nekdo mora pomagati, in če ni drugih večjih podjetij, so to oni. Za to seveda nista dovolj le dobro srce in volja, ampak tudi uspešno poslovanje. Plasta, ki na konkurenčnem italijanskem trgu dosega povprečno 21-odstotno rast, ima skoraj trikrat višjo dodano vrednost na zaposlenega in nižje stroške dela od panoge, izrazito visoki so tudi prihodki na zaposlenega in donosnost kapitala in sredstev.

Dobri rezultati so Plasti in Frelihu pred leti omogočili nakup konkurenčnega podjetja Plama Termoplast iz Podgrada pri Ilirski Bistrici, kar je po svoje koristilo tudi Šentrupertu, kjer širitev in povečevanje proizvodnje na obstoječi lokaciji sredi lepe okolice nista prišla v poštev. Zgradila je tovarno SEP v Mokronogu, ki z izdelki pralne tehnike za avtomobilsko industrijo in industrijo bele tehnike daje kruh 120 zaposlenim, ima pa tudi podružnico v BiH.

Podjetje, ki je imelo sprva tri zaposlene, je začelo v Plasti, kjer pa je bilo zanj kmalu premalo prostora. Z odkupom večinskega deleža je Frelih verjetno rešil nekdanji mirnski ponos Dano, ki ji je šlo vse slabše. Zdaj ji gre že leta spet dobro, najbolj zaradi vode in sokov iz domačih surovin. Frelih je večkrat povedal, da se je za to potezo, ki se je na koncu potrdila kot dobra poslovna odločitev, odločil zaradi čustvene vezanosti na tovarno. Dana je bila od nastanka pojem mirnske doline, njegov oče Jože Frelih pa je bil v njej nekaj časa tehnični direktor.

Frelihovi so v Šentrupertu in daleč naokrog znana družina. Oče Jože, ki je ob Dani in zasebništvu nadaljeval in krepko razširil vinogradniško vinarsko tradicijo deda Jožefa in očeta Franceta (naredil je prvo penino na Dolenjskem), je tudi prvi častni občan mlade občine Šentrupert. To tradicijo s Hišo vina Frelih v občinskem središču po smrti sina Jožeta nadaljuje drugi sin Peter, arhitekt.

Največ družinam v Mirnski dolini in še drugje pa daje kruh tretji sin Franc. Ekonomist, ki je eden premožnejših Slovencev, in njegova družina bolj od življenja na veliki nogi cenijo družino, prijatelje, kulturo, šport, druženje z naravo. Prvi mož šentrupertske Plaste tudi nikoli ne pozabi očetovega nasveta, da si zaposleni nič manj ne želijo primernega zaslužka, zato s plačami v Plasti ni težav.

članek
 

Za druženje je zidanica, ne Facebook

Ime dneva: računalničar Boštjan Gaberc, ki vzpostavlja celovite rešitve pri elektronskem poslovanju.
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto sob, 19.05.2012, 12:00
Novo mesto – »Je izreden vodja in sodelavec. Zna motivirati, posluša ljudi, z dobrimi zamislimi ga lahko prepričaš.« Tako nam je direktorja novomeške Mikrografije Boštjana Gaberca na kratko opisala ena od sodelavk.

Omenila je še njegove zasluge za zelo dobro, sproščeno in ustvarjalno razpoloženje v podjetju, ki je kot velika družina. Zato ni čudno, da je Mikrografija pred dnevi prejela certifikat Družini prijazno podjetje. Certifikat potrjuje princip organizacijskega upravljanja, ki zagotavlja pozitivne učinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, njihovega druženja tudi zunaj delovnega časa skupaj z družinskimi člani, športnih dejavnosti, skrbi za zdravje itd.

Učinki se kažejo v majhni bolniški odsotnosti in fluktuaciji ter zadovoljstvu, motivaciji in pripadnosti zaposlenih, kar se seveda pozna v poslovnih rezultatih. V Mikrografiji je že tako, saj je v petih letih več kot potrojila prihodke, od katerih jih polovico ustvari v tujini, število zaposlenih pa se je povečalo z 19 na 50. Njeno stabilno rast potrjujeta dva naziva dolenjsko-posavske gazele v zadnjih treh letih, Boštjan Gaberc pa je lani prejel tudi nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Novomeška Mikrografija, ki ima svoji enoti tudi v Ljubljani in Mariboru, zunaj pa uspešno podjetje predvsem v Bosni in Hercegovini, bo letos praznovala 20 let delovanja. Gaberc, še zdaj direktor in edini lastnik jo je ustanovil, ko je bil star le 22 let. Denarja ni imel, a so mu s posojilom pomagali starši. Verjetno niso oklevali, saj je imel Boštjan veliko idej za posel, ki bo v Sloveniji novost. Ko se je v Nemčiji seznanil z elektronsko obdelavo in hrambo dokumentov, se je odločil prav za to dejavnost, ki je bila pri nas še v povojih, znanja o internetu in e-rešitvah pa zelo malo.

Podjetje se ukvarja z vzpostavljanjem celovitih rešitev na področju elektronskega poslovanja, s svojimi rešitvami pa zagotavlja urejenost in preglednost poslovnih procesov ter pravočasno in boljšo dostopnost do dokumentov. Obdelali so že več milijard dokumentov vseh stopenj zaupnosti. V zadnjih letih so jim večja naročila predvsem v tujini omogočila dodatno rast. Navzoči so v Nemčiji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, odpirajo pa se jim še novi trgi v mlajših članicah EU in kandidatkah za članstvo, ki bodo morale na tem področju veliko narediti. Referenc podjetju ne manjka; med drugim so v elektronsko obliko uredili avstrijski kataster iz časa Marije Terezije, obdelavo podatkov jim je zaupal Siemens, kar je bil eden največjih tovrstnih projektov v Evropi itd.

Gaberc je prepričan, da so konkurečni zaradi znanja, specializacije in prilagodljivosti, kar si zagotavljajo z dobrimi kadri in stalnim iskanjem novih priložnosti z izdelki in tržnimi potmi. Ker se bo elektronsko poslovanje le še širilo, vidi na tem področju še veliko možnosti za razvoj in rast podjetja, zato ne namerava iskati novih izzivov. V preteklih letih so trgu ponudili več novih tehnologij od elektronskega poslovanja na mobilnih aparatih do 3D-tehnologije, ki omogoča še velike razvojne izzive, priložnost pa vidijo tudi v poslovanju v oblaku in e-zdravju (e-recepti, naročanje po telefonu itd.).

Kljub delu v panogi, ki omogoča komunikacije brez osebnih stikov, je Boštjan Gaberc poseben – in morda tudi zato uspešen – tudi v tem, da jih ne zanemarja. Redno osebno obiskuje večino podjetij, s katerimi delajo, zato ga žena in trije sinovi vidijo le pol leta v letu, namesto Facebooka pa ima za druženje s prijatelji kot vsak pravi Dolenjec – zidanico.

članek
 

Marcel Verstovšek, HYB

V podjetju HYB proizvajajo in tržijo senzorje tlaka, medicinske pripomočke, elektronske sklope in debeloplastna hibridna vezja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 13.10.2012, 12:00
Ljubljana - V znanje in razvoj usmerjena družba HYB iz Šentjerneja snuje, proizvaja in trži senzorje tlaka, medicinske pripomočke, elektronske sklope in debeloplastna hibridna vezja. Svoje izdelke prodajajo povsod po svetu.

Letos so v podjetju praznovali 40-letnico, saj začetki HYB segajo v 70. leta preteklega stoletja, ko so v sodelovanju med Iskro in Institutom Jožef Stefan nastali zametki hibridne tehnologije v Šentjerneju.
Podjetje se ukvarja s proizvodnjo, razvojem in trženjem debeloplastnih hibridnih mikrovezij, senzorjev tlaka, medicinskih pripomočkov ter elektronskih sklopov za uporabo različnih aplikacij v medicini, avtomobilski industriji, telekomunikacijah, grelno-hladilnih sistemih ter drugih vrstah industrij.

V zadnjih letih so veliko vlagali predvsem v razvoj industrijskega programa in programa medicine, ki sta njihova ključna strateška cilja tudi v prihodnje. Lani so pridobili znak »CE« za sistem brezžičnega prenosa signala krvnega tlaka, ki je plod lastnega znanja in se uporablja v medicini. Poleg šentjernejske družbe je na svetu le še en ponudnik primerljivega sistema.

Z dvema multinacionalkama se že dogovarjajo za nakup njihovih novih izdelkov. Sicer pa so jim konkurenca na trgu medicinskih pripomočkov predvsem velike multinacionalke, ki pa se ne ukvarjajo toliko z razvojem, ampak iščejo manjša razvojna podjetja, ki bi bila zanimiva za nakup. »Torej so te velike multinacionalke potencialno lahko tudi naši kupci. A se ne prodajamo, ampak iščemo zgolj kupce za naše izdelke,« pravi direktor podjetja Marcel Verstovšek. Drugi konkurenti so manjša raziskovalno-razvojna podjetja, a so se v Hybu usmerili v nišo, ki ni toliko zasedena, zahteva pa specifična znanja in izkušnje. Te jim posledično zagotavljajo ključno konkurenčno prednost.
Svoje medicinske pripomočke prodajajo po vsem svetu. Kupce iščejo po dveh kanalih, in sicer prek multinacionalk, ki njihove izdelke kupujejo in jih prodajajo po svojih distribucijskih kanalih, ter prek lokalnih distributerjev, na primer na trgih Avstralije, Azije, na Japonskem in v Braziliji, ki promovirajo in prodajajo izdelke pod blagovno znamko Hybysens. »Iskreno povedano, če bi delali samo za domači trg, bi ´trgovino´ lahko kaj kmalu zaprli. Naši izdelki so namenjeni svetovni uporabi,« pravi Verstovšek.

Podjetje zaposluje 63 ljudi v proizvodnji in razvoju, tesno pa sodelujejo tudi z razvojnimi centri, centri odličnosti, Institutom Jožef Stefan, ljubljanskim kliničnim centrom. »To nam omogoča, da po znanju, bazičnem in aplikativnem razvoju konkuriramo svetovnim multinacionalkam,« razlaga Verstovšek. Zaposleni so večinoma elektro- in strojni inženirji. Ker gre za specifično področje medicine, je kader nemogoče dobiti doma. Pomagajo si z domačimi zdravniki, veliko znanja pa pridobijo v tujini.

članek
 

Elvis Paćelat, Infotehna

Utrdili so se že v Evropi, v ZDA orjejo ledino, pred kratkim so pometli s svetovno konkurenco in sklenili posel v Jordaniji.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.06.2013, 09:00
Ljubljana – Infotehna iz Novega mesta je pred kratkim premagala svetovno konkurenco in sklenila posel z jordanskim podjetjem Hikmo Pharmaceuticals. Novi posli pa prinašajo nove zaposlitve.

Vse ob svojem času

»Jordance smo prvič obiskali pred šestimi leti. V Amanu smo pripravili delavnico, ki so se je udeležili predstavniki kar nekaj jordanskih podjetij, vendar trenutek ni bil pravi. Gospodarske razmere so se zaostrile, podjetja smo postala v nakupnih odločitvah še previdnejša, velike investicije so za nekaj časa ustavili. S Hikmo Pharmaceuticals smo se ponovno srečali pred dvema letoma,« potek pridobivanja posla opisuje direktor Elvis Paćelat. Infotehnina celovita rešitev myPharmaExpertTMSuite, ki so jim jo predstavili, jih je prepričala, tako so na mednarodnem razpisu pometli s konkurenco z vsega sveta.

Priložnosti je še veliko

Infotehna posluje po vsem svetu, glavna trga sta Evropa z Bližnjim vzhodom ter ZDA. V Evropi tržni položaj utrjujejo, saj je tu blagovna znamka dobro poznana, v Ameriki pa še orjejo ledino. »Trg je ogromen, čaka nas še veliko dela, verjamem pa, da bodo rezultati kmalu vidni. Naše rešitve uporabljajo izraelska Teva, nemški Ratiopharm, britanski Reckitt Benckiser, obe domači farmacevtski podjetji ter številna na območju nekdanje Jugoslavije: Pliva, Belupo, Bosnalijek, Hemofarm itn., stranke imamo tudi v Avstriji, Italiji, Litvi, Gruziji ter celo v ZDA, Indiji in Indoneziji,« pravi Paćelat.

Preverjali so tudi morebitno širitev še dlje na vzhod, na Kitajsko in Japonsko, a je tamkajšnje lokalno okolje specifično, zato zazdaj tja ne bodo šli. »Osvajanje novih trgov je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko časa in sredstev. Nič se ne zgodi čez noč, potrebni so znanje, dobro načrtovanje, velike investicije in vztrajnost, pa še to ni nujno dovolj,« razlaga Paćelat.

Novi posli, nove zaposlitve

Podjetje letos praznuje 25 let in eden od njegovih ustanoviteljev, Čedomir Jakovljević, je v njem še aktiven. V začetku so se ukvarjali s sistemskimi integracijami, na pot dolgoročne rasti pa so stopili z usmeritvijo v razvoj rešitev za obvladovanje dokumentov in procesov v farmacevtski industriji. Rezultate dosegajo z zavezanostjo k povečevanju kakovosti produktov, vlaganjem v razvoj produktov ter sodelavk in sodelavcev.

Letos načrtujejo pet milijonov prihodkov. Podružnica in hčerinska podjetja so v Zagrebu, Münchnu in New Jerseyju, skupaj zaposlujejo že skoraj 60 ljudi, od tega se jih je veliko kalilo v farmacevtskih podjetjih. »Z novimi projekti se obseg dela povečuje, zato ravno v teh tednih v Novem mestu in Zagrebu zaposlujemo šest novih sodelavk in sodelavcev,« o uspehih govori Paćelat.

članek
 

Nika Papić in Tilen Šali, Ideaz

Spletna agencija je slovenska zmagovalka tekmovanja Google Allstars. Želijo se utrditi v Sloveniji in pozicionirati v Evropi.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 23.08.2014, 08:00
Ljubljana – Novomeška agencija Ideaz, ki jo vodita Nika Papić in Tilen Šali, je zmagovalka slovenskega dela tekmovanja Google All Stars, ki je namenjeno Googlovim partnerskim agencijam. Za nagrado potujeta na konferenco v ZDA, od katere veliko pričakujeta.

Pridružili so se 250 najboljšim agencijam iz 60 držav, ki so za nagrado prejele pot na konferenco Google All Stars Summit. Ta bo na sedežu podjetja Google v kalifornijskem mestu Mountain View. »Osvojeno prvo mesto nas ni preveč presenetilo in je le potrditev našega dobrega dela. Prehiteli smo številne uveljavljene in bolj znane slovenske agencije, ki so na trgu precej več časa kot mi,« je ob tem dejala Nika Papić.

Velika pričakovanja od Goolga

Dvodnevna konferenca Google All Stars Summit se začne v sredo, 27. avgusta, Papićeva in Šali pa imata od nje visoka pričakovanja. »Želiva dobiti globlji vpogled v delovanje Googla, si zagotoviti najnaprednejša izobraževanja in konzultacije z Googlovimi strokovnjaki. Želiva tudi ugotoviti, na kakšni ravni je naša agencija, pa tudi spletno oglaševanje v slovenskem prostoru nasploh, v primerjavi z najbolj razvitimi državami oziroma najuspešnejšimi podjetji,« razlaga Tilen Šali in dodaja: »Veselim se tudi možnosti testiranja novih Googlovih izdelkov, seveda pa tudi druženja z vodilnimi svetovnimi agencijami s področja spletnega oglaševanja in izmenjave dragocenih izkušenj.«

Spletna agencija je nastala pred tremi leti. »Internet ponuja neslutene možnosti, ki si jih večinoma sploh še ne moremo predstavljati. Nenehno razvijanje novih poti, s katerimi lahko pomagamo našim strankam pri uspešnem prodoru na domače in tuje trge, nam predstavlja velik izziv, ki je pogosto že sam po sebi motivacija,« o odločitvi za 100-odstotno usmeritev v spletno oglaševanje razlaga Šali. Ta odločitev se je doslej izkazala za pravilno, saj jim omogoča izvedbo zelo ciljanih in zato učinkovitih kampanj.

Uspešno končali velik projekt

Poleg naprednih oglaševalskih kampanj izdelujejo tudi spletne strani, aplikacije, pripravljajo strategije nastopov na trgu in vodijo aktivnosti na družbenih omrežjih. Ekipa trenutno šteje šest rednih in tri honorarne sodelavce, ki so pred kratkim uspešno končali velik projekt, ko so skupaj z agencijo Ovum promovirali festival Pivo in cvetje v Laškem.

Slovenija in Evropa sta cilj

V prihodnje si želi ekipa Ideaz utrditi položaj na slovenskem trgu, pa tudi na evropski ravni. »Pri tem nam bo v pomoč tudi Googlovo priznanje, ki vsekakor potrjuje, da delamo dobro in kakovostno. Ker ves čas sledimo svetovnim smernicam razvoja ter se nenehno izobražujemo, smo prepričani, da lahko v prihodnosti še več podjetjem pomagamo pri njihovem prodoru na tuje trge,« meni Šali.

članek
 

Rok Jurečič, LACEnano

Novo generacijo tetoverskih naprav bodo najprej prodajali v Evropi in ZDA, dogovarjajo pa se tudi za prodajo v Braziliji.
Barbara Pavlin , gospodarstvo sob, 29.11.2014, 10:00
Ljubljana – Zgodba LACEnana se je začela na tetoverski konveciji, kjer so dobili zamisel za izboljašno napravo za tetoviranje. Trenutno izboljšujejo prototip in se pripravljajo na prva prednaročila iz Evrope in ZDA. Kmalu bodo naprave prodajali tudi v Brazilijo.

»Na idejo smo prišli, ko je bil naš strojnik Peter Bukovec s punco na tetoverski konveciji v Ljubljani. Ker mu je bilo dolgčas, ko se je njegova punca tetovirala, je hodil malo okoli in gledal, s kakšnimi tetoverskimi napravami delajo tetovatorji. Ker je strojnik ga je zanimalo delovanje naprav. Pri tem je opazil, da jih ima veliko težave z njimi oziroma, da določeni deli niso delovali kot bi lahko, ali pa so potrebovali več delov glede na vrsto tetovaže. Tako se je odločil, da bo zasnoval tako, ki teh težav nima,« razlaga Rok Jurečič, ki vodi podjetje.

Manj bolečin

Nastala je nova generacija tetoverskih naprav LACEnano, ki vključuje tehnologijo brezkrtačnih motorjev in magnetnega gonila, ki so najboljše v industriji. To revolucionira način tetoverske naprave, saj močno zmanjšuje utrujenost in mravljinčavost rok tetoverja in tudi bolečine tetoviranca. Poleg tega zmanjša porabo časa in denarja, ki ga tetoverski umetniki porabijo za čiščenje in vzdrževanje naprav, pravijo v LACEnano, ki se je kalil v novomeškem startup programu Kickup.

»Izpilili smo naš produkt in čakamo končni prototip. Napravo testirajo naši prvi uporabniki, lokalni tetoverji in priznan tetover iz Trsta, ki nas je poiskal sam. Z njim dodelujemo izboljšave. Ker je tudi medijsko močan, nam bo pomagal pri prednaročilni kampanji,« o tem, kako daleč so pove Jurečič. Pripravljajo tudi vsa operativna in strateška področja za začetek prednaročil, ki so jih prestavili za pol leta. V ta bosta vključena trga Evrope in ZDA. Dogovarjajo pa se tudi za prodajo v Braziliji, kamor bi vstopili čez osem mesecev.

Njihova cilja skupina so profesionalni in polprofesionalni tetoverji, ki želijo pri svojem delu uporabljati najboljšo opremo. »Zbiramo njihove mejle in jih obveščamo o podrobnostih,« pravi Jurečič. Po nekaterih ocenah naj bi bilo možnih kupcev kar okoli milijon.

Tehnologije iz drugih niš

Napravo izdelujejo kakovostni podizvajalci večinoma iz Slovenije, pravi Jurečič in dodaja, da zaradi razvoja trga iščejo dodatne podizvajalce, ki so specializirani za rezkanje in vezja. V napravi so uporabili tehnologije iz drugih niš, ki v tetoverskih napravah še niso bile uporabljene in so jim omogočile omenjene izboljšave, ki jih trenutni ponudniki nimajo. Z mislimi pa so že naprej, saj imajo v načrtu že nove produkte, med njimi sta tudi dve izboljšavi.

Trg je zelo specifičen vodilna podjetja s področja tetoverskih naprav pa prihajajo iz Nemčije. Kot pravi Jurečič glede na njihovo rast in širjenje predvidevajo, da ta tržna niša raste in je še prostor za izboljšave. Niša je sicer precej nepoznana, kar je tudi ovira pri privabljanju investitorjev.

»Iskali smo investitorje, a ker smo v tako zgodnji fazi (trenutno smo stari 11 mesecev) jih je težko pridobiti. Poleg tega je niša precej nepoznana. Tako se financiramo sami iz lastnih prihodkov, kar je po svoje najboljše, saj si tako prisiljen razmišljati o kupcih, kar je cilj vsakega podjetja, da lahko živi, se razvija in raste,« pravi Jurečič. Ekipo poleg Jurečiča in Bukovca sestavljata še elektroinženir Robi Zagorec in grafična oblikovalka Lara Zupančič.

članek
 

Miha Fabjan, SmartNinja

Spin-off podjetje iz StartUpa Novo mesto skrbi za razvoj veščin 21. stoletja, od programiranja do grafičnega oblikovanja.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 31.01.2015, 08:00
Ljubljana – Znotraj skupine StartUP Novo mesto se je letos oblikovalo prvo podjetje spin-off, ki prinaša nov veter v izobraževalno panogo po Sloveniji, SmartNinja. Skrbeli bodo za odkrivanje in razvoj veščin 21. stoletja.

Ob usposabljanju zagonskih ekip znotraj pospeševalnega programa StartUP Novo mesto so ugotovili, da primanjkuje tehničnega kadra. »Veliko ljudi je imelo ideje za aplikacije, niso pa tega znali tehnično izpeljati,« razlaga Miha Fabjan, ki skrbi za poslovni del »pametnih nindž«. Tako so najprej ponudili brezplačne inštrukcije za udeležence izobraževanja in jih prostovoljno učili programiranja. Izkazalo pa se je, da če je usposabljanje brezplačno, so ljudje manj resni in motivirani, zato so se odločili za izvedbo plačljivih inštrukcij. Za najbolj učinkovito pa se je izkazala skupinska intenzivna delavnica, na kateri so jih v enem tednu popeljali skozi osnove. Vse to je bil povod za SmartNinjo, saj je izobraževanje v okviru pospeševalnega programa StartUP Novo mesto preraslo, da so ustvarili podjetje spin-off.

Februarja v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici

Tako bodo po različnih krajih v Sloveniji izvajali programe, ki so jih sestavili glede na testiranja pilotskih projektov znotraj skupine StartUP Novo mesto. Ponujajo dve obliki programov, in sicer vikend delavnice, ki so namenjene začetnikom, in trimesečni program, po katerem so udeleženci pripravljeni za zaposlitev v IT-podjetju na položaju t. i. junior developerja. Že februarja bodo izpeljali osnovni tečaj programiranja v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Trimesečnega pa zaženejo marca.

Na podlagi udeležencev dosedanjih delavnic so izluščili več skupin, ki jih tovrstna izobraževanja zanimajo: mlajši, ki prihajajo iz tehniških šol, kjer ne dobijo dovolj praktičnega znanja, tisti, večinoma družboslovci, ki zamenjujejo kariero, pa tudi taki, ki bi se radi le kaj novega naučili.

V ekipi SmartNinje sta poleg Mihe še Matej Ramuta in Žiga Besal, programerja, ki izvajata izobraževalni del. Pogovarjajo se tudi z morebitnimi inštruktorji po različnih mestih. Najraje bi videli, če so to ljudje iz prakse, ki imajo tudi izobraževalno žilico. Cilj SmartNinje pa ni le izobraževanje v programiranju, ampak v odkrivanju in razvoju veščin 21. stoletja. Zato bodo vsebinsko pokrivali področja spletnega in mobilnega programiranja, grafičnega oblikovanja, UX, interneta stvari (IoT) in še več. »Pogovarjamo se z IT-podjetji iz Slovenije o tem, kakšne težave imajo pri zaposlovanju kakovostnih kadrov. Zato so vsa naša izobraževanja oblikovana tako, da bodo udeleženci po njih čim bolje zaposljivi,« razlaga Fabjan.

»Kotički« za sproščanje možganov

Veliko stavijo tudi na izkušnjo, ki jo ima udeleženec njihovega izobraževanja oziroma delavnice. Zato hočejo ustvariti kar se da dinamično okolje, s »kotički« za sproščanje možganov, kot jih imajo v tehnoloških parkih, nekaterih podjetjih, pospeševalnikih ipd. Povezali so se z iniciativo Startup Slovenija, v kateri so vključeni slovenski pospeševalniki, inkubatorji in tehnološki parki, ki take prostore imajo. Tako bodo februarske delavnice potekale v Tehnološkem parku Ljubljana, mariborski Tovarni podjemov in v Primorskem tehnološkem parku.

Marca bodo v sodelovanju z Ustvarjalnikom izpeljali tudi dijaško različico izobraževanja, aprila pa se bodo podali še v druge, prej omenjene, panoge.

članek