Logent

Postojna - Medtem ko Marko Likon s sodelavci prejema priznanja za svoje izvirne rešitve, ki so že v fazi prehoda v uporabo, je njihova pozornost že usmerjena k odkritju topolovih vlaken, edinim do sedaj odkritim naravnim nano cevkam z zelo veliko uporabno vrednostjo.

Doktor kemijskih znanosti Postojnčan Marko Likon oziroma eno od njegovih podjetij Logent sta konec junija prejela zlato inovatorsko priznanje notranjskokraške enote Gospodarske zbornice Slovenije za postopek in napravo za kontinuirano stabilizacijo in pretvorbo biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite. Izziv raziskovalcev je bil, kako uskladiščiti organski ogljik, kako biorazgradljiva blata s komunalnih čistilnih naprav predelati v koristen material.

Blato v gradbeni material

»Pri odlaganju biorazgradljivih muljev razvijajo se toplogredni plini in smrdi, mi pa to s tehnologijo BACOM preprečujemo oziroma ubiramo obratno pot. Iznašli smo tehnologijo za »konzervacijo« blat in njihovo predelavo v gradbeni material. Tehnologija temelji na mešanju blat z alkalnimi materiali ali pepelom, kar omogoči takojšnjo biološko stabilizacijo, s tem pa takojšnjo ustavitev razvoja neprijetnih vonjav,« pojasnjuje Marko Likon.

Proizvedeni material služi kot nadomestek za glino, v okviru CeROD Novo mesto pa ga bodo uporabili kot inertno sanitarno prekrivko in kot vodo nepropustni material pri zapiranju odlagališča nenevarnih odpadkov. Napravo z zmogljivostjo 9000 ton predelanih bioloških blat in pepela na leto bodo namreč v okviru CeROD Novo mesto odprli avgusta, nato pa bodo enako napravo zgradili še v ekoparku Hartberg v Avstriji. Projekt BACOM je v okviru programa CIP Eco-Innovation z 1,3 milijona evrov podprla tudi Evropska agencija za konkurenčnost in inovacije EACI, sredstva pa so namenjena predvsem kot podpora prodoru na evropski trg. Pri nadaljnjem razvoju projekta BACOM se trenutno povezujejo s hrvaškim podjetjem Tehnix in skupaj z njimi načrtujejo prodor na hrvaško, bosansko in črnogorsko tržišče. Za to tehnologijo se zanima tudi turški partner, s katerim pa še iščejo ustrezne inženirske rešitve, ki zadevajo predvsem povečanje kapacitete.

Dozorela ideja zaživi v spin off podjetju

Marko Likon je sicer solastnik podjetja Insol, v katerem še z dvema strokovnima sodelavcema razvija nove tehnologije predvsem na področju aplikativnega razvoja. Ko je ideja dovolj dodelana podjetje Insol z zainteresiranimi vlagatelji ustanovi spin-off podjetje, ki projekt industrializira in spravi na trg. Poleg omenjenega podjetja Logent, je Insol s partnerji ustanovil tudi podjetje Tehnološko okoljski center in sicer za uresničitev projekta CAPS, pretvorba papirniškega mulja v absorbente za čiščenje vodnih površin. Iz programa CIP Eco-Innovation so leta 2008 pridobili 1,5 milijona evrov.

Za nove tehnologije predelave odpadnih blat so Likon in sodelavci lani prejeli Energy Global National Award. Od prijavljenih 1300 projektov se je Insol s svojo vizijo prebil med prvih dvajset.
Raziskovalne dejavnosti Insola vselej potekajo v sodelovanju z domačimi in tujimi raziskovalnimi organizacijami predvsem finskimi, norveškimi in ameriškimi. To velja tudi za tretji odmevnejši projekt POSSA uporaba topovih vlaken za super absorbente, pri katerem pa tesno sodelujejo še s strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Inštituta Jožef Štefan ter Finskimi in Norveškimi podjetji.

Patentirali nanomaterial iz topolovih vlaken

Topola v naseljih si nihče prav zelo ne želi. Njegov puh, tenka vlakna, ki topolovemu semenu pomagajo v svet, so zgolj nadležno smetje, obeta pa se jim, da bodo postala zelo iskana surovina za uporabo v okoljski tehnologiji. »S kupom raziskav smo ugotovili, da gre za zelo uporabne nanomateriale, kar smo že patentirali in objavili v reviji Journal of Envirnomental Management v ZDA in zaradi česar se stvari precej bolj hitro razvijajo.

Topolove cevke so edini naravni material, ki trikrat ali štirikrat presega absorbcijske sposobnosti sintetičnih absorbentov, poleg tega topolova vlakna skozi svoj življenjski ciklus izkazujejo celo negativen ogljični odtis. Absorbirajo olje, nafto in so tudi izredno dober izolator, primeren za uporabo pri pasivnih hišah. V industriji je precej interesentov, edini omejitveni faktor pa je količina. Topolovih puhkov je treba nabrati zadostno količino, sicer proizvodnje ni. Treba bo spet saditi topolove nasade,« se nasmehne Marko Likon. Spin off podjetje za to področje je Fibranet v Kopru, projekt pa je pripravljen za kandidaturo za sedmi okvirni program.

Naslednji izziv? »Pridobivanje elektrike iz odpadnih vod z odlagališč. Matematika že delje, treba jo bo še dokazati in testirati,« pojasnjuje Marko Likon.