Ime dneva
V rubriki Ime dneva od leta 2011 predstavljamo uspešne podjetniške zgodbe z vseh koncev Slovenije, od tehnoloških, študentskih, poslovnih idej in zagonskih družb do podjetij, ki uspešno kljubujejo krizi. V infografiki smo jih zbrali na enem mestu, sproti pa dodajamo nova. Pri tem pričakujemo tudi vašo pomoč. Vabljeni ste, da na elektronski naslov
imedneva@delo.si pošljete svoje predloge, kdo si zasluži biti ime dneva.
 

Kristina Kočet, Tiko Pro

Mlada ekipa pod vodstvom podjetnice Kristine Kočet svetujem podjetjem doma in v tujini, kako do evropskih sredstev.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 15.02.2014, 09:00
Ljubljana – Mlada podjetnica leta 2013 s svojo v glavnem žensko ekipo v podjetju Tiko Pro uspešno svetuje podjetjem pri pridobivanju evropskih sredstev. Decembra lani so odprli pisarno na Hrvaškem.

Kristina Kočet sicer izhaja iz podjetniške družine, več let pa je delala na različnih projektih v večjih podjetjih, s poudarkom na planiranju razvoja podjetij, poslovnih načrtih in organizaciji. Za samostojno pot se je odločila po tem, ko je ostala brez službe. Kot pravi, je bilo takrat še mogoče imeti študentski s. p., kjer nisi bil zaposlen in si plačeval minimalne davke, zavarovan pa si bil prek staršev. »Že prvo leto smo imeli 60.000 evrov prihodka, kar je ogromno,« o začetkih govori mlada podjetnica, ki vodi ekipo osmih, večinoma žensk, zaposlenih v Sloveniji. Želeli bi si imeti več moških v kolektivu, da bi bil tim sodelavcev bolj uravnotežen, na vprašanje o tem, ali imajo načrtno v timu večinoma ženske, odgovarja Kočetova in dodaja: »Odprt imamo razpis za eno delovno mesto in od trinajstih, ki smo jih imeli na razgovorih, sta bila samo dva moška.« Prave konkurence, po kateri se zgleduješ in hočeš biti boljši od nje, je vse več. Pojavljajo pa se tudi podjetja, ki hočejo le služiti, pozabljajo pa na odgovornost, opozarja Kočetova.

V Tiko Pro od leta 2010 pomagajo različnim podjetjem in organizacijam pri pridobivanju nepovratnih in povratnih sredstev iz evropskih skladov. Prek poslovnega partnerja poslujejo v Italiji, decembra lani pa so ustanovili podjetje na Hrvaškem, kjer uspešno končujejo že prvi projekt in se pogajajo že za drugega ter iščejo kadre. Tam je konkurence za zdaj manj, a je bo kmalu veliko. »Naše prednosti so veliko referenc in izkušenj iz Slovenije,« pravi Kočetova in dodaja: »Ko pridemo na sestanke, jim je všeč, da je pred njimi nekdo, ki ve, kaj govori, ki ve, kako se delajo projekti.« Kljub mladosti, jih jemljejo resno. Nedavno so jim zaupali 1,5 milijona evrov vreden projekt, kar je zanje priznanje in velika odgovornost.

Nagrada za dobro delo

Kočetova je bila lani izbrana za mlado podjetnico leta, ki ji je veliko pomagalo pri prepoznavnosti podjetja. Komisijo je prepričala predvsem z izjemnim smislom za organizacijo in jasno začrtano vizijo, tako na poslovnem kot tudi osebnem področju. Pri 29. letih ji je uspelo vzpostaviti podjetje, ki ne potrebuje aktivnega vodenja z njene strani. »Sicer pa je to nagrada celi ekipi, brez katere ne bi bili tam, kjer smo. Potrditev, da delamo prav,« poudarja Kočetova.

Izgubiš nič, naučiš se ogromno

Kakšen je Kristinin nasvet mladim, ki se podajajo na pot podjetništva? Moraš imeti pogum in poskusiti. »Pri storitveni dejavnosti vložki v zagon posla niso tako veliki, težje je pri proizvodnji, kjer je nemogoče začeti brez začetnega kapitala. Če pa imaš idejo in znaš nekaj delati, se splača poskusiti. Izgubiti nimaš skoraj nič, naučiš pa se lahko ogromno,« svetuje sogovornica.

članek
 

Manuel Kuran in Luka Zevnik, Blackbox

Nevroznanost aplicirajo v vsakdanje življenje. Konkurence za zdaj še ni, stranke imajo tudi v Avstraliji in Abu Dabiju.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 16.08.2014, 10:00
Ljubljana – Podjetje BlackBox (BLCKB) se ukvarja z aplikativno nevroznanostjo, ki temelji na merjenju nezavednih možganskih procesov. Gre za precej novo področje, ki ima velik potencial uporabe.

Aplikativna nevroznanost se že uveljavlja v Skandinaviji, Nemčiji in ZDA, k nam pa prodira relativno počasi. »Začelo se je z evropskim interdisciplinarnim raziskovalnimi projektom na univerzi, ki se je ukvarjal z doživljanjem nostalgije. Na tej podlagi smo razmišljali o usmeritvi v poslovne vode. Na to odločitev so vplivale tudi vse slabše razmere glede zaposlovanja mlajših kadrov na univerzi,« o začetkih govori soustanovitelj podjetja Luka Zevnik.

Pri raziskovanju v okviru projekta so ugotovili, da ima aplikativna nevroznanost velik potencial v različnih panogah. »Gre za to, kako dognanja nevroznanosti, kognitivne znanosti oziroma, enostavneje rečeno, znanosti o možganih aplicirati v vsakdanje življenje. Prej je bila ta oprema na voljo v znanosti in medicini, ker je bila kompleksna in draga. Z razvojem tehnologij pa se je poenostavila in pocenila, tako vse bolj prodira v ostala področja,« razlaga Zevnik.

Ekipa BlackBoxa sodeluje v več projektih, kjer gre za uporabo nevrotehnologije za različne namene, od družbenih dogodkov do športnih dejavnosti. »Nove možnosti se odpirajo predvsem na področju inovativnih in privlačnih načinov animacije obiskovalcev različnih športnih in ostalih dogodkov, saj nove nevrotehnologije omogočajo različne dejavnosti igranja iger s pomočjo misli,« razlaga direktor podjetja Manuel Kuran.

Eden izmed zanimivih projektov, ki ga pripravljajo v sodelovanju z gostinstvom Jezeršek, je ocenjevanje kranjskih klobas tudi s pomočjo nevrotehnologije. Projekt Nevroklobasa bo na podlagi merjenja čustev in zadovoljstva na možganski ravni iskal, katera je najboljša kranjska klobasa. Prav tako sodelujejo s startupom Nervteh, ki razvija simulator varne vožnje, pri čemer bi z dodajanjem biometrike merili tudi vpliv različnih dražljajev na voznike s ciljem povečati varnost v prometu.

Večina prihodkov BlackBoxa trenutno prihaja iz nevrodesigna, kjer s pomočjo naprave EEG oblikujejo in optimizirajo, kako se uporabniki čustveno odzivajo na spletne strani, novo embalažo, komuniciranje ipd. Najnaprednejša podjetja pa nevrotehnologijo uporabljajo že pri razvoju novih produktov, ki jih tako lahko bolje prilagodijo uporabniku. Poleg EEG uporabljajo tudi tehnologijo sledenja pogleda, ki na milimeter natančno meri, kam potrošnik gleda. Sodelujejo s podjetji, kot so Pipistrel, Akrapovič, Petrol, pa podjetja iz Abu Dabija, Avstralije in Rusije.

Podjetje nenehno išče nove poti za aplikacijo nevroznanosti. Eno izmed teh področij so nevroigrače (upravljanje igrač in računalniških igric s pomočjo misli za izboljšanje pozornosti in koncentracije) in zabavna industrija.

Dobili so tudi sredstva iz razpisa Podjetniškega sklada P2, kar jim bo omogočilo razvoj nove programske opreme za analitiko podatkov, pa tudi naprave EEG. Ugotavljajo namreč, da je veliko sivih lis v programu za analitiko, kar bi lahko izboljšali in to tudi ponudili kot produkt, ki bo omogočal analitiko v realnem času. To bi pocenilo in pohitrilo nevroraziskave.

Ker gre za relativno novo področje, veliko neposredne konkurence na področju aplikativne nevroznanosti vsaj v regiji, ni. »A ne gre le za trženje naših storitev, ampak hkrati za izobraževanje strank,« razlaga Kuran. Med načrti za prihodnost je tudi razvoj super laboratorija, ki bo omogočal sočasni zajem večje količine biometričnih podatkov. »Ideja je povezava nevrotehnolgije in Big Data,« pravi Zevnik.

članek
 

Aleš Trontelj, SG Biro

Podjetje za varnostno-poslovni menedžment pomaga pri razvoju dimnega sistema v kombinaciji s forenzičnim označevanjem.
Pija Kapitanovič, Delo.si sob, 11.10.2014, 09:00
Ljubljana – Po sedemnajstih letih dela pri policiji, zadnjih sedem let na oddelku za organizirano kriminaliteto, se je Aleš Trontelj odločil za samostojno pot. Pri svojem delu se je soočal z anomalijami v podjetjih, kot so vlomi, tatvine, kraje poslovnih informacij, za katere na trgu ni bilo učinkovite rešitve.

»Poslovno varnostno svetovanje, ki je v tujini enako nepogrešljivo kot na primer računovodstvo, je bilo takrat v Sloveniji nekaj popolnoma nepoznanega,« nam pripoveduje Trontelj, od leta 2007 direktor in lastnik podjetja SG Biro v Ljubljani. Gre za edino podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja z varnostno-poslovnim menedžmentom.

Posla bi se lahko lotil s prodajo elaboratov z nasveti, ki jih nihče ne bere, a se je odločil za praktične rešitve. Prva resna priložnost se mu je ponudila pri OMV Slovenija, kjer so imeli težave s tatvinami in ropi na bencinskih črpalkah. Varnostne službe in intervencije niso pomagale, škoda ob vlomih pa je bila velika. Predlagal jim je sistem varnostnega dima. Ob vlomu se v prostor sprosti velika količina dima, ki popolnoma onemogoči vidljivost v prostoru, zaradi česar storilci ne morejo pravočasno pokrasti predmetov. Število vlomov v bencinske servise se je drastično zmanjšalo.

Zaradi sklenitve posla pa jim je dobavitelj sistema v Veliki Britaniji leta 2009 podelil nagrado »Premier distributer«. »Šele takrat so nas začeli jemati resno, dobili smo tudi zastopstvo za prodajo za celotno ozemlje nekdanje Jugoslavije,« razlaga Trontelj. Danes so prisotni tudi že na trgih Velike Britanije, ZDA in Južne Amerike.

Razvoj novih izdelkov

Z informacijami s terena so vse bolj vpeti tudi v razvoj novih izdelkov. »Vsak problem lahko rešiš praktično, če le poznaš tehniko in inovacijo na tem področju,« je prepričan Trontelj. Trenutno sodelujejo pri razvoju dimnega sistema v kombinaciji s forenzičnem označevanju. »Storilci bodo ob vlomu ne le onemogočeni, ampak tudi označeni s forenzično snovjo. Svetili se bodo kot novoletne jelke, snov pa bo vsebovala tudi kodno številko, ki bo storilca povezala z lokacijo,« pravi.

S podobnim sistemom, ki je že v uporabi, so pred kratkim opremili infrastrukturo Slovenskih železnic in osnovne šole, ki so zaradi elektronske opreme pogoste tarče nepridipravov. »Opozorilne nalepke – prostor je označen z DNK snovjo – deluje tudi preventivno in omenjena partnerja že beležita padec vlomov in kraj,« o uspehu sistema govori sogovornik.

Težave vzporedne trgovine

Velika posebnost in težava v Sloveniji je tudi vzporedna trgovina. Zaposleni produkte nekega podjetja namesto v imenu podjetja prodajajo po nižjih cenah na ilegalnem trgu, svojim sorodnikom in prijateljem. To v SG Biro rešujejo z notranjimi preiskavami, pri čemer so že v marsikaterem podjetju odkrili velike primanjkljaje zaradi vzporedne trgovine. Za potrebe preiskav najemajo detektive, zaposlene pod krinko in podobno. Za kraje poslovnih podatkov pa uporabljajo digitalno forenziko, ki je učinkovita tako na telefonih, tablicah kot računalnikih.

Slovenci po njegovem zelo slabo skrbijo za varnost, se pa počutijo varne. Podjetja varnost večinoma vidijo v varnostniku na vratih. »Politiki okoli sebe vzpostavljajo »brezmadežne« ekipe ljudi, brez da bi jih preverili. Vsak subjekt, ki stavi na etično čistost ekipe, bi moral preveriti njeno ozadje. To je naloga poslovno-varnostnega menedžerja, a pri nas niti voditelji države na to ne pomislijo,« poudarja Trontelj.

članek
 

Nika Pušenjak in Tina Burger, Larus Inventa

S treningom po metodah uporabne psihofiziologije do manj bolniških in bolj zadovoljnih zaposlenih.
Barbara Pavlin, gospodarstvo sob, 06.12.2014, 09:00
Ljubljana – Terapevtki iz podjetja Larus Inventa se ukvarjata z uporabno psihofiziologijo, ki pomaga odkrivati povezavo med telesom in psiho. Njihove stranke so vrhunski športniki in menedžerji ter otroci in odrasli z motnjo hiperaktivnosti in pozornosti, avtizmom ter cerebralno paralizo.

Uporabna psihofiziologija med drugim vsebuje metodo biofeedback, kjer gre za trening psihofizioloških odzivov osebe. »Treniramo avtonomni živčni sistem, za katerega je v preteklosti veljajo, da se ga ne da natrenirati,« razlaga Nika Pušenjak, direktorica in vodilna strokovnjakinja na področju uporabne psihofiziologije v Sloveniji.

Trening poteka s pomočjo posebnih naprav in pripadajočih senzorjev, ki merijo psihofiziološke odzive, kot so srčni utrip, temperatura, mišična aktivnost, galvanska prevodnost kože (detektor laži), možganski valovi. Biofeedback da povratno informacijo o tem, kaj se dogaja z našim telesom v obliki krivulj, stolpcev, avdio, vizualnih prikazov, in je način učenja o lastnem telesu. Končna faza treninga je, da se zna posameznik nadzirati sam in ne potrebuje več naprav.

Dobri rezultati pri hiperaktivnih

Poleg tega pri svojem delu uporabljajo tudi tehnologije neurofeedbacka, ki je le oblika metode biofeedback, saj se pri treningu uporablja encefalografski senzor za merjenje možganskih valov. Uporabljati so jih začeli pri Nasi za trening koncentracije pilotov, že kar nekaj let pa metoda daje zelo dobre rezultate pri otrocih z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo. Kot razlaga Pušenjakova, imata obe metodi velike možnosti tudi zato, ker lahko nadomestita jemanje zdravil, kot je ritalin, ki imajo negativne učinke.

»V tujini veliko ljudi trening biofeedback uporablja za obvladovanje stresa. Tudi podjetja najamejo terapevte za biofeedback, saj trening po tej metodi prinaša manj bolniških in bolj zadovoljne zaposlene,« pravi sogovornica. Poleg tega v tujini neurofeedback uporabljajo pri treningu optimalnega funkcioniranja (pick performance trening) za vrhunske menedžerje. Ti imajo namreč težave z želodcem, pritiskom, nespečnostjo, ne morejo se umiriti, čemur se lahko na dolgi rok izognejo.

Prepričati želijo ministrstvo za zdravje

Zaradi pozitivnih rezultatov, ki jih metodi prinašata, se Pušenjakova že pogovarja z zdravniki, medicinsko fakulteto, zavodom za varstvo pri delu, da bi tudi v Sloveniji postali bolj poznani in uporabljeni, o pozitivnih učinkih pa želijo prepričati še ministrstvo za zdravje. »Biofeedback ima namreč še druge aplikacije, saj lahko zmanjšamo pojavnost astmatičnih napadov, migren, če ste zelo natrenirani, vam ni treba več jemati zdravil za pritisk, naučite se sproščati mišice ob sedenju za računalnikom,« našteva Pušenjakova.

Z ministrstvom za zdravje se želijo dogovoriti, da bi lahko metodo terapevti izvajali s vsaj polovično koncesijo. V ta namen je nekaj podjetij s tega področja ustanovilo zbornico za uporabno psihofiziologijo, kot strokovno telo, ki bo spodbujalo raziskovanje, izobraževalo strokovno in laično javnost, seznanjalo z naprednimi tehnologijami in novimi odkritji, se borilo za certificiranje terapevtov ter da bo partner za pogovore z vladnimi ustanovami. Predsednica zbornice je Pušenjakova.

Razvili napravo za sproščanje voznikov

Delo terapevtk Larus Invente vključuje še razvojno-raziskovalne projekte, zaradi česar delujejo v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Razvili so napravo za nadzor stresnih odzivov voznikov v avtomobilu, ki s pomočjo pametnega telefona pomaga pri sproščanju. Povezali so se tudi s kolegi iz podjetja Nervteh, ki razvija simulator varne vožnje. »Mi merimo fiziološke odzive voznikov med vožnjo, s čimer bi radi odkrili rizične skupine voznikov. To bo prišlo prav zavarovalnicam,« pripoveduje Pušenjakova.

Idej jim ne zmanjka, saj jih zanima tudi testiranje starejših voznikov, za katere EU išče način, kako jih naučiti, da ne bodo ogrožali drugih v prometu. Podjetje se ukvarja tudi s prodajo profesionalnih naprav biofeedback.

članek