Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Mirko Strašek

KLS je eden najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v svoji tržni niši.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 18.02.2012, 12:00
Ljubljana – KLS Ljubno proizvaja zobate obroče za avtomobilsko industrijo in v svoji tržni niši obvladuje že več kot polovico evropskega in 14 odstotkov globalnega trga, njihovi obroči pa so vgrajeni v motorje kar 28 avtomobilskih znamk.

Pred slabim mesecem je lansko zlato gazelo obiskal tudi predsednik države, ki je navdušen nad razvojno naravnanostjo podjetja. Po razpadu Jugoslavije je podjetje izgubilo 94 odstotkov trga,in kot pravi dolgoletni direktor Mirko Strašek, so v petih letih vstali kot feniks iz pepela in ustvarili dobro podjetje, ki je ugledno in spoštovano zlasti v tujini. Vsi njihovi dosežki so plod lastnega znanja, dela ljudi iz Zgornje Savinjske doline in bližnje okolice ter slovenskih podjetij, ki sodelujejo pri razvoju KLS, in v tem je tudi ključ uspeha. »Ni res, da se v Sloveniji ne da nič narediti. Ne potrebujemo samo tujcev, da bi bili uspešni, treba je delati, se potruditi. Če združimo slovensko znanje, motiviramo ljudi in jih spoštujemo, so se pripravljeni potruditi in tako lahko dosežemo dobre rezultate,« pravi Strašek.

KLS je eden najpomembnejših dobaviteljev avtomobilske industrije v svoji tržni niši v svetu. Lani so prodajo povečali za 14 odstotkov na okoli 25 milijonov evrov, letos pa naj bi po načrtih dosegla 27 milijonov evrov. Kar 86 odstotkov prodaje ustvarijo na mednarodnih trgih. Dosegajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega, v letu 2010 je bila nekaj čez 71.000 evrov, in jo še povečujejo. Trenutno imajo 182 zaposlenih, a se bo ta številka zaradi novih projektov, ki jih bodo zagnali v drugem polletju, do konca leta povečala do 190.

Lani je imelo podjetje le 1,5 reklamacije na milijon dobavljenih izdelkov, zamud pri dobavah pa sploh niso imeli. Delež novih proizvodov in novih kupcev v skupni prodaji je v zadnjih letih med 26 in 30 odstotki, z 90-odstotno pokritostjo proizvodnih procesov pa KLS velja tudi za najbolj avtomatizirano in robotizirano podjetje v svoji dejavnosti. V raziskave in razvoj proizvodov in procesov vlagajo pet odstotkov prodaje na leto.

Zaposlujejo predvsem strojnike, elektronike in mehatronike. Nekaj časa so imeli težave s pridobivanjem kadra, a v zadnjem času gre na bolje. »Na trgu se ne dobi takih kadrov, kot jih potrebujemo. Zato se je treba kar precej potruditi zanje. Ne gre za strokovnost, ampak za to, kaj si ljudje predstavljajo, da pomeni delati v takem podjetju, kot je KLS. Le zaključena šola ali študij in diploma nista dovolj, treba je znati to znanje tudi uporabiti, se potruditi in sprejemati odgovornost za svoje delo,« pravi Strašek. V KLS veliko sodelujejo predvsem z izobraževalnimi organizacijami iz velenjskega in celjskega konca. Vsako leto imajo na praksi okoli 30 študentov in dijakov, ki jih spodbujajo tudi za počitniško delo. To pa je tudi eden od virov za nadaljnje kadrovanje.

Tržne razmere in konkurenca od njih terjajo inovativnost. »Ženeta nas konkurenca ter borba za dolgoročni obstanek in preživetje ter zavedanje, kaj moramo za to storiti. Čutimo se odgovorne do zaposlenih, kupcev, dobaviteljev in okolja, zato delamo vse, da bi podjetje dolgoročno stabilno poslovalo. Za to pa je treba napredovati. KLS je moral v zadnjih desetih letih za več kot petkrat povečati produktivnost. To je zunaj vseh normalnih okvirjev, a če ne bi tako napredovali, nas danes ne bi bilo,« razlaga Strašek in dodaja: »Zato je treba narediti nekaj več. In človek mora včasih narediti več, kot misli, da zmore. Tudi v Sloveniji si moramo postaviti višje cilje pri rasti in uspešnosti. Upam, da bo nova oblast to znala.«

članek
 

Jagros, uspeh s trgovsko ponudbo za krajane

V podjetju Jagros bodo širili svojo prodajno mrežo, pri tem jim gre na roko tudi kriza.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.12.2012, 12:00
Ljubljana – Družinsko trgovsko podjetje Jagros iz Podplata pri Rogaški Slatini je v zadnjem mesecu odprlo dve novi poslovalnici. Iščejo še nove priložnosti, poslovanje jim raste, letos za osem odstotkov, enako načrtujejo tudi v 2013.

V Trnovski vasi pri Ptuju so prevzeli prej sicer Tuševo franšizo podjetja Epson, ki so jo v nekaj dneh preoblikovali v supermarket Jager, kjer zdaj na nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin kupcem ponujajo sveže meso v mesnici, široko ponudbo živil in tudi tehničnega blaga.

Boštjan Jager, vodja trženja, pravi, da so kupci pozitivno sprejeli spremembo lastnika trgovine, promet poslovalnice pa je pod njihovim upravljanjem skoraj za polovico višji, kar kaže, da so izbrali pravo strategijo ponudbe, ki je prilagojena lokalnemu prebivalstvu.

Še eno poslovalnico so odprli v Mestinjah pri Podplatu, kjer kupci doslej niso imeli trgovine, zdaj pa se na 1800 kvadratih razprostira novi supermarket z mesnico in tehnična trgovina z gradbenim materialom ter restavracija.

Družina Jager je lastnica podjetja Jagros, začetki poslovanja trgovin Jager pa segajo v leto 1989, ko so v Tržišču v Rogaški Slatini zgradili in odprli prvo lastno trgovino s kava barom. V trgovini sta se zaposlila starša, Franc Jager, kot direktor, in Marija Jager ter dve sodelavki, razlaga Boštjan Jager. Poleg tega je imela družina Jager doma še aktivno kmetijo, kjer so redili do sto govedi.

»Pozneje smo kmetijsko dejavnost opustili in se posvetili trgovski, s širjenjem maloprodajne mreže na območju najprej šmarske občine, pozneje širše Štajerske. Začetki poslovanja in nadaljnja leta je bilo financiranje podjetja izključno z lastnimi sredstvi z malo posojili bank, vseskozi smo se dokazovali s skupnim delom vse družine, otroci so se še izobraževali,« dodaja Franc Jager.

Zdaj imajo 26 poslovalnic, 400-članski kolektiv, poslovanje pa bodo še širili tudi zunaj večjih mest. Njihov format prodajalne je trgovina, kjer kupec lahko opravi nakup tudi v kratkem času. »Jager Trgovine dajejo primerno prodajno izkušnjo in kupca pretirano ne 'posiljuje' z blagom, saj opažamo, da je kupec postal previden, racionalen, dobro preračuna prednosti med ceno in kakovost. Kupcem ponujamo tudi program 'naredi sam' z obširno ponudbo ročnega orodja in drugih tehničnih programov, kar sicer ni v navadi v trgovinah tega formata, a želimo biti blizu kupcu,« pravi Boštjan. V prihodnjih letih bodo še širili svojo maloprodajno mrežo na lokacijah, kjer ocenjujejo, da je trgovska ponudba še potrebna in ni pretirana. »Iščemo tudi morebitne priložnosti za različne prevzeme posameznih lokacij, ki jih nakazuje trenutna kriza na finančnem področju,« dodaja Franc.

Kljub sedanji krizi je poslovanje podjetja Jagros stabilno in vseskozi zaznava rast. Letos bo ta osemodstotna, podoben načrt imajo tudi za prihodnje leto. Do zdaj so se nam vsi načrti uresničili, upamo, da bo enako v prihodnje, pravijo Jagri. In kakšen je njihov recept za uspešno poslovanje? Preprosto: učinkovito vloženo znanje, izkušnje in delo.

članek
 

Mikropis

Uvedli so računalniško vodenje in spremljanje proizvodnje z uporabo črtne kode in brezžičnih terminalov.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 12.01.2013, 12:00
Ljubljana – Že poznate samopostrežne blagajne, ste že kdaj plačali položnice v trgovini, morda z mobilnikom? Če ste, potem ste zelo verjetno uporabili tehnologijo podjetja Mikropis iz Žalca.

Njegov direktor in lastnik Janez Uplaznik je podjetje za poslovne računalnike ustanovil pred 26 leti, in kot pravi, je bilo to pogumno dejanje, ki se je pozneje izkazalo za zelo dobro. »Moje glavno vodilo je vedno bilo, da z domačimi strokovnjaki poskušamo poiskati rešitve, primerne za Slovenijo in širšo okolico, ter svoje znanje prodati v tujino,« pravi Uplaznik.

Podjetje pripravlja rešitve za trgovske in gostinske informacijske sisteme ter programske rešitve na ključ, personalizirane za potrebe kupcev. Njihove stranke so večja podjetja doma, kot so trgovci, banke, zavarovalnice, letališče, in na sedmih tujih trgih: na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Albaniji in Bolgariji. Z največjim slovenskim trgovcem sodelujejo že od leta 1988, bili pa so tudi prvi trgovec v regiji, ki je leta 2007 postavil samopostrežne blagajne.

Sodelovanje z velikimi sistemi jim je omogočilo razvoj dobrih poslovnih aplikacij, kar jih je pripeljalo do partnerstva z IBM. »To nam je omogočilo sodelovanje tudi zunaj naših meja, črpanje znanja in idej,« pove direktor Mikropisa. Vključili so se v IBM-ov projekt San Francisco, kot eno od 1200 podjetij z vsega sveta, kar jim je omogočilo tudi dostop do laboratorijev IBM v ZDA.

»IBM smo prepričali, da smo za Mercator razvili in namestili svojo programsko opremo. To je bil prvi primer, da je neka partnerska aplikacija tekla na platformi IBM. S tem projektom smo pridobili ugled po svetu,« o uspehih pripoveduje Uplaznik. Nameščenih je že več kot 300 takih blagajn v treh državah s tremi valutami. Lani so začeli šolati druge ekipe, podobno kot je IBM šolal Mikropisove strokovnjake za potrebe Mercatorja. Uspešno so izpeljali rešitev v Čilu z urugvajskim partnerjem. Jeseni so izobraževali grškega partnerja, ki bo njihovo rešitev uvedel v prihodnjih mesecih.

So prva družba v Sloveniji, ki je uvedla računalniško vodenje in spremljanje proizvodnje z uporabo črtne kode in brezžičnih terminalov v številna domača in tuja podjetja.

Ne počivajo na lovorikah. »Pomembno je, da ves čas spremljamo trende, nove tehnologije. Opazujemo, kaj se dogaja v ZDA, in poskušamo pametne rešitve z našo dodano vrednostjo pripeljati na slovenskega in druge trge,« razlaga Uplaznik. Oktobra lani so dali na trg mobilno aplikacijo @life, ki je nastala v projektu, sofinanciranem z evropskimi sredstvi. »V njem smo svoje računalniško znanje združili z znanjem drugih slovenskih strokovnjakov, vključili smo ljubljansko fakulteto za šport, medicino, računalništvo in graško za psihologijo ter strokovnjake iz ZDA,« o projektu, namenjenem zdravemu življenju, pripoveduje sogovornik. Znanje, uporabljeno za razvoj omenjene aplikacije, bodo uporabili tudi na Mikropisovih tradicionalnih trgih, ki sta gostinstvo in trgovina. Poleg tega bodo s portalom @life lahko nastopili tudi na drugih trgih. Pripravljajo tudi že rešitev za podjetja, kjer bodo vsebino še razširili na medicino dela, zdravstvo, varstvo pri delu ipd.

»Mobilne in samopostrežne tehnologije bodo imele v prihodnosti še večji pomen in tržni delež. S slovenskim znanjem želimo prodreti tudi v ZDA, Nemčijo, Avstrijo in druge države. Tu vidimo velik pomen projekta @life,« o prihodnosti razmišlja Uplaznik in doda: »Vedno smo skrbeli, da smo našli take rešitve, s katerimi smo bili korak pred konkurenco. Upamo, da nam bo tudi z razširitvijo na druga področja to še naprej uspevalo. Treba je imeti prave ljudi, ideje, potem se najdejo tudi rešitve, ki zanimajo kupce.«

O gospodarski krizi pa pravi, da vpliva na vsakega. »Treba je še bolj pridno delati, bolj paziti na stroške, vlaganja. Ni enostavno, a z veliko truda, požrtvovalnosti, z dobro ekipo sodelavcev se da tudi v teh časih precej normalno poslovati in razvijati nove rešitve. To smo tudi pokazali.«

članek
 

Rudi Kronovšek, Termotehnika

Družinsko podjetje Termotehnika iz Braslovč se ukvarja z razvojem in izdelavo toplotnih črpalk in hladilnih naprav.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 23.03.2013, 12:00
Ljubljana – Družinsko podjetje Termotehnika iz Braslovč, ustanovljena leta 1990, ima za letos veliko načrtov. Podjetje se ukvarja z razvojem in izdelavo toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Svoje izdelke prodajo na domačem trgu, v Nemčijo, Avstrijo, Francijo in Italijo.

Med načrti za letos so po besedah lastnika in prokurista podjetja Rudija Kronovška novi poslovno-proizvodno-skladični prostori v izmeri 4500 kvadratnih metrov, ki je nujna glede na povpraševanje iz tujine, zanje pa bodo odšteli okoli pet milijonov evrov. Četrtina prostora bo namenjenega razvojni dejavnosti, preostalo pa za potrebe proizvodnje in skladiščenja. To jim bo tudi omogočilo več zaposlitev v prihajajočih letih, z zdajšnjih 50 na 80, če bo seveda vse šlo po načrtih.

Poleg novih poslovnih prostorov so letos zakorakali v prenovo grafične podobe podjetja, spletne strani in uvedli blagovno znamko Kronterm. Kot pravi ustanovitelj podjetja, ki je vodenje podjetja prepustil sinu Bogdanu, so vsa leta dobiček vlagali v razvoj, zato lahko s pomočjo bank financirajo nove prostore. Podjetje ima že par let dobro bonitetno oceno, kar je prednost tudi pri pridobivanju posojila.

Med večjimi kupci njihovih izdelkov sta poleg trgovcev in monterjev Termotehnika iz Novega mesta in Veto, veletrgovec iz Ljubljane. Od tujih kupcev pa prednjači Austria Email. Ta zanje izdeluje tudi bojlerje, ker domači proizvajalci niso bili kos zahtevam.

Lani so si zadali nalogo, da izdelajo toplotno črpalko, ki bo dosegla odlične rezultate. To jim je uspelo, saj so pometli z evropsko konkurenco, kar jim je potrdil tudi švicarski inštitut Wärmepumpen-Testzentrum WPZ. Snujejo pa tudi generacijo toplotnih črpalk zrak-voda za ogrevanje hiš. Pri vsem tem sodelujejo s strokovnjaki s strojne fakultete, na praksi pa imajo tudi njihove študente, s strokovnjaki z likovne fakultete in marketinškimi strokovnjaki.

Usmerjeni so v izvoz, kjer so potrebe velike, velike pa so tudi zahteve kupcev. Zato za boljšo sledljivost kakovosti svojih izdelkov vpeljujejo v poslovanje sistem kakovosti po standardih ISO.

Vse pa ni samo rožnato. »Prvič, odkar obstajamo, je bil februar prodajno slabši kot v predhodnih letih. Letos bo tako za nas testno leto glede krize,« pravi Kronovšek. Lani so izvozili za več kot tri milijone evrov, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Skupni promet je bil 11,6 milijona evrov, kar je 35 odstotkov več leto prej. Dodana vrednost na zaposlenega je več kot 60.000 evrov.

Neusmiljena azijska konkurenca

Konkurenca je seveda zelo huda, saj vsi kar naenkrat ponujajo vse. Prednost Termotehnike je po Kronovškovih besedah celostna storitev: od izobraževanja, servisa do montaže. »Treba je sodelovati s trgom, monterji, tak program po mojih izkušnjah ne sodi v velike sisteme,« meni Kronovšek.

Poleg tega še kritično dodaja: »Poleg 'milijon' težav, ki obremenjujejo podjetniško poslovanje (neskončna birokracija, neplačila, bančni krči itd.), nas vse bolj uničuje neusmiljena, da kar rečem, azijska konkurenca. Agresivni uvozniki kitajske robe hodijo od vasi do vasi, od trgovcev do monterjev ter jih silijo v nakup robe pod zvenečimi imeni, vendar večino kitajskega izvora. Vse več ljudi pa tem pritiskom podleže. Tako da ima že vse več naših dolgoletnih poslovnih partnerjev alternativne ponudbe kitajskih toplotnih črpalk po ugodnejših cenah. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo slovenski proizvajalci morda še vztrajali nekaj let ter z neskončnim trudom in majhnim zaslužkom zaradi preživetja morali vse več izvažati. Baze, ki jo vsak proizvajalec mora imeti v svoji državi, pa ne bo več. Razvite države imajo več učinkovitih ukrepov za preprečevanje tuje, posebno prej omenjene, konkurence. Pri nas pa nič. Problem postaja globalen. Tudi mi lahko prenehamo z razvojem in proizvodnjo ter se gremo uvoz. Samo kam pa čez leto ali dve z vso našo šolano mladino? Na Kitajsko? Brez domačega razvoja, proizvodnje, marketinga itd. ne potrebujemo več inženirjev, ekonomistov, pravnikov itd. Zato nasvet pretiranim uvoznikom: s tem načinom jemljete kruh tudi svojim otrokom, zato rezervirajte letalske karte in jih po končanem šolanju na stroške davkoplačevalcev pošljite iskat delo na Daljni vzhod.«

članek
 

Petra Melanšek, Vivapen

Slovensko družinsko podjetje, uspešno že več kot štiri desetletja, je prodorlo na vse celine.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 09.03.2013, 12:00
Ljubljana – Petra Melanšek vodi družinsko podjetje Vivapen, ki ga je prevzela od svojega očeta. Uspelo jim je prodreti na vse celine in tudi v države, od koder številna podjetja iz Evrope kupujejo, kot sta Indija in Tajvan.

Pretekli teden je Petra Melanšek prejela nagrado GZS za gospodarske in podjetniške dosežke, pred dvema letoma pa so dobili tudi priznanje GZS za inovacije. Inovacije so po besedah Melanškove za podjetje zelo pomembne. »Ključ do uspeha je zagotovo vlaganje v investicije, ki nam omogočajo razvoj tehnologije proizvodnih procesov, avtomatizacije in ne nazadnje novih produktov z več dodane vrednosti. Inovacije lahko rečem, da so del našega vsakdana in jih velikokrat naredimo ali uvedemo kar nevede kot nekaj samo po sebi umevnega,« pravi Melanškova.

V podjetju že šesto leto poteka projekt za nenehno izboljševanje procesov (NIP). Vsak sodelavec ima možnost, da sodeluje s svojimi idejami in predlogi za novosti ali izboljšave. Vsak uporaben predlog je finančno tudi nagrajen. Melanškova pravi, da trajnostni tehnološki razvoj pomeni temeljni element za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih.

Narejeno v Sloveniji

Strategija lastnega razvoja temelji na inovativnih rešitvah, kot je na primer razvoj lastnega dovajalnega sistema za pisala, kar družbo uvršča v sam vrh proizvajalcev v svetovnem merilu. Zato so v zadnjem obdobju investirali predvsem v opremo in avtomatizacijo proizvodnje. Podjetje nastopa v tržni niši dinamičnih proizvajalcev peres manjših serij, oplemenitenih z dekorativnim tiskom. Njihovi produkti imajo dodan napis »Made in Slovenia« (Narejeno v Sloveniji) oz. »Made in EU« (Izdelano v EU), tudi kadar gre za produkte, proizvedene za tuje strateške partnerje.

Navzoči so v več kot 30 državah po svetu. »Zadovoljni smo z izvozom po Evropi, v ZDA in na Daljni vzhod. Možnosti za povečanje prodaje so še v Franciji in v francosko govorečih državah ter Rusiji, saj tam veliko uporabljajo nalivna peresa in črnilo. Dobavo v severno Afriko smo pred časom prekinili zaradi finančne nediscipline in ker banke v Sloveniji za zavarovanje posla niso sprejele akreditivov in garancij severnoafriških bank, letos pa nam je uspelo letos spet prodati izdelke v Libanon,« o iskanju novih trgov govori direktorica in dodaja: »Kot v Nemčiji, kjer otroci v prvih štirih razredih šole pišejo z nalivnim peresom, tudi v frankofonskih državah še gojijo kulturo lepopisja, zato sta ti dve državi za nas v Evropi zelo pomembni, predvsem Nemčija, kamor sedaj prodamo približno 75 odstotkov izdelkov.«

Z nekaterimi konkurenti so tudi prijatelji

O konkurenci pa Melanškova pravi: »Konkurenca je huda, vendar jo mi upoštevamo kot izziv. Brez konkurence ni razvoja, seveda, če je ta lojalna. Od nelojalne pa se poskušamo distancirati. Lahko pa rečem, da imamo z našimi konkurenti iz Evrope (predvsem iz Nemčije in Avstrije) dobre, ponekod tudi prijateljske odnose in dobro sodelujemo.«

Konkurenti so večkrat tudi njihovi kupci. »Pa tudi medsebojna pomoč nam ni tuja, saj se je že zgodilo, da zaradi prevelikega povpraševanja nismo v kratkem času zmogli izdelati naročene prodizvode in nam je naš konkurent iz Avstrije pomagal tako, da nam je črnilne vložke posodil. Na takšno sodelovanje sem ponosna, kajti le-tega je moč doseči samo s korektnim, poštenim in fer odnosom drug do drugega in tako tudi ves čas poslujemo,« sodelovanju s konkurenco opisuje Melanškova.

V Vivapenu je trenutno 81 zaposlenih, v času sezone, pa pri njih dela tudi po 30 študentov in večina izmed njih se vrača vsako leto. Prav tako sodelujejo tudi z upokojenci, ki jim s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem svetujejo in pomagajo, tako da vzdržujejo stike.

S podporo okolice je delo lažje

Kakšen je njen recept za uspešno poslovanje skozi desetletja? »Kot posameznik ne moreš delovati uspešno. Prilagoditi se je treba okolici, ali pa okolico prilagoditi sebi. Če ti uspe pridobiti podporo okolice, tima, potem je delo lažje, opraviš lahko težje naloge in dosežeš višje cilje. Prav tako pošten odnos in zavedanje, da je s čisto vestjo najlažje zaspati. Konec koncev pa človek ni na svetu samo zato, da se reproducira, ampak da ustvarja.«

članek
 

Za Cetis je poleg Slovenije najpomembnejši
trg Afrika

Etiketa, ki poudari rok trajanja, pravilno ohlajenost pijače ... Na črni celini med drugim ponujajo vizume in potne liste.
Brane Piano, Celje tor, 24.12.2013, 18:00
Celje – Cetis bo leto 2013 ponovno končal z dobičkom in povečanjem prihodkov s tujih trgov. Teh je bilo lani za četrtino vseh prihodkov, letos jih bo že za skoraj polovico. Cetis je letos skupaj s Kemijskim inštitutom razvil tudi pametno etiketo.

Etiketa je zanimiva za prehrambno, pijačarsko in farmacevtsko industrijo, vidno pa poudari rok trajanja, pravilno ohlajenost pijače in podobno. Ponujajo tudi etiketo za zaščito originalnosti blagovne znamke, saj ponarejanje teh po svetu še vedno narašča, ob tem pa tudi fleksibilno embalažo. Največji prodor v tujini pa Cetis dosega z varnostnimi tiskovinami, po katerih je tudi najbolj znan. S predsednikom uprave Romanom Žnidaričem smo se pogovarjali tudi o uspešnem prodoru v Afriko in o tem, kako financirajo izvozne posle.

Navzoči so v 15 afriških državah

Cetis je na črni celini navzoč že več let. »Kljub mnogim prigodam in slabim izkušnjam smo trg z več kot milijardo prebivalcev po pomembnosti postavili na drugo mesto, takoj za Slovenijo,« odgovarja Žnidarič na vprašanje, kako se spopadajo s poslovnimi tveganji v Afriki. Tam delujejo v več kot 15 državah. Potne liste izdelujejo za pet držav s 75 milijoni prebivalcev. Letos so v Afriki dosegli največjo rast in prihodkov iz Afrike je že za četrtino prihodkov Cetisa. »Delamo preprosto: vkrcamo se na letalo in gremo na pot. Seveda je prej potrebnih veliko priprav: raziskava trga, iskanje ustreznih povezav in lokalnih partnerjev,« dodaja Žnidarič. V Afriki ponujajo potne liste, vizume, prometna in vozniška dovoljenja, osebne izkaznice skupaj s celovitim informacijskim sistemom.

»Poslujemo v državah, kjer marsikje nimajo elektrike, interneta, organiziranost javne uprave je slaba. Postopoma gradimo sisteme, ki spominjajo na e-vlado po vzoru slovenske. To je proces, ki traja leta,« pravi Žnidarič.

Njihove prednosti pred konkurenco so korektnost, vzpostavljanje zaupanja, prilagodljivost in konkurenčne cene. Konkurenti so večinoma okorne multinacionalke, ki pa so močnejše v gospodarski diplomaciji in imajo večje možnosti investiranja.

Cetis namenja posebno pozornost razvoju, pri katerem velike tuje družbe zaposlujejo številne znanstvenike in imajo skoraj neomejena sredstva. »Smo precej hitri posnemovalci, zadnje čase pa z nekaterimi rešitvami konkurenco celo prehitevamo. Zaposlujemo mlade raziskovalce in z domačimi inštituti razvijamo nove produkte. Prihodnje leto bomo na trg poslali nekaj novih izdelkov s področja komercialnih tiskovin, kot so etikete z dodatno funkcionalnostjo, izdelki za farmacijo in prehrambno industrijo, sodobne IT-rešitve. Patentirali bomo nekaj novosti za še boljšo zaščito dokumentov pred ponarejanjem, saj je to kljub biometričnim zaščitam v svetu še vedno velik problem,« pravi Žnidarič.

Slabo stanje bank preprečuje še boljše rezultate

Okrnjena sposobnost slovenskih bank pri financiranju gospodarstva tudi Cetisu preprečuje doseganje še boljših rezultatov. »Kljub uspešnemu poslovanju v zadnjih treh letih in odlični boniteti imamo na mednarodnih trgih precejšnje težave. Evropski dobavitelji s pomočjo zavarovalnic prav zdaj znižujejo bonitete našim družbam, to pa za nas pomeni slabše nabavne in plačilne pogoje. Poleg nesposobnosti bank pri sodelovanju v mednarodnih projektih v naših ciljnih državah so velik problem rizičnost teh držav in slabe povezave ter boniteta naših bank pri mednarodnih bankah in institucijah. Če sklenemo posel za deset let, bi potrebovali tudi enako dolg vir financiranja, kar pa je skoraj nemogoče. Konkurenca teh težav nima,« Žnidarič povzema težave pri finančni podpori poslov v tujini.

Pomagajo si z lastnimi sredstvi, manj z bankami, pri katerih so se v treh letih tudi močno razdolžili. Še največ sodelujejo s SID banko. »V nasprotju s tujo konkurenco v panogi tudi ne moremo računati na sredstva za pomoč državam v razvoju, saj kot družba iz majhne države ne sežemo do programov, ki so namenjeni donacijam tem državam iz Združenih narodov in Svetovne banke,« razlaga Žnidarič.

članek
 

Klaus Holeczek, Odelo Slovenija

V Preboldu izdelujejo avtomobilske luči za prestižne znamke. Med najboljše so se povzpeli z vitko kulturo.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.03.2014, 09:00
Ljubljana – Podjetje iz Prebolda je del skupine odelo, ki je od leta 2011 v lasti Bayraktarlar Holding A. S. iz Istanbula. Z več kot 900 zaposlenimi podjetje spada med večje delodajalce pri nas.

Tovarno v Sloveniji, kjer izdelujejo konstrukcijsko zelo zahtevne in napredne luči, ki jih lahko vidite v avtomobilih znamk Mercedes, Audi, Volkswagen, BMW, Porsche, Bentley, Ferrari, Rolls Royce in drugih, so postavili leta 2005. Vitka kultura v podjetju je od začetka vodilo razvoja, kar jim je lani prineslo tudi mednarodno nagrado Automotive Lean Production Award. Pred tem pa so edini v Sloveniji prejeli nagrado Total Productive Maintenance.

V tem tednu je podjetje postalo tudi zmagovalec nagrade za poslovno odlično Slovenije PRSPO 2013, najvišje državne nagrade za dosežke na področju kakovosti poslovanja, kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Ocenjevanje za priznanje PRSPO poteka na podlagi metodologije in kriterijev Evropske nagrade za odličnost - EFQM iz Bruslja.

»Poslovna odličnost je kakovost na najvišji možni ravni. Je neke vrste presežek in ima s povprečnostjo malo skupnega, saj gre za nenehno preseganje mej,« pravi izvršni direktor skupine odelo Klaus Holeczek.

Nenehno prilagajanje spremembam

So dinamično in rastoče podjetje, podvrženo pogostim spremembam, kar zahteva nenehno prilagajanje pristopov in način delovanja, pa naj gre za uvedbo sistema nenehnih izboljšav, zahtevnejše tehnologe ali razvoja sodelavcev in ne nazadnje vodenja. Menedžment ima z implementacijo modela EFQM tako na razpolago primerno orodje, s pomočjo katerega lahko ugotavlja ali so rezultati odraz ustreznih pristopov ter glede na trend doseganja zastavljenih ciljev ustrezno in pravočasno ukrepa.

Najpomembnejši dejavnik odličnosti, pravi Holeczek, je vidik voditeljske kulture oziroma kultura podjetja nasploh. Izjemno pomemben dejavnik so zaposleni. Vlaganje v njihov razvoj in osebno rast so namreč ključni za doseganje uspehov, so prepričani v odelu.

Letos v fazi stabilizacije

Po letih rasti so letos v odelo Slovenija v fazi stabilizacije. Prihodke in dobiček želijo ohranjati na ravni prejšnjega leta in se osredotočiti na nadaljnje izboljšave procesov. S trenutnim številom zaposlenih pokrivajo kupčeva naročila, v prihodnje pa bodo sledili gibanjem na trgu prodaje premium razreda osebnih vozil.

S kupci že pripravljajo novosti

Poleg trenutnega portfelja izdelkov, s kupci že soustvarjajo luči naslednje generacije vozil, ki bodo na ceste prišli v prihodnjih letih, na primer nova generacija BMW serije 5. Dolgoročno si prizadevajo, da bi se do leta 2015 povzpeli med najboljša proizvodna podjetja na svetu ter dosegli raven WCM (World Class Manufacturing).

članek
 

Nastja Kramer in Andreja Stopar, Malinca

Malinca je spletna trgovina z zdravo hrano in recepti. Letos so ponudbo razširili na Hrvaško, v prihodnjih letih v načrtu širitev na vzhod.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 26.07.2014, 12:00
Ljubljana – Malinca je spletna trgovina z zdravo hrano in portal z zdravimi recepti, ustanovljena je bila junija lani. Soustanoviteljica Andreja Stopar pravi, da je Malinca nastala iz hobija, saj je tako Andrejo kot Nastjo Kramer zanimala zdrava hrana.

»Odločili sva se, da vzpostaviva spletno trgovino, ki jo bova imeli kot popoldansko delo ob službi, a se je zelo hitro pokazalo, da ima tako velik potencial, da bo postala najina celodnevna zaposlitev,« o začetkih govori Andreja. V podjetništvo sta se podali kot novinki. »Nisva imeli veliko podjetniških izkušenj in sva se morali sproti učiti. Veliko sva za nasvete spraševali znance in uspešne podjetnike, se učili prek spleta in iz knjig,« razlaga.

Povezava z lokalnimi pridelovalci

V shrambi Tince Malince je veliko izdelkov, ki pomagajo ohranjati oziroma povrniti tako zdravje kot tudi dobro počutje. Povezali sta se z lokalnimi proizvajalci. »Na začetku so bili skeptični, ko si novinec na trgu, a je sodelovanje kar dobro in hitro steklo,« pravi Stoparjeva. Za druge izdelke, ki jih doma ne pridelujejo, sta posegli po dveh distributerjih iz tujine. Iz tega so nastali tudi izdelki pod blagovno znamko Malinca, ki jih je že okoli 100. Sicer pa je v ponudbi približno polovica izdelkov slovenskih, drugi pa se ponašajo z ekološkimi, organskimi certifikati oziroma so izdelki pravične trgovine.

Konec aprila sta odprli tudi fizično trgovino v Velenju. »Skladišče, ki sva ga uporabljali prej, je postalo pretesno, zato sva iskali novo lokacijo, ki bo nekoliko večja in dovolj prostorna, da bo v njej tudi trgovinica. Tudi zato, ker se kar nekaj strank raje odloči za osebni prevzem naročenih paketov, ob tem nas vpraša za kak nasvet, pride pogledat izdelke in nas tudi osebno spoznat,« pravi Stoparjeva. Kljub temu še vedno 90 odstotkov prihodkov ustvarijo s spletno prodajo.

Pomembna kakovost

Konkurenca je v segmentu zdrave prehrane velika, kot pravi sogovornica, se z njo ne ukvarjajo pretirano. Kupcem želijo ponuditi celostno storitev in čim boljšo uporabniško izkušnjo. »Trudimo se ponujati kakovostne izdelke in v prodajo vključiti tisto, po čemer povprašujejo stranke,« pravi Stoparjeva. Tako se ponudba iz tedna v teden širi. Zelo pomembno vlogo pri privabljanju strank igrajo zdravi recepti, s katerimi zaokrožajo svojo ponudbo in hkrati ozaveščajo o zdravem načinu prehranjevanja. Pomembna sta tudi skupnost na facebooku in povezovanje z blogerji, na začetku pa sta delovali tudi prek skupinskih nakupov.

V načrtu Slovaška in Češka

Nastja in Andreja sta s prodajo zdrave hrane prek Malince v enem letu ustvarili 100.000 evrov prihodkov, za letos jih načrtujejo 240.000, prihodnje leto pa že pol milijona evrov. Junija so ponudbo razširili še na Hrvaško, kjer je, kot pravi Andreja, potencial velik. V načrtih imajo tudi skladišče v tej državi, da bi tako skrajšali dostavno pot in olajšali logistiko. V prihodnjih letih načrtujejo še prodor v vzhodne države, na Češko in Slovaško, kjer trg z zdravo hrano še ni tako zasičen, pa tudi velik del prodaje se seli na splet, zato je priložnosti veliko.

Uvrstili sta se tudi med štiri finaliste za naslov mladega podjetnika leta. »Uvrstitev med štiri finaliste naju je zelo razveselila, saj je to potrditev, da delava v pravi smeri. Tekmovanje za Mladega podjetnika leta 2014 nama predstavlja priložnost za dodatno prepoznavnost in pridobitev kredibilnosti v svetu podjetništva,« je ob uvrstitvi v finale povedala Stoparjeva.

članek