Postojna - Medtem ko Marko Likon s sodelavci prejema priznanja za svoje izvirne rešitve, ki so že v fazi prehoda v uporabo, je njihova pozornost že usmerjena k odkritju topolovih vlaken, edinim do sedaj odkritim naravnim nano cevkam z zelo veliko uporabno vrednostjo.

Doktor kemijskih znanosti Postojnčan Marko Likon oziroma eno od njegovih podjetij Logent sta konec junija prejela zlato inovatorsko priznanje notranjskokraške enote Gospodarske zbornice Slovenije za postopek in napravo za kontinuirano stabilizacijo in pretvorbo biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite. Izziv raziskovalcev je bil, kako uskladiščiti organski ogljik, kako biorazgradljiva blata s komunalnih čistilnih naprav predelati v koristen material.

Blato v gradbeni material

»Pri odlaganju biorazgradljivih muljev razvijajo se toplogredni plini in smrdi, mi pa to s tehnologijo BACOM preprečujemo oziroma ubiramo obratno pot. Iznašli smo tehnologijo za »konzervacijo« blat in njihovo predelavo v gradbeni material. Tehnologija temelji na mešanju blat z alkalnimi materiali ali pepelom, kar omogoči takojšnjo biološko stabilizacijo, s tem pa takojšnjo ustavitev razvoja neprijetnih vonjav,« pojasnjuje Marko Likon.

Proizvedeni material služi kot nadomestek za glino, v okviru CeROD Novo mesto pa ga bodo uporabili kot inertno sanitarno prekrivko in kot vodo nepropustni material pri zapiranju odlagališča nenevarnih odpadkov. Napravo z zmogljivostjo 9000 ton predelanih bioloških blat in pepela na leto bodo namreč v okviru CeROD Novo mesto odprli avgusta, nato pa bodo enako napravo zgradili še v ekoparku Hartberg v Avstriji. Projekt BACOM je v okviru programa CIP Eco-Innovation z 1,3 milijona evrov podprla tudi Evropska agencija za konkurenčnost in inovacije EACI, sredstva pa so namenjena predvsem kot podpora prodoru na evropski trg. Pri nadaljnjem razvoju projekta BACOM se trenutno povezujejo s hrvaškim podjetjem Tehnix in skupaj z njimi načrtujejo prodor na hrvaško, bosansko in črnogorsko tržišče. Za to tehnologijo se zanima tudi turški partner, s katerim pa še iščejo ustrezne inženirske rešitve, ki zadevajo predvsem povečanje kapacitete.

Dozorela ideja zaživi v spin off podjetju

Marko Likon je sicer solastnik podjetja Insol, v katerem še z dvema strokovnima sodelavcema razvija nove tehnologije predvsem na področju aplikativnega razvoja. Ko je ideja dovolj dodelana podjetje Insol z zainteresiranimi vlagatelji ustanovi spin-off podjetje, ki projekt industrializira in spravi na trg. Poleg omenjenega podjetja Logent, je Insol s partnerji ustanovil tudi podjetje Tehnološko okoljski center in sicer za uresničitev projekta CAPS, pretvorba papirniškega mulja v absorbente za čiščenje vodnih površin. Iz programa CIP Eco-Innovation so leta 2008 pridobili 1,5 milijona evrov.

Za nove tehnologije predelave odpadnih blat so Likon in sodelavci lani prejeli Energy Global National Award. Od prijavljenih 1300 projektov se je Insol s svojo vizijo prebil med prvih dvajset.
Raziskovalne dejavnosti Insola vselej potekajo v sodelovanju z domačimi in tujimi raziskovalnimi organizacijami predvsem finskimi, norveškimi in ameriškimi. To velja tudi za tretji odmevnejši projekt POSSA uporaba topovih vlaken za super absorbente, pri katerem pa tesno sodelujejo še s strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Inštituta Jožef Štefan ter Finskimi in Norveškimi podjetji.

Patentirali nanomaterial iz topolovih vlaken

Topola v naseljih si nihče prav zelo ne želi. Njegov puh, tenka vlakna, ki topolovemu semenu pomagajo v svet, so zgolj nadležno smetje, obeta pa se jim, da bodo postala zelo iskana surovina za uporabo v okoljski tehnologiji. »S kupom raziskav smo ugotovili, da gre za zelo uporabne nanomateriale, kar smo že patentirali in objavili v reviji Journal of Envirnomental Management v ZDA in zaradi česar se stvari precej bolj hitro razvijajo.

Topolove cevke so edini naravni material, ki trikrat ali štirikrat presega absorbcijske sposobnosti sintetičnih absorbentov, poleg tega topolova vlakna skozi svoj življenjski ciklus izkazujejo celo negativen ogljični odtis. Absorbirajo olje, nafto in so tudi izredno dober izolator, primeren za uporabo pri pasivnih hišah. V industriji je precej interesentov, edini omejitveni faktor pa je količina. Topolovih puhkov je treba nabrati zadostno količino, sicer proizvodnje ni. Treba bo spet saditi topolove nasade,« se nasmehne Marko Likon. Spin off podjetje za to področje je Fibranet v Kopru, projekt pa je pripravljen za kandidaturo za sedmi okvirni program.

Naslednji izziv? »Pridobivanje elektrike iz odpadnih vod z odlagališč. Matematika že delje, treba jo bo še dokazati in testirati,« pojasnjuje Marko Likon.

Ljubljana – Sodelovanje znanosti in gospodarstva lahko da izvrstne rezultate, dokazujejo v podjetju Silkem, ki je v sedemletnem projektu NASIL – Napredni Alumno SILikati s Kemijskim inštitutom razvil tržno zanimiv ekološki izdelek.

Konkretni rezultat sedemletnega dela je adsorbent z imenom Asorbio – trajnosten in ekološki produkt na osnovi zeolita, ki je zaradi dobre vpojnosti različnih plinov primeren za uporabo v kmetijstvu in industriji ter hkrati dostopen široki potrošnji (izdelki za vpijanje vlage in vonja) z visokim potencialom na globalnem trgu. Rezultat raziskovalnega projekta je presegel prvotno pričakovanje in kaže, kako timsko delo vrhunskih znanstvenikov in razvojnih skupin iz industrije omogoča ustvarjanje sodobnih, do potrošnika in okolja prijaznih izdelkov.

Plod slovenskega znanja in razvoja

Asorbio je plod slovenskega znanja in razvoja, je inovativen ekološki izdelek. To je tudi njihova prednost pred konkurenco, pravi vodja razvoja v Silkemu iz Kidričevega Andrej Horvat. »Konkurenca je, ampak z njimi se lahko kosamo, ker vemo, kaj je naša prednost. Nimamo materialov, ki bi se razgradili, medtem ko vsrkavajo vodo. Zeolit, ki ga uporabljamo za vsrkavanje vlage, lahko, ko se nasiti, regeneriramo (seveda to ne velja za tistega, ki vsrkava vonjave iz smetnjakov, ker bi s tem sprostili vse te vonjave nazaj v zrak), tako je uporaben v neskončnost,« razlaga.

Izdelki so že naprodaj v slovenskih trgovinah, spomladi pa bodo zagnali tudi oglasno kampanjo. Borut Šegula, ki vodi prodajo in distribucijo izdelkov Asorbio, pravi, da vzporedno z domačim trgom že prodirajo v Italijo, kjer je zanimanja kar precej. Povezali so se že z vsemi zahodnoevropskimi državami. Odpira se jim možnosti, da bi prek partnerskega podjetja stopili na trg Vzhodne Evrope.

Sestali so se tudi z japonskimi potencialnimi kupci. »Na tem trgu je velik potencial, saj so vonjave tam poseben problem. Koncentracija prebivalcev na kvadratni meter je na obalnih območjih velika. Poleg tega je v navadi sezuvanje, ne le doma, tudi v podjetjih in drugod. Zato je higiena nog in obutve zelo pomembna. Konkurenca je zato zelo močna, a le na področju osvežilcev, ki, kot vemo, vonj le prekrijejo, naš izdelek pa ga vsrka. Ker so Japonci zelo ekološko ozaveščeni, je pomembna tudi ta komponenta našega izdelka, kajti asorbio po uporabi v čevljih itd. stresete po zemlji ali pa ga odvržete v kompostnik, kjer deluje naprej. Če bo izdelek uspešen na Japonskem, ga bomo prek zastopstva širili še naprej, v Južno Korejo in na Kitajsko. Zelo zanimivo pa je, da je za slovenski izdelek veliko večji interes pri distributerjih v drugih državah kot v Sloveniji,« dodaja Šegula.

Razvoj namesto odpuščanja

Projekt, ki je bil osredotočen na raziskovanje materialov za zmanjšanje emisij škodljivih plinov v okolje, je dokaz, kako ustvariti nove ideje v okviru obstoječe proizvodnje. To je bil namreč tudi cilj podjetja, ko je kriza že potrkala na vrata. Odločili so se, da v razvojnem oddelku ne bodo odpuščali, ampak se bodo usmerili v razvoj novih izdelkov, ki bodo prinesli konkurenčno prednost, višjo dodano vrednost, prodor na nove trge in povečanje zaposlenosti. Projekt je vreden 3,36 milijona evrov, od tega je 40 odstotkov prispevala država. Njegov tržni potencial pa je ogromen. Tako v Silkemu vidijo priložnosti še pri zmanjševanju izpustov v zrak, v industriji barv in plastike, izdelkih za čiščenje voda, zeolitni foliji za višanje trajnosti živil, zeolitih za poljedelstvo in vrtnarstvo zaradi enakomernejše prehrane zemlje, uporaba zeolitov za prehrano živali ipd.

Ljubljana – Podjetje Dukin se ukvarja z razvojem ekološke opreme, s katero hočejo prodreti poleg sosednje Avstrije še v Nemčijo, Švico in Skandinavijo. V dežele, kjer je ekologija na visokem mestu pri investicijah.

Ponujajo celovite rešitve za lažje in elegantno rokovanje z odpadki, ki hkrati omogočajo urejen dom ali okolico ter zmanjšajo stroške in prihranijo čas. Direktor Matej Rajh pravi, da se je vse skupaj začelo, ker se je partner v podjetju Miha Horvat srečeval s težavami pri odpadni embalaži, in ko sta iskala rešitve za to težavo, sta se odločila iz stiskalnic odpadne embalaže narediti nekaj več. Tako je pred dvema letoma nastalo podjetje Dukin, katerega ime je sestavljeno iz latinske besede dux (biti vodilen) in začetnih črk besede inovacije, kar odseva vizijo podjetja biti vodilni ponudnik na področju razvoja rešitev za ravnanje z odpadki. S svojimi izdelki so se predstavili na lanskem forumu inovacij, se uvrstili tudi med finaliste izbora za naj inovacijo s področja trajnostnih tehnologij in pet najboljših ekopodjetniških idej.

Po Rajhovih besedah imajo v naši družbi pred ekologijo še vedno prednost druge investicije, zato se je treba za pridobivanje strank zelo potruditi. »Zanimanje za izdelke sicer je, a precej še vlagamo v razvoj, saj hočemo imeti res brezhiben izdelek, preden stopimo v tujino. Poleg tega se v tej začetni fazi poskušamo prilagajati uporabnikom, tako da izdelke prilagodimo in jih s tem tudi še vedno izboljšujemo,« razlaga Rajh. Trenutno vzpostavljajo mrežo distributerjev za tujino in domači trg. Njihovi uporabniki pa so predvsem gostinski lokali, hoteli, domovi za ostarele, javne ustanove, povsod, kjer je veliko odpadne embalaže. »Za zdaj smo bolj usmerjeni v gostinstvo, turizem in javne ustanove kot v industrijski del, saj ta zahteva večje naprave,« pojasnjuje Rajh in dodaja, da produkte izdelujejo prek kooperantov v Sloveniji. Zelo dobro sodelujejo s Pomurskim tehnološkim parkom, ki jih podpira pri razvoju in trženju izdelkov.

Njihov cilj je tujina

Dukin deluje na treh področjih. Že omenjeni profesionalni uporabniki (gostinstvo, turizem) in gospodinjstva, kjer je princip stiskalnikov embalaže enak kot pri profesionalnih. Pri zadnjih iščejo partnerstva za množično proizvodnjo. Imajo pa še en izdelek, napravo za skrite koše oziroma sistem, ki zabojnike za smeti preprosto umakne pod zemljo. »To idejo smo dobili s pomočjo naših uporabnikov, saj je za marsikoga zelo moteče, da zabojniki zasedajo zelenico pred hišo,« razlaga Rajh.

Konkurenca v tej panogi sicer ni tako huda, saj jim konkurirajo naprave, ki so industrijsko narejene in zato cenejše, a imajo slabši dizajn in so manj prijazne do uporabnika. »Veliko je treba delati na trgu, saj stiskalnica za odpadno embalažo (plastično, pločevinke ipd.) ni štedilnik ali pa hladilnik, ki ga nujno potrebuješ. Vse bolj pa to postaja. Prednost je namreč manjši volumen in cenejši odvoz odpadkov. Naša stiskalnica omogoča tudi ločeno stiskanje embalaže,« pravi Rajh.

Njihov cilj je seveda tujina. Imajo že kontakte za Avstrijo, kjer so se zaradi podobnih prodajnih kanalov z avstrijskimi kolegi odločili za zastopstvo njihovega izdelka za pranje igrač v vrtcih. Naslednji cilj so skandinavske države, Nemčija in Švica, države, kjer so bolj ekološko ozaveščeni in dohodki višji. Pri pridobivanju kontaktov za osvajanje tujih trgov si pomagajo predvsem z lastnimi viri, prek sejmov in podobnega, seveda pa izkoristijo vse, tudi državne stike. Tako so zadovoljni s sodelovanjem veleposlaništva na Dunaju.