Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Robi Rodman, Enertus

V Enertusu so razvili sondo za učinkovito črpanje toplote iz tal za ogrevanje objektov.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 16.06.2012, 12:00
Ljubljana – Večina za ogrevanje objektov uporablja fosilna goriva (kurilno olje, zemeljski plin), ki so stroškovno potratna rešitev in zelo obremenjujo okolje. Na področju obnovljivih virov energije pa so energetske vrtine s sondo ena najhitreje napredujočih tehnologij. S temi se ukvarjajo v mladem podjetju Enertus.

Po besedah direktorja Robija Rodmana se je ideja za izdelavo energetskih vrtin razvila kot dopolnitev dejavnosti lastnikov podjetja – raziskovalnega vrtanja oziroma geomehanskih raziskav tal. »Trendi v tujini kažejo, da ima izkoriščanje trajnostnih virov energije, med njimi tudi energije zemlje, konstantno visoke letne stopnje rasti, poleg tega pa pri nas na trgu obstaja le malo ponudnikov, ki bi znali ponuditi sistem energetskih vrtin celostno in cenovno učinkovito. V podjetju smo v ta namen razvili visokoprevodni toplotni izmenjevalec – sondo, ki omogoča zelo učinkovito črpanje toplote iz tal za ogrevanje vseh vrst objektov, poleti pa tudi pasivno hlajenje objektov, vse iz plitvejših vrtin. Ta način je skupaj s toplotno črpalko trenutno eden najcenejših načinov energetske preskrbe objektov,« razlaga Rodman.

Veliki prihranki

Enertusov sistem energetskih vrtin lahko uporabijo graditelji novih stanovanjskih, poslovnih in javnih objektov pa tudi lastniki obstoječih objektov, ki bi radi znižali stroške ogrevanja in hlajenja. Letni prihranek stanovanjske hiše, ki trenutno za ogrevanje uporablja fosilna goriva, je z uporabo sistema tovrstnih vrtin lahko od 1500 do 1900 evrov. »Izvajamo projekte na stanovanjskih hišah, tako novih kot obstoječih, na različnih koncih Slovenije, v načrtu pa imamo tudi aktivnejši nastop v segmentu manjših hotelov, poslovnih objektov in drugih objektov, ki imajo večje potrebe po topli sanitarni vodi in po hlajenju prostorov. Prihodnje leto bomo aktivneje nastopili na sosednjem italijanskem trgu, predvsem v nam bližnji Furlaniji - Julijski krajini, ter začeli tržiti na evropskem trgu,« pravi Rodman.

Ključne prednosti sistema podjetja Enertus pred sedanjimi ponudniki takšnih vrtin na trgu so do dvakrat večja učinkovitost vrtine, tretjino nižji stroški vgradnje sond zaradi optimizacije dela in krajših vrtin ter celovita storitev od vrtanja do ureditve energetskega prostora. »Ker trenutno še nimamo svojih proizvodnih prostorov, naš cevni toplotni izmenjevalec izdelujemo v prostorih naših kooperantov, ki nam tudi dobavljajo posamezne sklope. Prevodno cementno injekcijsko maso, s katero na koncu zapolnimo samo vrtino, izdelamo na samem terenu,« pojasnjuje Rodman.

Prepričati morajo banko

Podjetje je član Primorskega tehnološkega parka v Vrtojbi. Tako mu je omogočena podpora pri razvoju tehnologij ter pri uvajanju novih, inovativnih izdelkov in tehnologij na trg. Kot start-up podjetje pa koristijo vire Slovenskega podjetniškega sklada. »Upamo predvsem na uspeh pri pridobitvi njihovih nepovratnih zagonskih sredstev za nova razvojno-tehnološka podjetja. Za začetne nakupe potrebne opreme in obratnih sredstev smo dobili manjši kredit pri banki, ki pa žal ne zadošča za servisiranje vseh razvojnih potreb. Upamo, da bomo s svojim delom banko prepričali, da nas bo še dodatno finančno podprla,« pravi Rodman.

Enertus želi ponuditi tudi tehnologijo zajema neposredne sončne energije in to poleti sezonsko uskladiščiti pod zemljo za izrabo pozimi. Cilj podjetja pa je tudi zagotoviti sistem lastne elektrarne na sonce ter s tem najti možnost za zagotovitev popolne energetske neodvisnosti objekta z izkoriščanjem energije zemlje in sonca.

članek
 

Gostol-Gopan

Proizvajalec pekarske opreme, ki je izdelal industrijskega robota za praznjenje pečenega kruha iz kaset.
Katja Željan, Nova Gorica sob, 11.08.2012, 15:00
Nova Gorica – V podjetju Gostol-Gopan, največjem slovenskem proizvajalcu pekarske opreme, se dobro zavedajo, da je prihodnost v iskanju in uresničevanju inovativnih zamisli in izdelkov, prilagojenih specifičnim potrebam kupcev. Še posebno v takšni vrsti industrije, kakršna je njihova.

Da so pri tem zelo uspešni, med drugim dokazuje nedavno srebrno priznanje območne gospodarske zbornice za severno Primorsko za dve pomembni inovaciji: za ciklotermično tunelsko peč nove generacije, ki je namenjena industrijski peki različnih vrst kruhov, ter za robotiziran stroj za odkrivanje kaset in praznjenje pečenega kruha iz kaset.

Glavne odlike prve od nagrajenih inovacij so prihranek energije in prostora ter konstrukcijska enostavnost za montažo. »Gre pravzaprav za novo družino tunelskih peči, ki so namenjene industrijski peki kruha. V širino merijo od 2 do 3,65 metra, njihova dolžina pa dosega tudi od 40 do 50 metrov. Takšen tip peči družba Gostol-Gopan sicer proizvaja že več kot tri desetletja, pred tremi leti pa smo se odločili, da je čas za izboljšave za celo družino peči.

Po dveh letih razvoja smo lani izdelali prvi prototip, ki uspešno deluje že leto dni. Ta je bil izdelan za konkretnega kupca, Mesterbakeren AS, Stange na Norveškem. Poleg prihranka plina in olja se takšna ciklotermična tunelska peč lahko pohvali s še precej manjšo porabo električne energije. Dosedanji rezultati so dobri in konkurenčni na področju izkoristka in kakovosti peke. Letos smo prodali še tri takšne peči, ki so zdaj že montirane, zagnali pa jih bodo septembra,« pravi Matej Petrič, skupaj z Lukom Bambičem tudi avtor inovacije.

Robotsko praznjenje kruha

Iz družbe Gostol-Gopan pa prihaja tudi robotiziran stroj za odkrivanje kaset in praznjenje pečenega kruha iz kaset. Robotska aplikacija stroja in njegovo upravljane s posebnim programom združuje operacije dveh običajnih strojev, ki se izvedejo znotraj enega cikla. Gostol je bil med prvimi, ki je za odkrivanje kaset in praznjenje kruha iz kaset uporabil napredno avtomatizirano rešitev – industrijskega robota. Takšno delo v pekarnah ponavadi opravljajo delavci ročno, a razmišljanje inovatorjev v družbi Gostol-Gopan jim je delo olajšalo, saj so vsi koraki znotraj cikla za izvedbo opisane naloge robotizirani. Za uresničitev ideje do izvedbe so poskrbeli gostolski razvojniki, Tomaž Kenda, Damijan Zavrtanik in Edo Bizjak. »Robotizirana oprema gre v glavnem na Norveško, dva podobna sistema smo izdelali tudi za Rusijo. Prava smer se je do zdaj pokazala tudi na sejmih, dobre ideje pa nam včasih zavidajo celo zahodnjaki,« meni Edo Bizjak.

Po besedah Mateje Kravos Pljakoski, direktorice marketinga družbe, slovenski trg trenutno pomeni le dva odstotka njihove realizacije. Lani so največ izvozili na rusko govoreči trg, kot dober trg se v zadnjem času pojavlja Romunija, izvajajo tudi projekte za Norveško in Belgijo. »Našo opremo najdete po vsem svetu. Leti 2009 in 2010 sta bili krizni, lani smo poslovali z dobičkom, tudi letos pričakujemo pozitivni rezultat,« pravi.

članek
 

V SAOP dobiček vlagajo v razvoj, saj je konkurenca zelo ostra

Sonja Šinigoj, SAOP: »Ključ do uspeha je vizija.« Ponujajo poslovne programe, tudi v Srbiji in na Hrvaškem.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 30.03.2013, 12:00
Ljubljana – SAOP v Sloveniji že 26 let ponuja poslovne programe, to pa ne pomeni, da spijo na lovorikah. Veliko vlagajo v razvoj. Delujejo v Srbiji, od lani pa tudi na Hrvaškem.

»Tudi zaradi močne konkurence, ki vlada v informacijski panogi, so naši strokovnjaki visoko motivirani za oster tempo razvoja, v katerega iz leta v leto vlagamo celoten dobiček iz poslovanja. Samo na ta način lahko ohranjamo in celo krepimo svojo tržno pozicijo. Brez nenehnega vlaganja v razvoj začne podjetje hitro stagnirati, dokler zaradi nekonkurenčnosti ni več sposobno preživeti,« pravi direktorica Sonja Šinigoj.

Inovativnost je pri razvoju produktov na prvem mestu in tudi zato so za inovacije prejeli številne nagrade državnega in mednarodnega pomena. »Po mojem mnenju je stopnja inovativnosti največ odvisna od pozitivnega vzdušja v podjetju, ki spodbuja iskreno komunikacijo in neoviran pretok inovativnih idej – brez strahu, da bi kakršenkoli predlog naletel na posmeh ali celo ostro zavrnitev sodelavcev. Pri nas je vsaka ideja za izboljšanje produktov in storitev zelo dobrodošla,« pravi Šinigojeva.

Podjetje SAOP je vse bolj prepoznano kot svetla zvezda primorskega gospodarstva, zaradi česar je Šinigojeva prejela naziv gospodarstvenice Primorske. Vodenje podjetja je prevzela leta 2009. Ob prenovi poslovne strategije, ki temelji na stalnem stiku in »tkanju« zaupanja s kupci, delu z zaposlenimi in sodelovanju s poslovnimi partnerji, je začrtala usmeritve nadaljnje poslovne rasti, ki so jo na teh podlagah v podjetju ohranili tudi skozi zadnja leta gospodarske krize. Leta 2011 so bili na nacionalnem izboru Zlata Nit prepoznani kot najboljši zaposlovalec v segmentu srednjih podjetij, lani pa so pridobili certifikat Družini prijazno podjetje.

Podjetje je lansko leto končalo s 4,6 milijona evrov prihodkov in z več kot 400.000 evri čistega dobička. SAOP se je v zadnjih dveh letih utrdil tudi kot eden vodilnih regionalnih ponudnikov poslovnih računalniških programov. Njihove poslovne rešitve od leta 2011 uporabljajo tudi podjetja v Srbiji, lani pa so dejavnost razširili še na hrvaški trg.

»Ključi dolgoročnega uspeha so jasna vizija, ustvarjanje pozitivne čustvene energije in želja pomagati svojim strankam pri ustvarjanju skupne blaginje. Treba je sprejeti dejstvo, da so del poslovnega sveta tudi neuspehi, od katerih se lahko človek odprtega duha zelo veliko nauči. Predvsem pa je treba s precej odločnosti vsak dan posebej spreminjati ovire v nove priložnosti za uspeh,« meni Šinigojeva.

članek
 

Fama − povezani s podeželjem in lokalnimi pridelovalci hrane

Kljub veliki konkurenci sta se obisk in promet v podeželskih samopostrežnih trgovinah tudi letos povečala.
Katja Željan, Nova Gorica tor, 24.12.2013, 06:00
Vipava – Kjer veletrgovci ne vidijo poslovnih priložnosti, jih najde vipavsko podjetje Fama. Rezultat? Nakupovalna centra v Vipavi in Sežani, veleprodajno skladišče v Vrhpolju, 22 samopostrežnih trgovin na primorskem podeželju od Trente do Pobegov z več kot sto zaposlenimi in dobri poslovni rezultati. Vse to je še en dokaz več, kako je mogoče uspeti s prepoznavanjem tržnih niš, drugačno ponudbo in seveda delavnostjo.

»Zgodba našega podjetja je zgodba o trdem delu, ki smo ga začeli že leta 1990. V tujini smo videli primere, kjer so imele družine takšna podjetja več sto let. In danes ugotavljamo, da je tudi pri nas tako mogoče dolgoročno preživeti,« pravi direktor podjetja Fama Aleksander Lemut.

Na trgu so prisotni že celotnih 23 let: začeli so kot grosistično podjetje, na prelomu tisočletja pa so spoznali, da je njihova tržna niša na podeželju, ker so z nastopom velikih trgovcev in diskontov ravno takrat začeli zapirati trgovine. Čeprav od države nikoli niso dobili nobene pomoči, vsako leto ustvarijo približno takšen poslovni rezultat, da odprejo dve novi samopostrežni trgovini na leto. Tako je bilo tudi letos. »V Trenti smo napisali zgodbo, ki je presegla najbolj optimistična pričakovanja. Povezali smo se z razvojno zadrugo Trenta, market pa tudi pozimi odlično dela. In to na veliko veselje turistov in domačinov, ki na območju 42 kilometrov – od Bovca do Kranjske Gore – niso imeli trgovine. Poleg tega smo letos odprli še market v zaledju Kopra, v Pobegih. Mi v 23 letih, odkar obstajamo, še nikoli nismo delili dobička. Vse gre v naložbe, kjer odpiramo tudi nova delovna mesta,« priznava Lemut.

Trgovino postavijo kilometre od nakupovalnih središč

Zaposleni, skupaj jih je 103, so tudi letos povečali realizacijo, ki naj bi konec leta presegla 18 milijonov evrov, pri tem pa z veseljem opažajo, da se tudi obisk v njihovih samopostrežnih trgovinah povečuje.

»Pritiski so veliki, konkurenca med trgovci je strahovita, a očitno smo našli recept za uspeh. Naši marketi so od nakupovalnih centrov oddaljeni v povprečju od sedem do deset kilometrov, ko ljudje že razmislijo, ali se bodo preoblekli in sedli v avto, da bi se odpeljali v nakupovalni center. Celo v Ajdovščini, denimo, smo novembra našteli 1100 več nakupov kot lani, kar pomeni, da tudi v večjih središčih nismo nekonkurenčni,« poudarja Aleksander Lemut.

Na račun grosističnega skladišča se lahko okrepijo

Kupce so prepričali tudi z izborom več kot dva tisoč izdelkov, med katerimi jih ima 50 zelo konkurenčne cene. Te zagotavljajo s podpisanimi pogodbami z vsemi proizvajalci v Sloveniji in povezavo z italijansko verigo Coop. »Ljudje tako vedo, da ponujamo proizvode zahodnoevropske kakovosti. Poleg tega moram omeniti še našo povezanost s podeželjem. Imamo veliko proizvajalcev malih podeželskih kmetij, ki delajo izključno za nas. Krnčan v Idrijskih Krnicah za nas dela jogurte, sire in domače mleko, domačija Gregorič na Vogrskem nam polni domače sokove, v Zagorju pri Pivki dobivamo mesnine ter pršute in še bi lahko naštevali,« pravi direktor Fame.

Ta bi lahko v prihodnje še okrepila svojo vlogo med malimi in neodvisnimi slovenskimi trgovci, ki so pred kratkim pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovili celo svojo podzbornico, saj ima edina med njimi grosistično skladišče. V tem primeru bi Fama postala servis vseh malih trgovcev v državi.

članek
 

Tilen Blažica, Posadi.si

Aplikacija Posadi.si, ki pomaga pri vrtnarjenju, se širi v Italijo, zanima pa jih tudi Nemčija.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 04.10.2014, 08:00
Ljubljana – Aplikacija Posadi.si je nastala kot pripomoček za vrtnarjenje, predvsem za mlajše generacije. Širili se bodo v Italijo, zanima jih tudi Nemčija.

Tilen in Bojan Blažica sta v otroštvu opazovala očeta, ko je z ljubeznijo vrtnaril okoli hiše in si zapisoval podatke v vrtnarski dnevnik. Z bratom sta želela narediti aplikacijo, prek katere bi se lahko tudi sama učila vrtnarjenja, zato sta se povezala s kolegom programerjem Markom. »Z idejo smo šli lani na start-up vikend v Ljubljani, kjer je bila zelo dobro sprejeta, zato smo se jo odločili izpeljati,« o začetkih razlaga Tilen Blažica.

Razvili so prvi del zamišljene ideje, aplikacijo za android, ki je narejena po vzoru setvenih koledarjev in prikazuje, kdaj je primeren čas za sajenje različnih vrtnin. Poleg tega aplikacija ponuja še druge uporabne funkcije, kot so vremenska napoved, prilagojena lokaciji vrta, beleženje opomb, možnost nastavitve opomnika in nasvete za uspešno vrtnarjenje. Aplikacija je brezplačna, dopolnjuje jo spletni portal s forumom, na katerem na različna vprašanja odgovarjajo uporabniki in strokovnjaki iz kmetijsko-svetovalnih služb, in planer vrta.

»Ena od naših vodilnih idej je samooskrba, zato želimo z našo aplikacijo pripomoči k dvigu samooskrbe pri nas, predvsem med mladimi, ki so zainteresirani za vrtnarjenje, a ne vedo, kako in kaj,« razlaga Tilen. Hkrati bi bila lahko Posadi.si platforma za izmenjavo oziroma nakupovanje domače zelenjave, kakor nekakšna tržnica. »Aplikacija je skupaj s planerjem vrta lahko tudi uspešna prodajna platforma. Želimo si povezovanja z uveljavljenimi podjetji s tradicijo, kot je Semenarna Ljubljana, s katero bomo v prihodnje sodelovali. Veseli nas tudi, da so nas začeli kontaktirati mladi podjetniki, ki imajo ideje, ki se tematsko navezujejo na našo aplikacijo. Menimo, da je povezovanje koristno, to bi morali vsi pogosteje početi,« pravi Tilen.

Od marca do julija so se urili tudi v pospeševalniku v Trentu Techpeaks, kjer so spoznali svojega novega oblikovalca, ki je poskrbel, da bo aplikacija do uporabnika še bolj prijazna. Na italijanskem trgu jo bodo predstavljali pod imenom Tomappo. Pogledujejo tudi proti Nemčiji, saj so aplikacijo zastavili po biodinamičnem koledarju Marije Thun.

Doslej so za razvoj Posadi.si porabili lastna sredstva. Poleti pa so zbirali prispevke za nadaljnji razvoj aplikacije za druge sisteme in dopolnitve. Dosegli so prvi zastavljeni cilj in zbrali 2500 evrov, ki jih bodo vložili v osvežitev dizajna in razvoj spletne platforme. V kampanji so se zavezali, da bodo aplikacija in njene sedanje funkcionalnosti v Sloveniji ostale brezplačne. Služiti pa nameravajo s tako imenovanim affiliate marketingom oziroma partnerskim trženjem izdelkov partnerjev, povezanih z vrtnarjenjem. Prijavili so se tudi na razpis za evropska sredstva in so v pogovorih z investitorji, ki so jih spoznali v Trentu.

članek